leto iv, §tev.10
Hoper, petefe k* marec 1955
posamezna številka 10 din

iH ali Ml
(j
O J leta 1910 praznujemo osmi marec kot praznik delovne žene, tiste delovne žene, ki se zavestno bori za svojo enakopravnost in s tem tudi za enakopravnost vseh delovnih ljudi, neglede na spol, narodnost ali barvo kože, tiste delovne žene, ki se zaveda, da je žensko gibanje pognalo iz istih korenin kot delavsko gibanje, in ki zato vc, da iskren borec za socialne pravice t? svojem prepričanju ne more in ne sme ločiti to dvoje. Napredna ženska gibanja so si bila od vsega začetka na jasnem, da si morejo žene izbojevati svoje pravice samo v skupnem boju s tistim družbenim razredom, ki se bojuje za tak družbeni red, v katerem ne more hiti izkoriščanja človeka po človeku, to sc pravi o skupnem boju s proletaria-tom, ki mu je cilj socializem.
Tudi me, Jugoslovankc, nismo dosegla svoje enakopravnosti po naključju, temveč zalo, ker so si jugoslovanski narodi v času NOB pod vodstvom delavskega razreda, s katerim smo se enakopravno s puško bojevale tudi ženske, izbojevali poleg nacionalne tudi socialno osvoboditev. Tudi zgodovina je zapisala, da slovenskega in ostalih jugoslovanskih narodov niso osvobodile samo moške roke. Naša ljudska oblast je to enakopravnost tudi uzakonila.
Toda zastarela miselnost, ki smo jo sesali z materinim mlekom, zdiho-vali v šolah in nas je spremljala na vsakem koraku, ta miselnost jc ponekod še živa. Zato je še vedno potreben boj, čeprav na drugačnih 0snovali kot nekoč. Danes je naša miselnost uzakonjena miselnost in
naš boj mora veljati temu, da postane resnično vladajoča miselnost, ki bo slehernega človeka prepojila do zadnjega vlakcnca. Tudi to miselnost naj naši sesajo z materinim mlekom, vdihavajo v šolah in naj jih spremlja na vsakem koraku. Le tako bomo obvladali misli in čustva sleherne ženske in slehernega moškega. Zakaj ženska, ki se ne zaveda svojega položaja o družbi, svoje družbene dolžnosti, človeške veljave in svojih pravic, je kakor delavec brez razredne zavesti. Moški pa, ki mu ni do tega, da bi se ženske resnično osamosvojile ali ki temu celo nasprotuje, je nazadnjak, pa čeprav ima polna usta lepih in naprednih besedi. Odnos do reševanja ženskega vprašanja je mnogokrat preizkusni kamen naprednosti človeka.
Prva leta po osvoboditvi se je pri nas veliko žena vključilo v politično in družbeno življenje. Zadnja leta pa opažamo, da jih je, čeprav aktivno sodelujejo v vseh društvih in na' zborih volivcev, sorazmerno manj kot takoj po vojni v skupščinskih, okrajnih in občinskih, odborih ter upravnih odborih podjetij in zadrug. Toda če pomislimo, da so bile razmere med vojno in takoj po vojni izredne, da je revolucija nujno pritegnila ženske k tesnejšemu sodelovanju, tedaj tudi lahko razumemo, da se jc zdaj, ko se je življenje normaliziralo, marsikatera umaknila iz javnega življenja. Marsikatera se je umaknila, da zadosti svojim materinskim potrebam in dolžnostim in se bo potem, ko bo bolj prosta, še z večjimi življenjskimi izkušnjami omila nazaj.
Mlada generacija še ni mogla jost opiti j) javno življenje, saj je po
vsem svetu tako, da se začno ženske javno udejstvovati šele takrat, ko vsaj v glavnem izpolnijo materinske dolžnosti in imajo tudi že določene življenjske izkušnje.
Če upoštevamo vse te okoliščine pa še zaostalo miselnost, je odstotek žena, ki jih je razgibala revolucija in doba izgradnje po njej, vendarle velik, saj se udejstvuje o javnem življenju pri nas sorazmerno mnogo več žena kot kjerkoli drugod po svetu.
Seveda bi bilo napačno, če bi se zadovoljili s to ugotovitvijo in držali roke križem. Hitri razvoj naše socialistične demokracije zahteva sodelovanje slehernega državljana, slehernega delovnega človeka, tudi ženske. Pred leti, ko so tovarne prevzeli delavci, jc razvoj pritegnil delovne množice k samupravljanju. Danes smo v dobi ustanavljanja komun, ki pomenijo večjo možnost udejstvovanja in večje pravice v od-ločevovju za vse delovne ljudi. Na taki ureditvi bo slonela naša družbena skupnost in prav tukaj čaka tudi žene veliko družbeno delo.
Tako nam osmi marec ne bo samo simbol revolucionarnih teženj in bojev za ženske pravice, ampak tudi simbol obvez, dela in aktivnega udejstvovanja pri reševanju mnogih problemov, s katerimi se ukvarja vsa naša družbena skupnost. Samo naša polna aktivnost nam bo omogočila, da bo naša zakonita enakopravnost postala dejstvo in stvarnost.
ojv povečamj® oijersihi	iesb koprskem
V prizadevanjih za gospodarski dvig koprskega področja posvečamo med drugim posebno pozornost razvoju kmetijstva in dvigu kmetijske proizvodnje. Pri tem je velika skrb namenjena ureditvi in izpopolnitvi že obstoječih oljčnih nasadov in zasaditvi novih površin z mladimi oljkami. Tako se bodo oljčni nasadi v letošnjem letu, razen tega, da bodo urejeni in izpopolnjeni z nasadom manjkajočih dreves po sadovnjak.h, povečali za nad četrtino sedanj Ji površin (27%).
Obalni pas severozahodne Istre ima izredno ugodne pogoje za gojitev oljk. Primerna klima ugodno vpliva na njihovo rast, razen tega pa je ravno pravšna, da se ne more obdržati in razviti oljčna muiica, ki jc največji sovražnik in škodljivec oljčnih nasadov. Sadovi koprske oljke se odlikujejo po kakovosti in po visokem odstotku olja, ki ga vsebujejo. Ker se je tudi drevje prilagodilo posebnostim podnebja, koprske oljke prenesejo precej nizko temperaturo.
Na področju koprskega okraja je bilo po večjih ali manjših strnjenih nasadih brez številnih posameznh dreves zasajeno okrog tristo tisoč oljk. Izredno huda zima leta 192S/ 1929 pa je kruto prizadela vse področje in posebno uničevalno gospodarila med ol kami — nad polovico jih je popolnoma pozeblo. Danes je na tem področju le okrog 120 tisoč dreves, pa še od teh so mnoga zaradi visoke starosti žc precej opešala. Najbolj razširiena domača vrsta, ki se v teh krajih tudi najbolj obnese, je tako imenovana »Belica« (Bianche-
ra). Njeno gospodarsko vrednost je potrdil tudi Zavod za pospeševanje gospodarstva pri OLO Koper, ki jo ugotovil, da je bil povprečen donos te sorte v lanskem letu skoraj 23 in pol kg olja iz 100 kg oljčnih sadežev, medtem ko je pri drugih vrstah bil donos le nekaj nad 17 m pol kg olja iz 100 kg oliv.
Zavod je za napredek oljarstva storil zelo veliko in dosegel pomembne uspehe. Izvršil je nad 200 analiz najrazličnejših sort oljk in jc na njihovi podlagi tudi ugotovil, da temu področju od domačih vrst najbolj ustreza Belica. Daje na drevo največ sadežev in z največjim odstotkom o-lja, razen tega pa je tudi najbolj odporna proti mrazu.
Zavod je tudi pobudnik največje letošnje sadjarske akcije. V koprskem okra u bodo letos zasadili 200 ha novih oljčnih nasadov s sadikami, ki iih je Zavod uvozil iz Italije. 33.000 j h je in OLO Koper je zanje plačal 20 milijonov lir. Razdeljene so bile proti malenkostni odškodnini kmetijskim zadrugam v Šmarjah, Dekanih, Bsr-tr kih. Pobegih, Marezigah, Vangane-lu, Šmarjah, pri Sv. Antonu, Sv. Luciji, v Sečovljah, Izoli, Strunami, Gračiščih, Črnem kalu in v Kopru. Sadili bodo v glavnem sorto »lečina« (Leccino), ki daje velik odstotek oba, razen tega pa bodo posadili tudi 8000 oljčnih dveves vrste »Ascolana tene-ra« in »Santa Caterina«, ki dajeta dobro namizno olje. Sadeži teh sort so izredno debeli in odličnega okusa ter posebno primerni za konzerviranje. Obe sorti dobro prenašata nizke
temperature, zahtevata pa dobro obdelano in gnojeno zemljo. Tri velike nove oljčno nasade prav za namizuo sorte bodo uredili na posestvu Debeli rtič, v Kortah in na Briču. Skupaj bodo tam zasadili okrog 4000 oljk. Saditvi, ki jo je prav te dni sicer nekoliko zavrlo slabo vreme, povsod prisostvujejo strokovnjaki ZPG, ki svetujejo in strokovno pomagajo sadjercjcem.
Zavod za pospeševanje gospodarstva je tudi odločil, da bo začel gojiti oljčne sadike doma. V ta namen jc že dobil primc^mo zemljišče v Ankaranu, kjer bo lahko gojil okrog 50 tisoč sadik. Na enem in pol ha bo uredil poskusno sajenje kakih 40 sort oljk. Tako bo najlažje in tudi najbolj zagotovo ugotovil rast, rodovitnost, odpornost in druge važne podatke za izbiro sorte, ki bo našemu področju naillTlj primerna- Zavod razen tega proučuje tudi različne načine razmnoževana s semenom, koreninskimi poganjki, notaknienci in podobno. Letos bo tudi prvič preizkusil angleške in danske preparate za ukoreninjenie potaknjencev, tako imenovane hromone, razen tega pa tudi hromone, ki preprečirejo odpadamo plodov pred dozoritvijo.
Veliko in na zunaj skoraj nevidno delo Zavoda za pospeševanje gospodarstva bo tako rodilo ob upošteva-nii vs^h njegovih navodil in nasvetov vidne uspehe in gospodarsko korist tudi na področni oljarstva. V pri-ItvItvc bo potrošnikom konr<:kega okra.ia zagotovljeno dovolj in dobrega domačega olja.
R. B.
V ponedeljek je c Ankari zateh z delom lil. konferenca zunanjih ministrov Grčije, Turčije in Jugoslavije. Konferenca je posebnega pomniti, ker bodo na njej obrat nai ali medna-rodne dogodke i razdobju od zadnjega si stanka na liledu, hkrati pa tudi zaradi ti ga, ki r ji prav te dni preteklo dri h ti od sklenitve balkanskega sporazum i. Zato bodo državniki Turčije, Grčije in Jugoslaviji lahko ob tej priložnosti ugotovili sadni .,• te zveze ob njeni drugi obletnici. \'a prvih sejah so se ministri posvetovali tudi o balkanski posvetovalni skupščini in razpravljali o dokončnem besedilu statuta. Sklenili so, da se konferenca smatra kot konferenca Stalnega sreta, ustanovljenega s I. členom blejske pogodbe. Razgovori sé razi i;aja t: najprisrčnejših odnosih ob izmenjavi gledišč treh vlad, ki si prizadevajo še razširiti in poglobiti medsebojno sodelovanje.
Francija je po skoro tri tedne trajajoči vladni krizi dobila novo vlado. Narodna skupščina je izglasovala zaupnico z 59 glasovi večine. M n-des-Franccov naslednik je neodvisni republikance Edgar Faure. Program tijcgove vlade ne prinaša ničesar novega, še manj pa nekih korenit h sprememb. Nehote se pri tem vsiljuje rtis, da je pač pr:š'o do sestave note vlade z no! j zaradi trenutne rešitve krize, saj program po svoji vsebini ne more zadovoljiti niti prejšnji vladi naklonjenih niti nasprotnih političnih skupin. V načelu ima nova riada namen nadaljevati prekinjena pogajanja t: Tunini in si hkrati prizadevati, da bo čim prej urejeno vprašanje ratifikacije pariških sporazumov. Med tem pa je njen notranji gospodarski program slabo preciziran in samo površno nakazan.
Po sporu, ki ga je izzvalo v italijanski vladni koaliciji vprašanje agrarnih pogodb, je kazalo, da bo morala Seelbina vlada preživeti težke čase. Skupina liberalcev se je namerč uprla kompromisnemu predlogu vlade in grozil je razdor «; vrhovih omenjene stranke. Ker hi to laliko povzročilo rladno krizo, je bilo r Rimu zaradi teh dogodkov opaziti precejšni) zaskrbljenost. 7.c so se slišali glasovi, da sedanja vlada ni nenadomestljiva in podobno. Vendar pa je zadnje dni prišlo do sporazuma in so nekako izgradili ta notranja nasprostja na podlimi vladnega kompromisnega predloga. K temu so pripomogle bližnje voliti c novega predsednika republike, zaradi česar ni v interesu posamezn h strank, ki so zastopane r blaili, da se zadeva še bolj zaplete. Vse pa kale, da bo vprašanje agrarnih pogodb še prii'o na dnet ni red in izzvalo ostre razprave.
Po večdnevnem zasedanju je zahodno nemški zvezni zbor t; celoti ritifieiral pariške sporazume. Sprejel je vse točke, ki govorijo o ponovni oborožitvi Nemčije in druga določila v zvezi z omenjenimi sporazumi. Zasedanje Zveznega zbora so sjnemljale velike demonstracije po vsej Zahodni Nemeji. s katerimi so nasprotn;ki oborožitve skušali podnreti sorial-dcmokratsko o''o-zieio Ti dogodki so pokazali močan no'rimji odpor v sami Nemčiji, ki pa vendar ni mogel preprečiti ttresn 'čit-t • pariških sporazumov. Seveda zadeva ni končana, ker bo o tem razvrn'-b'nj še cezni \> rt. rendar pa vr'č'ikuirin, da ne bn pr:š'o do presenečeni Vs»'la pariških speazu-rnni- ie potemtakem, lar í(> tj<v Nem-čiie jasna. Besedo bo lo imeli sp -l prnrtep-i, ker se t"0-a o snorazmn1 h iz-eči še senat. Pol'fifini o^a-ne '! I Tperllfo. dll t<e bo prišlo glede tCgll nik'er do eečiih težav.
Iraški parlament ir presenedil'O h't'o rrxUfir'""! irnSko-tii'iki snora-xnr*> Pn T<T-:'le7'\em Zat v il ie v)"d ambskimi državami snet završalo. C"
SEUL. Južnokorejska po,:c;.iri .)-eporočl'a, da ie b;lo v pretek'rm tCnu ubitih 9, ujet h pa 14 gverilcev.
GENOVA. V začetku tedna je pri'lo do resnejših sp^par'ov m i po'ic jo .'i delavci industrijskega ckiíiia, k1 s'avknjo ie md pet tednov. Skupn> demonst-an ov :o pc«kuša'e pc-~tav;t i v nekati-r h ulTah barikade, vendar so i m oddelki ]e'eče straže :-> preprečili -n jih riiz,gnali. nekatere pa are. rali.
so se doslej arabski države omejevale ve tali manj le na ostre proteste, napade in ohdi/lieetinjc Iraka, da ruši enotnost arabskih držtn, so to pot odgovorile s konkretnimi pro-titikri j>i. Akcijo arabske enotnosti vodi Egipt. Egiptovska vlada mobilizira rse sile, da bi obsodila politiko razbijanja enotnosti arabskega sreta. V	s tem je predlagala arabskim
državam, da ustanovijo federacijo. (Seveda brez Iraka). Glavne značilnosti te federacije naj bi bile: združitev cojnih poveljstev, priposnanje in poroštvo za sedanje meje in statuse posameznih držav ter ustanovitev federalnega sreta za i sklajevanjc gospodarskih in finančnih i prašanj.
Na izraelsko-cgiptoi ski mi ji je prišlo do resnega in idendta med pripadniki oboroženih sil obeh držav. Po poročilih iz Egipta je na egiptovsko ozemlje vdrla močna oboroži an skupina Izraelcev in napadla egiptovsko vojaško taborišče. Boj je trajal tri ure in na obeh straneh je bilo t eč smrtnih žrtev. V zvezi s tem zahteva egiptovska vlada sklicanje Varnostnega sreta in navaja, da je !o doslej najhnjši napad na egiptovski nu ji po sklenitvi premirja z Izraelom.
21. SEJA O L O POSTOJNA
Kampanjsko delo nekaterih uradov povzroča gospodarsko škodo
V petek je bilo v Jamski restavraciji v Postojni redno zasedanje obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora. Odborniki so na skupni sejj razpravljali o raznih gospodari-: h in upravnih vprašanjih c kraja. Sejo j<-* vodil predsednik OLO M ro Jelerčič.
OLO je ie opetovano odložil svoje zasedanje, na katerem je nameraval razpravljati o organi-zac'ji in formiranju ter teritorialni razdelitvi današnjega okrajnega področja na komune, ker posamezni prob'i mi še n so bil; dovolj razčiščeni. Posebno huda nasprotja so bila zaradi gozdnatega !? vorn škega podrcčja ¿n ves gozdnati predel tja proti Snežniku, kar je razum'jivo, če vemo, da je les gospodarska osnova tako bodoče cerkn ške komune, ko. tudi postojnske in iiirskobistriške. Skoda je le, da so medsebojna »pogajanj a!( pi razgovor, zašlj na ne-pr nc piclna tla, kar je povzročalo kaj ču:.'no argument1 ranje posest-n ških pravic s strani peramezni-kov in je izgledalo, da z medse-
fímwM i ■
zA0.ri/U()f\ MIK \
3
C.-r
Semkaj pomerite, stric Sam, h oste bolje zadeli!
bojn mj razgovori nc bo rnogovt> ' doseči sporazumne re.stve. Prav pa ie, da so s tem še malo počakali, kir so se pojav.ii pa zadnji koprski poli! ¡črn konferenci nov, kriteriji in novi predlogi ter se zda i po'egujeta za samostojnost ko- komuni razen Pos'c.ine, Cerk-nce ill Il rske BLstrice še Pivka :n Loška dolina. O problemu zdaj razpravljajo na terenu in njegova reš tev počas napreduje. Dejstvo je, d» sj nit vsi političn; in gospodarski delavci niso v vseh po-g:ed h ed iii, kar pričajo t end en-c ozne organizaeje različnih zborovanj, na katerih »hodijo drugim v zelje« kot pravimo. To ve ja z: as t za Pivko .11 Postojno v odnosu na Pn.s ranek in se Je ob tem razvila razprava, ali naj o pripadnosti posameznega kraja k eni ali drugi komuni določajo res preb va'c', k tam bivajo, ali pa člani de'ovn h kolektivov, ki imajo tam svoj obrat (Javor v Pre-stranku), bivajo pa sicer vef noma drugod (na P.vki). Vs. kakor je iz sedanjega stanja s'vari raz-v dno, da bo najtežji po-od novih komun v okviru zamišljene koprske okrajne skupnosti pač na Postojnskem, k čemur bo še pri-pomog'o dejstvo, da bo področje de'jeno med ljubljansko in koprsko skupnost. Treba bo še mnogo trdega političnega dela n pojasnjevanja, predno bo položaj zrel za odloči'no dejanje. Vsekakor pa '.udi icrito-ia'ni razdelitvi ne nasprotujejo to'iko prebivalci kot taki, ker j;m je pač pedenj ozemlja več ali manj vseeno, kolikor položaj zaostrujejo podjetja in tovarne lesnoindustrijske stroke, ki bi si rada s ter toria'no j-azde'.itvjo v svoj prid zagotovila na področju svoje komune čim več fozžov in lesa kot osnovne surov ne za svoio p-o zvodnjo. z uredtvjo tega vprašanja bodo odpad'! tudi drugi man<š; problemi in šc'e te:'ai bo tudi okrajna skupščina lahko dokončno sklepala o tem.
Na zasedanju so okrajni odbor-n ki izvolil, svoje predstavn ke v začasni ljudski odbor okrajne skupnos'i komun v Kopru. To so tovariš; Miro Jelerčič iz Postojne, Frrnc Klobučar :z P vke, Drago Grlj iz I! rske Bistrice, Jože Kos iz Postojne, Ivan Damej iz Pivke, Anton Guštinčič iz Ilirske B's'.ri-
iS
z
mm& sporazuma
V nedeljo je bi!a seja g avnega sveta Slovenske gospodarsko kulturne zveze. Razpravljanje na seji je izra':a'o težnje in že'je tržaških Slovencev po uresničenju določb in obvez, ki j h je -tal janska vlada sprejela z memurandumom 'n posebnim statutom londonskega sporazuma in ki jamčijo slovenskemu živ1 ju na Tržaškem vse pravice in neov ran narodnostni razvoj.
Italija je s cer spočetka pokazala vel ko dobre vo'je, da zadovoljivo uredj pravni Doložaj Slovencev v Trstu in okol ci ter je sprejela tudi do'oéene obveznosti v tem sm slu. Seveda pa je pot od obljub \o njihove zpolnitve ze'o do'ga in težka. Lahko tudi razumemo, da so pri tem do'očene težave in nekatere ovire še ne dovol jo iivedbe vs»-h postavk pefebnega sta uta. Res pa je tudi, da bi veliko tega Italija že lahko s'ori'a saj razen nekatc-rih forma'nih zage-tovi 1 in obljub ti žko jas ed mo kakš< n ol'p'jiv napredek v tem p-deàu. Os'a'o ji- vse bolj pr, besi dah. O tem dovolj jasno priiKa tudi detstvo, da je ita,:-janski v-adn: komisar za tržaško ozemije dr. Palamara izdal po prevzemu svojega položaja že 192 odlokov, od kavrih pa se skoraj nobeden n-^ nanaša na ijrcsn čitev z memorandumu in posebnem s'a-tutom 'ondcn'k- ga sporazuma sprejet h cbvi zjies'i. Se več — i;osp^d kom sar je sicer zdal nekaj čis'o formalnih in brezpam rnbn h odlokov, k n maio za področje nobenega večjega goppodarskeja ali dru-
gačnega pomena, pri tem pa so še vedno v veljavi fašist čili zakoni izpred vojne in medvojni, ki so v ostrem nasprotju z londonsk m sporazumom. Se vedno velja zakon, ki prepoveduje uporabo slovenskega jez ka pred sodišči n drugimi jav-niiii ustanovami. Prav na ta zakon se upirajo tisti prenapeteži v Trstu, ic^ mis ijo, ela bi se podrl svet, če bo s'ovenska beseda posta'a enakopravna italijanskemu jez ku v javnem ;n kulturnem življenju Trsta. Naš pn govor pravi, da teror redi odpor, kar je menda tudi Italijan 111 lahko še v ž vem spominu. Veljavni faš st ični zakoni predstavljajo iz m nu asti prenešen teror i'i zato n; nič ču:;iii ga, če se mu Sovenci upirajo, ker s0 se proti njemu vtxino borili. O.inos Slovencev v Ii a' i ji b bil s-rm pa seb veliko bolj lojalen, če bi se tudj ita-lijanska vlada tako mačehovsko ne obnaša'a do narodnostnih manj-š n v svoj; državi. Skoda je, da I'a-Uia teza no'e uvideti jn se v svoji po'it ki fmasto drži s'arh preži-velih n"če', k so jih Združ 11, narod od oino obsoi li 11 zavrgli.
Tak je za zdaj naš vtis, ni pa s trm rečeno, da se položaj ne bo izboljšal. Ne bomo iskal; vzrokov v komp ikac jatj noTanie vladne po' t k- v Itn' ji, saj pj dru?- strani sicer počasi, ♦"'l-i u r-'no nap-r-čuieio ita! jansk0-.jUT0s'0vanskl razgovor v zvez: z londonsk'm sp^razumem. Upaimo, da bo p»Vo pom-; r--šem m.r;i':-.:!c-o vp-a^a-nje n sčasoma odprav jene vse za-
pre-ke, ki bi lahko kalile mirno sožitje med Hal jo in našo državo na eni strani, pa drugi pa bi bil zaradi njih moten in oviran normak-n kulturni n gospodarski razvoj s'o-venske narodne manjš ne v Trstu.
S'ovencl s0 si na Tržaškem us'a-novili organizacijo, ki bo močan bojevnik za nj;nove prav ce. V množičnosti te organ zacije leži poroštvo njenega ug'eda ¡n uspeha njenega dela. To so večinoma vsi Slovenci tud pravilno razumeli, ko so svoje stanovske, gospodarske in kulturne organ zac je takoj vključili v nov0 množično te'.o, ki bo bra:vlo n zastopalo koristi tr-žašk h S'ovencev, od čegar bodo imeli nerosredno korist tudi vsi drug Slovenci — pripadnik slovenske na-odne manjš ne v Italiji.
Člani ^'avnega sveta SGKZ so na sej' !zg'a-ovu'i spomin co, ki so jc poslali komisarju dr. Pa'amari. V njej s0 zhist močno poudarjali potrebo in nujnost, da se določbe londcn-kega sporazuma in pnioie-ti h dokunv-ntov dosledno in vsestransko izvajajo. V niej se tri:išk Sovenc sk'icu|ejo ni to, da so enkopraven d«'l pri b va's'va tega področja, k .ie v enaki mer prispeva'. k do^elanjemu razvoju Tr-s»a. Praktično pa so z.'! a i enakopravni le cl'-de _0la<Ke\'anja davkov, vse dni^o pa jim ob'ast o<iri-kajo. Tako stanje je treba činp-ej popraviti -n dejansko c-mogo' ti S'.o-vencem enakopravno udeležbo v družbenem do.;:> anju na Tr. iš kem.	R. B.
ce- n V ko Prt-.sel .z Postojne. T» bodo po form r:uiju okrajne skupnosti komun v Kopru v njej zastopali svoje komun« v ljudski rm odboru okraja vse do novih uprar-11 h volitev.
Odbom ki so na soji poslušali in odobrili tudi poročila o de^lu sodišč v Pcstojni in II rski Bistn-c. ter okrajnega sodnika za prekrške v letu 1954. Medtem ko so k delu sodišč pripetim 1 j le to, d* nekatera kazn va dejanja gospodarskega kriminala :n selesn h poškoib premilo obravnavajo :n premalo ost.ro kaz:iuje-jo, p.i se Je ob poročilu sodnika za prekrške razvila živahna razprava. Z neka-ter.mi ce-tno-promc.nimi pre<ipsi so z astl kmetje zelo prizadeti in so skušali ta vprašan a razjasniti. Krit ka pa je padla na .nšp kc:jo de'a v Postojni, ke>r so v razpravi ugotovili, da je oiia zakrivila kampanjsko pošiljanje zahtev za kaznovanje posameznih vodilnih uslužbenci v gospodarskh organizacij. Zgodilo se je zato, da Je bilo pre>d sodnikom za prekrške r enem dnevu 52 ljudi in jih seveda sodnik 11 mogel odpraviti. Zato nastaja izguba časa In s tem neposredna škoda tako za posamezn ke, ko: za podjetja kot celoto. Zgodilo se je ce'o, da je sodnik dobil od ¡nšpekclje celo 1 sto z nad 200 imeni, kar pa je zavrnil, ker je ugotovil, da so predlagani za kaznovanje celo ljudje, ki so se že zdavnaj odselili področja okraja — inšpekcija pa je potem kar obmo'knila ¡n je menda ve-s spisek roma! nazaj v predal.
Na zasedanju so sprejeli sklop o združitvi nekaterih gospodarskih podjei j lesno-industr jske stroke v Ilirski Bistrici v eno podjetje. Tako so nizarskn delavnica gradbenega pexijetja »Sloga«, Elektro-žaga v Trnovem in Lesni kombinat v Ilirski Bistrici post al j eno samo podjetje, ki se s svojimi okripi medseboj dopolnjuje in lahko upa 110 uspešen razvoj. »,Ia voro se j 111 za zdaj ni pr družil in hoče os-at i v sklopu dose da njega matičnega podjetja 11a Pivki.
Sprejeli so še poroštvo za nekatere gorpodarske organizacije, dft laliko dob jo kredite prj Narodni banki. Tako je KZ Prestranek za pros la za 20 milijonov, Kamnolom v Ilirski Bistrici za enega m ]K)|, kmetijsko posestvo v Ma'i Bukov c: skoraj dva 111 lijona, m:knj-še vsote lekarne v Postojni, D rskl B strici, Pivki, Cerknici in Starem trgu, p kama na Rakeku 11 gradbeno podjetje »Sloga« v Ilirski Bi-Str'Ci. Ta rabi skoraj 19 milijonov din. Podjetje je zabredlo v težave, ker mora zaradi slabo sklenjene poircdbe p'aVvati dnevnj pena'e 36.000 d n JLA kot Inves itorju, čeprav je zastoj v delih nastal zaradi splošnega pomanjkanja gradbenega materiala, zlasti železa Upalo pa, da br>lo stvar nekako uredili, ker je po sredi res »višja Bila« in ne njthova malomarnost.
V nekaj vrstah
CASABLANCA. Ustanovitelj trmeme d mokrat.ske stranke »svo bodn h ljudi«, ki se zavzema z» tesno sodelovanje med Marokom in Francijo, šerif Mu aj Irtris, je b i pred kra-k m ub t. Razen tega je b !o v Casablanci še šest atentatov.
KAIRO. Konec marca se bodo br tanske čete umaknile z južnega de'a Sueikega področja. Danes So v Suazu isroč.ll egiptovskim ob'astem več pr stanlšk h naprav. Britan.-ke fete se bodo še pre>d koncem meseca v celoti umaknila s prdročja c-krog Sueza.
NEW YORK. Sefit \txlij KP ZDA, ki so b 1 leta 1949 olxsojenl na 5 let joče, ie p:e-s:alo kazen ter so 1 h .Tpus'ili na svobodo. M -;l tem časom je b i pa sprejet zakon, k ¿oloča za pr padnike KP zaporne kazn; do 10 let. in vseh šest je biio aretiranih že ob izhodu Iz kazn-ncc.
O L O KOPER JE RAZPISAL NAGRADNI NATEČAJ
•Kmetijska proizvodnja koprskega okraja se bo v -letu 1955 predvidoma povečala po posameznih strokah kmetijske proizvodnje od 4 ■do 5 odstotkov. To bomo dosegli e boljšo organizacijo proizvodnje v poljedelstvu, z intenziviranjem vrtnarstva, vinogradništva, sadjarstva in živinoraje; povečala se bo mehanizacija in več pozornosti bo posvečeno kmetijskim melioracijam. Povcčaila se bo uporaba u-tnetinih gnojil in zaščitnih sredstev. Intenzivnejše bedo uporabljali sodobne agrotehnične in zootoh-«rtične ukrepe. Zlasti važna pa bo stimulacija kmetovalcev koprskega okraja, ki jo bo nudila ljudska oblast v obliki 17 milijonov dinarjev nagrad kmetovalcem za dvig ■kmetijske proizvodnje.
Okrajni ljudski odbor v Kopru razpisuje nagradni natečaj za kmetovalce. Natečaja se lahko udeležijo vsa kmetijska gospodarstva koprskega okraja: državna kmetijska posestva, kmetijske delovne eadruge, kmet,ijska posestva splošnih kmetijskih zadrug, kot tudi posamezna zasebna kmečka gospodarstva ali skupine zasebnih temeč-£ih gospodarstev. Pod skupino zasebnih kmečkih gospodarstev ras?u-memo zasebne kmečke gospodarje, ki se bodo zaradi natečaja združili in konkurirali s skupnimi proizvajalnimi uspehi. To združevanje pa ne obvezuje kmečkih gospodarstev na nadal.ino skupno obdelavo eemlje in gospodarjenje. Te kmečke skupine, ki se bodo združile za-fradi uspešnega konkuriranja pri natečaju, naj sklenejo predhodno pogodbo o združevanju in naj določijo medsebojne odnose, notranj0, organizacijo in naj izvolijo odbor, ki bo skupino zastopal v natečaju.
Nagrade se bodo kmetovalcem dodeljevale p0 posameznih proizvajalnih sirOkah in to v vinogradništvu in sadjarstvu, v poljedelstvu, vrtnarstvu in semenamstvu ter živnoreji.
Vinogradništvo in sadjarstvo
Za nagradni natečaj se lahko prijavijo lastniki ali najemniki eemljiških površin, ki bi obnovili najmanj 2.000 m2 vinograda na nagnjenih in višje ležečih položajih.
Zasajeni morajo biti s trtami v medsebojni razdalji vrst najmanj -180 cm in v medbrsni razdalji najmanj 120 cm. Zemlijšče za nove nasade mcrra biti v celoti zrigolano najmanj 70 cm globoko in novi nasadi marajo biti dobro oskrbovani.
Nagrade za nove vinogradniške nasade se bodo priznavale do kon-ca novembra 1955. leta in to za vinograde, zasajene s cepljenkami.
Površina strnjeno zasajenega vinograda
Nagnjeni Raven teren višina ali višje	nagrade
iležeči položaj
<m2	m2 DinaTjev
2.000	4.000	10.000
3.000	6.000	16.000
4,000	8.000	23.000
5.000	10.000	31.000
6.000	12.000	40.000
7.000	14.000	50.000
8.000 16.000 60.000 9.000	18.000	73.000
10.000 20.000 86.000
Razlika v površinah med hribovitim, oziroma nagnjenim terenom in ravninskim terenom nastane zaradi manjših investicij in možnosti gojitve vmesnih kultur na ra.vn'ni.
Vinogradnikom, ki bodo obnavljali nasade s korenjaki ameriških ■trt, bo priznano 70 odstotkov gornje vsote; vnogradnikom, ki bodo easadili vinograde s ključi, pa le 50 odstotkov. Vinogradnik, kj bo obnavljal s ključi, pa bo moraJl dokazati s potrdilom, d-a j!h je dobil iz priznanih mabičnjakov.
Nagrade za napravo novih sadovnjakov :
za vsako posajeno cepljeno
breske^	70 din
za hruško	60 din
za češnjo in višnjo	50 din
za mandatj ali oreh	40 din
in za vsako drugo posajeno žlahtno saidino drevo 30 dn Oljke se zdaj sadijo v večjem, obsegu. Uvozili smo- sadike iz Italije in je v te svrhe prispeval Okrajni ljudski odbor 20 milijonov lir, Za zasaditev teh oljk veljajo posebne olajšave, za oljke domačega izvora pa bodo priznane nagrade (tako, kakor za češnje in višnje.
Nasad breskev in lirušk mora biti sortno 6;st in strnjeno zasajon najmanj na 2.000 m2. Drugo sadno drevje sme biti zasajeno tudi raztreseno, toda najnianj po 25 cepljenih dreves.
Za nasade vrtali h jagod in drugega jagodičevja bo priznana nagrada 10 din za vsak m2 novega nasada na površinah večjih od 100 m2.
V letu 1955 bomo zlasti poskrbeli za razvoj semenarslva, posebno pa bomo daili poudarka samostojni u-stvarjalnj dejavnosti kmetijskih zadrug na koprskem, področju. Kmetovalci bodo dobiva1! za proizvedena semena višje cene, proizvodnja pa se bo tudi stimulirala s premijami. Važna bo proizvodnja semen in krmskih rastlin. S proizvodnjo semen doma bomo tudi prihranili devize, ki so bile sedaj potrebne za nakup semen v Italiji in drugod.
■ Zelo važna je na koprskem področju gojitev zgodnjega krompirja. Ta pa je podvržen degenera-ciji in z njo v zvezi je opaziti zmanjšanje hektarskih donosov. Na področju koprskega okraja imamo že dobre kmetovalce, ki so dosegli pri proizvodnji krompirja lepe uspehe. Kmetovalci, ki bodo po navodilih OLO in Zavoda za pospeševanje gospodainstrva dosegli pri selekciji krompirja gotove uspehe, bodo nagrajeni:
po 20.000 din nagrade bodo dobili tisti kmetovalci, ki bodo dosegli na površini nad 1.000 m2 pod 5 odstotkov virusnih ' rastlin, kar bo s pregledom ugotovila strokovna komisija. Po 15.000 din nagrade bodo dobili kmetovalci, ki bodo
Zaito bodo dodeljene nagrade pridelovalcem čistega semena lucer-ne:
po 20.000 din nagrade bo dodeljeno kmetovalcem, ki bodo pride-' lali nad 400 kg čistega in zdravega semena lucerne,
po 10.000 din kmetovalcu, bo. pridelal nad 200 kg,
po 5.000 din pa bo dobil .tisti, ki bo pridelal nad 100 kg semena lucerne.
Pri vrtnarstvu ¿majo tople grede zelo važno vlogo, zlasti v proizvodnji zgodnjih vrtnin. Zato bodo- dobili kmetovalci prispevek za nabavo stekla za postavitev toplih gred in to vsak, ki jih bo uredil nad 20 m2
Sedež Zavoda za raziskovanje kmetijstva OLO Koper v Skocjanu
na površini nad 1.000 m2 krompirja imeli največ 10 odstotkov virusnih rastlin. Po 10.000 din bodO deležni pridelovalci krompirja, ki bodo dosegli nu, površini nad 500 !m2 največ 5 oir/oitkov virusnih rastlin in po 5.000 din nagrade bodo dobili kmetovalci, ki bodo meii na površin nad 500 m2 pod 10 odstotkov virusnih rastlin.
Pri pregšdu bodo upoštevali tudi izvajanje drug;h agrotehničnih ukrepov pri proizvodnji krompirja. Pregled bo izvršila strokovna komisija trikrat.
Za dvih živinoreje, ki ostane o-snova naprednemu kmetijstvu tudi v koprskem okraju, je važna baza. Prmanjkuje nam predvsem kvalitetne krme in to zlasti metuljnic.
gospodarjenjem lahko zmanjšali vsaj za polovico.
Vsak kmetovalec, ki bo hotel graditi gnojišče, oziroma gnojnično jamo, bo podpisal pogodbo, s katero se bo obvezal, da bo zgradil gnoj šče in gnojnlčno jamo po načrtih in navodilih Referata za kmetijstvo OLO Kopeir. Pred začetkom gradnje bo obvest'11 Referat za. kmetijstvo zaradi določitve lokacije in izbire terena, OLO bo izplačal ¡z proračuna kot nagrado za gradnjo gnojišča in gnojn!6ne jame vsoto v v šini cene nabavljenega cementa. Izplačilo bo izvršeno pe dograditvi.
S področja vsakega občinskega ljudskega odbora bo nagrajen po en najboljši živinorejec z 10.000
Rigolanje za neve nasade
Zelo važna je gradnja gnojišč in gnojn''čnih jam, zlasti zaradi pomanjkanja humusa. Umetna gnojila so zelo važna za dvig poljedelske proizvodnje, še važnejši p-a je hlevski gnoj, ker z njim nadomestimo kemične snov.i v zemlji ter ohranimo fizikalna in b0'oška evojstva zemlie. Hlevskega gnoja ne moremo popolnoma nadomestiti z umetnimi gnojili. Nemogoča je namreč pravilna rast rastlin brez snovi, brez humusa, ki ga z umetnini gnojili ne moremo dajati zemlji. Rastline se ne morejo normalno razvijati brez organskih snovi, ki j'h imonujemo auksino-mi. Ti auiksinomi imajo podobno vlogo v pretaaini rastlin, kot vitamini pri živaldih in ljudeh. Najcenejše in najholiiše je gnojenje z ■naravnimi gnojili in brez teh ne more še tako razumen kmetovalec ohraniti rodovitnosti svojih po-'j.
Hlevskemu gnoju moramo zato posvetiti več pozornosti, zlasti pri shranjevanju, kar lahko dosežemo s pravilno zgrajen;mi gnojišči in gnojničnimi jamami. Nikakor ne bi bilo opravičljivo, če bi kmetje na ©ni strani dajali milijone za umetna gnojila, na drugi strani Pa bi puščali, da jim gredo milijoni v izgubo, ker ;ne izkoriščajo hlevskega gnoja.
Gina i je za vsako kmetijsko gospodarstvo neprecenljive vrednosti. Seveda vseh izgub tudi pri najboljšem ravnanju ne bomo mogli preprečiti, vendar bi jih s pravilnim
din. Ocenjen bo na podlagi števila odrasle goveje ž v.ine, ki io redi na 1 ha obdelovalne površine, po izvedeni kontroli molznosti in uvedbi pravilne prehrane živine.
Za gradnje silosov bodo kmetovalci dobili nagrade v višini 60 odstotkov vrednosti nabavljenega gradbenega materiala. OLO pa bo kmetovalcem razen tega poskrbel tudi brezplačne načrte in navodila za gradnjo silosov. V silos;h bodo imeli kmetovalci na razpolago sočno vitaminsko krmo tudi v zimskih mesecih. Razlika med pašo in hlevskim krmljenjem se bo zmanjšala.
Okrajni ljudski odbor v Kopru bo nagrajeval živinorejce tudi na razstavi živine v Kopru, ki bo v jeseni.
Za izboljšanje zemljišč je potrebno kompostiranje. Zato so predvidene nagrade za kmetovalce, ki bodo v let.u 1955 oskrbeli za svoje gospodarstvo nad 35 m3 komposta.
V letu 1955 bodo izvedene tudi melioracije ¡z okrajnega proračuna. Važne pa so tudi manjše melioracije, ki naj bi jih izvajali razni kmetovalci. Denarne nagrade bodo dobili kmetovalci, ki bodo v letu 1955 izvedli na svojem zemljišču nad 5.000 m2 preprostih melioracij.
Naltečaj bo začel veljali 1. aprila letos in bo zaključen 20. decembra 1955. Gospodarstva, kil se nameravajo natečai.ja /udeležiti, morajo to prijaviti pismeno prek občnskega ■ljudskega odbora al; pristojne KZ Svetu za gospodarstvo pri OLO Koper. Prijave morajo obsegati dela, ki j' h nameravajo začeti inr končati v letu 1955 v zvezi z gornjim razpisom natečaja, Bi'tj mo-' rajo predložene pred začetkom vsakega dela, da bo lahko ugotovljeno začetno stanje objekta. Nagrade bodo izplačane do 30. decembra 1955. leta.
Razen zgoraj navedenih smernic ,bo komisija pri določanju, vrstnega reda nagrajencev upoštevala še nekatere okoliščine. V vinogradništvu in sadjarstvu bo upoštevana racionalnost in ekonomičnost nasada, uvedba mehanizacije, posehno strojev in orodja, datlje negovalna dela na že obstoječih nasadih itd. V poljedelstvu, aaiTO-rna živinoreji pa bo upoštevana uvedba smotrnega kolobarja s posebnim poudarkom na povečanju pridelovanja, krmnih rasti n, smotrno spravljanje in izkoriščanje vse razpoložljive krme, sodobno gnojenje in izvajanje drugih agrotehničnih ukrepov, skrb za h:giena živine ter za številčni in kakovostni dvig živine.
Tovarna
v Šmerleti
Občinski ljudski, odbor v Šmarjah je večkrat razpravljali o vprašanju zaposlitve odvisne ženske delovne sile. Kljub temu, da se v ctočint 70 odstotkov prebivalcev u-kva/rja s kmettjsitvom, je precej žensk, ki bi bile lahko zaposlene v kaki manjši industriji. Vse kaže, da bo to vprašanje že letos deloma rešeno. Občinski ljudski odbor je določil novo poslopje, ki je bilo zgrajeno za potrebe reorganizirane Kmečko delovne zadruge za novo tovarno. S tem je rešil dve vprašanji. Zgradba, ki je do sedaj brezkoristno staJla in ni daj-ala nobenega dohodka, bo služila skupnosti, ženskam pa bo preskrbel zaposlitev doma.
Vsa zadeva je že toliko napredovala, da v Šmarjah z gotovostjo računajo na Tovarno radio-elektro-mehanike, ki naj bi po sedanjih, predvidevanjih začela obratovati že v juniju. Zgradbo že preurejajo, da bo odgovarjala potrebam
Občni zbor Turističnega olepševalnega društva v Idriji
V nedeljo je bi'1 v Idriji še en uspešni občni zbor, kjer so funkcionarji društva t>oročali o uspehih v preteklem letu" Glavni uspeh je bil dosežen z ureditvijo »Mejce«. Mnogo je bilo napravljenega budi v mestu, ki prav po zaslugi tega društva dobiva lepše lice in se vedno bolj uvršča med naše važne turistične postojanke. Naj na tem mestu samo omen mo, da je delegat Turistične zveze iz Ljubljane društvu iskreno čestital na doseženih uspehih in mu izročil pohvalno diplomo in posebno nagrado v znesku din 20.000.—
Po poročil h je sledila plodna debata, ki je obsodila slabe prometne zveze, posebno z Ljubljano in ki je izzvenela v odločni zahtevi, da" se vendarle že vpelje dvakratna zveza z Ljubljano. L. S-
tovarne, že v tem mesecu bodo poslal; v tovarno za elektrotehniko in fi.nomehanifco »Iskro« v Kranj 13 žensk in 7 moških, da se bodo tam v nekaj mesecih izučili.
Kmetijska zadruga v Šmarjah pa si prav tako prizadeva, da bi dobro izvrševala naloge, za katere je b;'la ustanovljena. Njen gradbeni odsek je pri obnovi požgane in porušene vasi opravil veliko delo. Z liani nakazanim kreditom za nadaljevanje obnove, je zgradil še šest nov;h hiš in dokončal vse že začete gradnje iz prejšnjega leta. Ce bi imel na razpolago še kakih. 10 milijonov din, bi bila obnova vasi končana. Letos ima zadruga v načri.u gradnjo' večjega skladišča, na Kr z šču pri novem mlinu, ki bo služil za shranjevanje umetnih gnojil za vasi Koštabona, Pu-če, Dreči, Krkavče, Novo vas in Padno, Sedaj gradi zadruga veliko toplo gredo. Za gradnjo tople grede bo zadruga investirala 700.000 d;,n. No v a topla greda bo obenem tudi strokovna šola za vzgajanje zelenjadnih sad;k. Kreditnj odsek zadruge je svojim članom dal o-krog 2 m'iijona dinarjev dolgo in kratkoročnih posojil za nabavo u-metnih gnojil, živine in za rigolanje zem\jišč za nove vinograde in sadovnjake.
Prav te dni je zadruga dobila od Zavoda za pospeševanje gospodarstva 4000 oljčnih sadik. Te so člani večinoma- že posadili.
K naveden m uspehom in prizadevanj im za izboljšanje gospodarstva v obč;n; Šmarje bi pripomnili to-le: V začetku , tega dopisa smo omenili, da je nad 70 odstotkov prebiva'stva zaposlen!h v kmetijstvu. Tovarna, ki bo sta'no zaposlovala in preživljala ljudi, je in ostane — zemlja! Draga tovarna je Kmetijska zadruga, kot je dejal eden izmed članov upravnega odbora. S svojimi odseki, ki bodo v bodoče napravili še več za napredek in zboljšanje kmetijstva, je kmetom te občine najboljši porok za bodočnost.

MATEVŽ HACE:
Í0 JMSSfEM

Delo Socialistične zveze delovnega ljudstva je bilo v minulem letu na obnioč,u postojnskega okraja precej pestro in razgibano. Oglejmo si, o čem vse so okrajni, občinski m vaški odborniki razpravljali na svojih sejah in kako so odbori reševali razna vprašanja iz našega družbenega življenja,
Okrajni odbor SZDL je imel v minulem letu deset sej. Dvakrat jc obravnaval zvezni, republiški in okrajni družbeni plan. Člani odbora so se zelo zanimali za glavne značilnosti republiškega in okrajnega plana. Posebno so se zadrževali pri kmetijskih, prosvetnih in zdravstvenih postavkah in splošni investicijski polit.ki v naši deželi. Skupaj so imeli lani okrajni in občinski delavci nad 120 predavanj po vsem okraju, zlasti na vaseh in po tovarnah.
Socialistična zveza je obravnavala tudi dejavnost drugih družbenih organizacij kot gasilcev, Rdečega križa, ženske organizacije, športnih društev
ije bila tudi na gospodinjskih tečajih, razen tega pa so bila še tudi številna predavanja s področja zdravstva in higiene, po več; i h tovarnah in občin-sk.h središčih pa je bilo več pregledov iz naše notranje in zunanje politike. Tudi razne proslave je organizirala SZDL. Okrajni in občinski odborniki Socialistične zveze pa so se .na podlagi pridobljenih izkušeni izrekli, naj bi v .prihodnje bile proslave le po občinskih središčih, ker to veliko manj stane, obenem pa je dana možnost večega sodelovanja državljanov pri teh proslavah.
Več pozornosti pa bo treba v bodoče posvetiti razvoju kulturno-pro-svetnega življenja tudi po vseh hribovskih vaseh.
Delovni kolektivi ¥loga SZDL v bodočih
Pri svojem delu je dala Socialistična zveza poseben poudarek našemu kmetijstvu in kmetijskemu zadružništvu, saj je v okraju 30 kmetijskih.
S poslednjimi močmi se je skušala uveljaviti zima tudi v Postojni
in mladine. Ugotovili so, da se mladina zelo rada udejstvuije v raznih telovadnih in športnih organizacijah, da pa se vse premalo zanima za razna predavanja in tudi v vaških odborih SZDL se skoraj ne pozna njeno delo.
Obravnavali so tudi razna organizacijska vprašanja v zvezi s Tednom matere in otroka. Tedaj so okrajne zdravstvene in prosvetne ekipe obiskale okrog sto vasi v okraju in ugotavljale higiensko in zdravstveno stanje predšolskih, šoloobveznih in vajeniških otrok. Po tem pregledu so dale te ekipe, ki jih je poslala na teren Socialistična zveza, razne smotrne in gospodarske predloge za izboljšanje zdravstvenega stanja v nekaterih vaseh.
Prosveta na vasi
Socialistična zveza je posvečala veliko pozornost tudi prosvetnemu delu aa vasi. Dodelila .¡e pol milijoni dinarjev vaškim ljudskim knjižnicam samo za nakup novih knjig. Pri tem je knjižnicam sug rirala, naj nabavijo razen leposlovn h knjig tudi nekaj Strokovne in poljudno znanstveni literature za svoje bralce. SZDL je tudi zbrala podatke, ki govorijo, da dnevno in drugo časopisije bereo največ delavci, medtem ko kmetije, gospodinje in dijaki raje segajo po knjig.ih. Največ časopisov gre v Po-stoj.no in Loško dolino. Naročnikov Prešernove družbe je bilo 1200, vendar poverjeniki upajo, da se bo to število v letu 1955 izdatno povečalo.
V okraju je 24 prosvetnh društev in dve DPD Svobodi. Dani pa so vsi pogoi za osnovano društev Svoboda še v Postojni, na Pivki in v Ilirski Bistrici Prosvetna društva so imela okrog 160 dramskih prireditev, razen tega pa so še razne druge družbene organizacije priredile še 355 javrih plesov in veselic, največkrat s kulturnim programom,
Mnulo leto je bilo tudi precej kmetilsk'h tečajev, ki jih ie na pobudo Okrajnega odbora SZDL izvedla Okrajna zadružna zveza. Kmetje po vase h so zlasti radi obiskovali večerna predavanja. Lepa udeležba
zadrug s 4900 člani, kar se pravi, da je v zadruge včlanjenih povprečno 67%. Močna je zadružna misel posebno na območ.u občin Postojna, Unec, Grahovo, Begunje, Stari^ trg, Iga vas, Planina in Hrušev.je. S bka pa je zadružna zavest v občinah Dolane (13%), Jablanica (7%), Pivka (21%) in Prem (16%). V krajih, kjer se zadruge ukvarjajo tudi z lesno trgovino ter zlasti skrbijo za vzrejo prvovrstne plemenske živine, tam je zadružna zavest večja, tam kmetje vedo, da je uspeh dviganja kmetijske proizvodne odvisen od najtesnejšega in pktivnrga s<~>de]ovpn;a vseh članov splošne kmetijske zadruge.
Socialistična zveza bo morala posebno v hstriško-pivškrm-brkinskem predelu dati več poudarka sistematičnemu in aktivnemu delu za povečanje števila članstva v zadrugah. Zadruge so imele okrog 100 milijonov dinarjev čistega dobička, ki so ga namenile v razne sklade za pospeševanje kmetijstva, Velika hiba nekaterih zadrug je, da imaio ts ne-bodVihtrrbn gostilne, s katerimi imaio navrtdno po nekaj miliionov izgube. Umetnih gnojil so zadrmre lani porabile približno 1300 ton. Tudi v proizvodnji mleka in pridelovar/u krompirja je bil dosežen v letu 1934 zelo lep uspeh.
Zbrani podatki ugotavljajo, da kulturno življenje -o zadrugah ni posebno razg:ba.no Nekatere zadruge niti ne porabijo vsega kulturnega sklada. Večinoma kuipuiejo kmige za svoje člane. Pametno hi b'lo. ko bi zadruge pričele z ustanavljanjem kultur-nih odsr',"n". k'er nre bi se mladina razen s kulturnim delom seznanjala tudi s kmetijskimi problemi in dobivala vesePe do dela v kmetijski stroki. To vrlin zlasti za m'ad'no, ki bo ostala doma na vasi. Pri kmetiiskih zadrugah bo iirH vedno važnejšo vlogo odsek knv-tiisk;h zadružnic, ki iim bo morala Socialistična zveza v bodnee posvčati večvo pozornost. Prav tako bo morala z^rvmnH tudi za kmetijsko prosveto, kuharske in ra->ne dmie tečaie, hklrino in zdravstvo, razen	pa tudi za čisto strekovn" prr-bVTne, kot so s^menar-stvo, zelenjadarslvo, perutninarstvo itd.
Socialistična zveza je tudi ugotovila, da delavci ne prihajajo v večjem številu na njene sestanke. To velja posebno za vasi, kjer mnogi delavci menijo, da se družbeno politično dovolj izživljajo v svo,i sindikalni organizaciji. Tudi menijo, da se jih razna vprašanja na vasi ne tičejo, čeravno stanujejo tam. Večinoma so zaposleni v žagarski in lesno-prede-lovalni industriji. Res pa je, da so se raznih predavanj, ki so jih imeli aktivisti SZDL v tovarnah, udeleževali, zlasti v večjih obratih kot so »Javor« na Pivki, Tovarna lesovin-skili plošč v Ilirski Bistrici, LIP Postojna, Kclarsko-kovaško podjetje Rakek, »Brest« Cerknica in žaga Ma-xof v Starem trgu.
Na žagah in v drugih lesno-prede-lovalnih obratih je zaposlen,h mnogo polproletarcev iz vasi, to je takih, ki stoje z eno nogo v pocijet,u, z drugo pa doma na svoji zemlji. V vseh obratih, delavnicah in tovarnah in drugih gospodarskih organizacijah je zaposlemh nad 9000 delavcev in nameščencev.
V prvem polletju lanskega leta je bilo zdravnikom prijavljenih 2200 obolenj, od tega 126 nesreč. Zaradi obolenj in obratnih nezgod je odpael-lo 44.000 delovnih dni. V prihodnje bo treba zdravstveno zaščito še izboljšati.
Na občnih zborih sindikalnih podružnic večinoma rešujejo notranjo problematiko sindikalne organizacije, odnose do tovarne ali podjetja in delavskih svetov, tarifne pravilnike, novi plačilni sistem, tovarniške in družbene' plane, prosvetno dejavnost in razna politična vprašanja. Aktivisti Socialistične zveze bodo morali nuditi tudi vso pomoč tovarniškim iu drugim delovnim kolektivom pri izdelovanju in utrjevanju dobrih tarifnih pravilnikov in pri postavljanju realnih norm. Za to se bo moral seveda predvsem meično potruditi vodstveni kader po tovarnah, obratih in delavnicah. Od pravilno postavljenih norm in njihovem doseganju je odvisno nadaljnje dviganje proizvod-..,e in s tem blagostanja delovnih ljudi v naši deželi. Tega se mora;o zavedati vsi, posebno pa aktivisti SZDL po tovarnah in drugod.
Okrajni odbor SZDL je sam in tuda skupaj z OK ZKS petkrat razpravljal o komunah. To vprašan]e jo bilo vsestransko osvetljeno. Aktivni odbori SZDL in tudi nekateri poslanci so imeli o komunah tudi več predavanj v tovarnah in po vaseh. Vendar pa Tazprava o komunah še ni zaključena, ker so tu in tam še v^dno kake nejasnosti. Bolje je vsekakor počasi in zagotovo, kot pa v naglici nekaj napraviti, kar' bi bilo treba, pozneje popravljati. Pameten francoski pregovor pravi, da iz vsestranske . diskusije pride luč jasnosti.
Socialistična zveza je v minulem letu pri obravnavanju -raznih gospodarskih vprašanj zlasti veliko razpravljala o gozdarstvu, pogozdovanju, o sečnji in čiščenju gozda, napravi gozdnih poti, o taksaciji gozdov, o delu gozdnih uprav in o logarskem kadru, ki ije še marsikje precej šibek itd. Veliko pozornost je posvetila tudi obnovi podeželja, saj so na njeno pobudo in na podlagi temeljitih proučitev stanja in poročil njen'h ko-misi' o vsakem posameznem primeru prizadeti državljani dobili nid 30 milijonov din. ki i;h je izg asovala republiška Liuadska skupščina, nekaj pa ie iz svoiih sredstev prispeval OLO. Prav tako si je SZDL v minulem letu prizadevala za uvedbo kme-tVsikesa obdavčenia po katastru in je zlasti na terenu ljudem .tolmačila vse njegove prednosti.
Socialistična zveza ima po podat-k'h občinskih odborov SZDL 18 6-30 članov. Naimanj jih je na Blokah n v Begun ¡ah. Novi odbori bodo morali skrbeti za zvišanje števila članstva, zlasti še po vas"h. Članarine so plačali lani 170.000 din. Najboli redno so članarino plačevali v občrvli Pnstoinn, Loška doPna in Rakek, najslabše pa v občinah Cerknica, T -lša-ne, Ilirska Bistrica, Knežak in Bloke.
Tu in tam članstvo Socialistične zveze postavlja vprašanje, kakšno vlogo bo imela ta politična organizacija v bodočih komunah. Razumljivo jc, da bo njena vloga pri oblikovanju in rasti komun zelo važna. Tudi v bodoče bo svojim članom in drugim tolmačila politično dogajanje v naši deželi in pojasnjevala vlogo naše države v svetu. Pravtako bo tolmačila zvezne, ropubliške, okrajne in druge plane. Skrbela bo za razvoj drugih množičnih organizacij, kot sindikatov, gasilcev, Zveze borcev, mladinske, Rdečega križa itd. Skrbela bo za razvoj zadružništva na vasi, za prosveto, kulturo, šolstvo, zdravstvo, kmetijstvo in obnovo. Skrbela bo za utrjevanje družbenega samoupravljanja na vseh področjih.
Zelo važno vlogo bo imela SZDL v bodočih komunah pri tolmačenju in obravnavanju raznih ukrepov in sple.pov komune in njenih odborov ter komisij. Nekateri republiški in okrajni strokovnjaki za organizacijo komun menijo, naj bi bil v vsaki krajevni vasi komunski odbor, ki bi
se ukvarjal izključno z gospodarskimi zadevami oblastnega značaja in preellagal iste v reševanje komunsuce-mu odboiu. Nekateri ljudje na terenu menijo, da ne bo ravno posrečeno ime »Krajevni vaški odbor«, ker zveni preveč po oblastnem. Menijo, da bi bilo bolj primerno ime »Vaški svet« ali pa »Gospodarski1 odsek vasi«. Tu in tam obstaja upravičena bojazen, da morda ne bi tak krajevni odbor prevzel Socialistični zvezi njeno vlogo pobudnika, organizatorja in popularizatorja gospodarstva in gospodarskih akcij na vasi. Bilo bi -prav, če bi razni republiški in okrajni strokovnjaki pri izdelavi statutov upoštevali tudi tozadevne predloge s terena, da bi tako našli tako organizacijsko obliko^ ki bo najprikladncjša in trajna za našo slovensko vas in vse ozemlje.
Socialistična zveza bo na področju, ki bo spadalo .pod koprsko okrajno skupnost komun, kot tudi v tistem predelu Notranjske, ki bo pripadal ljubljanski, imela mnogo dela. Tako v komuni, posebno pa na vasi in v tovarnah, na vseh področjih gospodarstva, kulture in prosvete in v političnem življenu se bo borila za dvig ljudskega blagostanja v naši deželi.
TAL KNEZAK
Razprava o komunah je v okraju Postojna še vedno zelo živahna. Prav posebno pa so začeli prebivalci razpravljati o novi razdelitvi" no knif»-rcnci ZK in SZDL, ki je bila prejšnji mesec v Kopru. Začeli so a». ...j. i razgovori o teritorialni razdelitvi, na podlagi katerih bi se razen v Postojni, Cerknici in Ilirski B strici ustanovili še komuni na Pivki in Loški dolini.
Načelo, naj bo komuna taka, da bo sodelovanje vseh državljanov tudi dejansko omogočeno, je napotilo nekatere, da so se začeli zavzemati še za ustanovitev •komune v Knežaku. Iz razpravljanj in glasovanj glede te komune je razvidno, da si prebivalci sedanje občine Knežak niso povsem na jasnem o vlogi in vsebmi komun. 2e glasovanje je bilo čudno. Izmed štirih vasi se je Bač odločil za priključitev k Pivki, Šembilje k Ilirski Bistrici, medtem ko zahtevajo prebivalci vasi Knežak samostojnost, va-ščani iz Koritnic pa se niso mogli odločiti. Neka.j iih predlaga Pivko, skoro toliko Ilirsko Bistrico in maniši del se zavzema za samostojnost v okviru sedanje občine. Tako različna stališča nam pričajo, da tu ni bilo dovolj političnega dela in so premalo pojasnjene funkcije, ki jih bodo imele bodoče komune. Iz vsega je mogoče sklepati celo to. da si niti lokalni politični liudje niso glede tega na jasnem. Na tako odločitev so vpliva'a tudi smubljema raznih funkeonariev sosednjih občin. Mnogokrat so odločale celo obhube, za kateTe nihče ne mora jamčiti, da bodo realizirane. Dolžnost domačega političnega aktiva bi bila, take pojave preprečiti, česar pa ni storil. Še je čas, da se to
popravi. Dejstvo je, da ljudi ne ime in ne more nihče siliti, naj se odloči o za eno ali drugo stran. Dolžnost vsakogar pa je, da ljudem pojasni napačna gledanja in jih skuša prepričati o pravilnih pogledih. Da je komuna v Knežaku nesmisel, so ljudje že sami spoznali. Saj vendar ne moremo govoriti o kasnem posebnem razvoju komune, ld bi imela vsega skuoaj 2005 prebivalcev. Narodni dohodek na prebivalca je v okviru sedanje občine res okrog 49 000 din. bi se pa z prikliučitviO Bača k Pivki občutno znižal. Taka komuna bi bila zelo ma;hna in skoraj brez gospodarskih pogoiev za svoj razvoj. Skoraj ves dohodek bi šel za upravljanje, ali pa bi ga bilo še za to premalo. Ko bodo tudi te gospodarske zadeve dovolj pojasmene. pa se bodo verietno tudi prebivalci sedame občine Knežak zedinili, da je za njih rešitev le v tem, da se odločro ali za komuno Pivko ali za Ilirsko Bistrico.
J. J.
Nova šola v Pomjimi
Lani so v Pomjanu v občini Šmarje začeli gradili novo šolsko poslopje, ki je bilo zelo potrebno. V vasi je b;la šola v nekem privatnem prostoru, ki še zdaleč ni bil primeren za učilnico. V kratkem bodo gradbena dela končana. Predvidevajo, da bo pouk v novi šoli lahko začel že v marcu. V novo šolo bodo hodilii olroci iz. vasi Fjeroga, Dilici, Pomjan. Župančiči in predvidoma tudi iz Manžana.
Ovčarnik KZ v Knežaku
n
»Kaže, da niti v Sloveniji, niti v Jugoslaviji Se dolgo ne bo izbojevana pravda, kdo naj pri nas piše gledališke kritike in kako naj ' j.h piše.« S takim uvodom začen,« Djui-djica Flere v odprtem pismu kulturnemu uredniku Ljudske prayice (LP 24. II. 1955) svojo ofenzivo proti gledališkim kritikom. Obenem pa izkoristi priložnost, da »obračuna« s Slovenskim Jadranom, ki je po ^.jeni sodbi šel dlje, kot se za takšno »zakotno« glasilo spodobi in z nekaj »absurdno nekompetentnimi članki« zagrešil nezaslišano predrznost, da je vdrl v »posvečen hram« Gledališča Slovenskega Primorja. Nič manj pa ne zameri tudi Ljudski pravici, da o GSP objavlja članke »v stilu Slovenskega J adrana«.
Zanikanje kompetence nekomu, s čigar sodbo se ne strinjamo, ni nič novega. Toda takšen način polemike je prav tako neprepričljiv, kolikor gotovo skriva v sebi osebno prizadetost. Po tej poti pa ne bomo prišli nikamor. Prav tako kakor D.jur-djica Flere, dramaturg Gledališča Slovenskega Primorja, bi lahko tudi mi načeli vprašanje kompetence in v
Cliff
gledališču prvič zgodilo nekaj, zaradi česar ni škoda izgubljati besed, Režiser Djurdjica Flere je z igro pritegnila gledalce do tiste mero, kjer sc začenja resnično kulturno poslanstvo gledališča, 1/. igralcev, ki so ji bili na razpolago, je ustvarila žive podobe iz vsakdanjega življenja. In ravno to, da je med stenami tega gledališča spregovorilo življenje, živa problematika našega človeka, naših dni, ravno to je v prvi vrsti pripomoglo k uspehu drame. Iz vsakega koraka igralcev, njihovega smeha in joka si začutil roko režiserja, osebnosti, ki je vdihnila figuram živ utrip. Tako so imeli igralci priložnost, da so na teh deskah morda prvič zaživeli v pravi igralski strasti in jo posredovali občinstvu,« Če so za tov. Fleretovo merodajnost, strokovnost in vzpodbuda v kopičenju superlativov, se bojimo, da ji ne bomo mogli ustreči.
Ker pa to »Pismo« ni samo vzorec gledališke kritike, ampak po mnenju tov. Fleretove tudi zajema ■kulturno problematiko priključenih krajev v celoti, moramo povedati, da ne moremo polemizirati s takim pis-
iz Kreftovih »Krajnskih komedijantov« o uprizoritvi GSP v Kopru
Prizor i
njenem »stilu« odgovorili na napad. Iz tega pa bi se prej ali slej izcimilo namesto zdrave kritike osebno raz-računavanje, ki bi zasenčilo vsa druga, bolj pomembna in pereča vprašanja.
Čeprav ne nameravamo na dolgo in na široko razpravljati o. tem, ali so bile kritike v Slovenskem Jadranu edino zveličavne, bi vendar opozorili na dejstvo, da -so bile našim kritikam, ki so Me objavljene med prvimi, v bistvu podobne tudi kritike Radia Koper, Radia , Ljubljane, Primorskega dnevnika in Ljudske pravice. Te kritike so pisali različni ljudje. Mar more tov. Fleretova vsem zanikati kompetenco? Sicer pa tov. Fleretova tudi ne poskuša naših kritik ovreči, marveč jih v svoji »potrpežljivosti« raje sprejme kot »nepotrebno zlo«.
Slovenski Jadran se po svoji družbeni funkciji ne more utesnjevati in omejevati samo na pisanje o vaških pevskih zborih in amaterskih dramskih skupinah, ampak je dolžan spremljati tudi razvoj GSP, pa najsi bo še tak »zakoten listič«. Slovenski Jadran izhaja v istem »zakotnem« kraju, kjer ima GSP svoj sedež in je najbolj razširjeno glasilo prav med- tistim občinstvom, kateremu je to gledališče namenjeno. In prav to so vzroki, da tov. Fleretovi odgovarjamo v Slovenskem Jadranu in ne iščemo gostoljubja drugod.
Tov. Fleretova piše v svojem odprtem pismu v Ljudski pravici tudi o tem, kako pričakuje vzpodbudno, strokovno in vzgojno kritiko. Kako naj bi ta kritika izgledala, pa lahko vidimo iz njenega članka »Gledališče Sšvenskega Primorja«, ki je bil objavljen v Naših razgledih 19. II. 1955. Tega prispevka tov. Fleretove Ri zametovati, ker izčrpno nakazuje problematiko GSP in opozarja na težave, ki spremljajo delo te ustanove. Zato je tembolj čudno, da je rabila za oporo »Pismo iz Kopra«, ob.<',ivi<'eno prav tako v Naših razgledih dne 22. I. 1955, kjer naj bi najbrž tudi mi iskali vzorec gledališke krit:ke, ki bi jo potem kljub naši nekompetentnosti morda le sprejela kol: -»nepotrebno dobro«. Pisec -ddi v Naših razgledih piše o gledališču med drug;m takole: »Tako smo toroj 22. decembra gledali predstavo »Mladost pred sodiščem-.-. S to uprizoritvijo se je v koprskem
ceni, ki se, -kot to dela —drh, postavlja iznad vseh in vsega in čigar članek pi"eveva slabo prikrito osebno razočaranje bolestne ambicije, uža-Ijenost »kulturne veličine«, ki med 25 let zatiranimi in zaostalimi Primorci ni mogla najti kupca za svojo »robo«, kakor ga ne bo našel nihče, ki mu bo ta »zaostalost« osnovni kapital, pa naj se še toliko sklicuje na splošno evropsko orientacijo. Petindvajset let Ifašistične okupacije je pustilo sledove in teh ne zanikamo. Toda ni se jih treba sramovati, ker so vsa ta leta izpolnjena z bojem tako na kulturnem kot na vseh drugih področjih; zato ta »zaostalost« ne sme biti vzrok za podcenjevanje in omalovaževanje s strani tistih, ki so živeli v boljših pogojih. Pomagati je ena, zadovoljiti svoje ambicije in se skušati uveljaviti na račun težke dediščine pa povsem druga stvar, ki nima s prvo ničesar skupnega, O tem naj razmisli —drh in bo morda našel pot, po kateri so šli premnngi kulturni in javni delavci, ki so prišli po osvoboditvi v te kraje in znali izpolniti svoje poslanstvo.
Se ene stvari se moramo dotakniti v polemičnem članku tov. Fleretove v Ljudski pravici. Ko je mimogrede opravila z našimi »absurdno nekompetentnimi članki« (morda prišteva k tem tudi svoje, ki jih je objavila v »S'ovenskom Jadranu«?), pravi, da jc teren sam ogorčeno odgovoril name s številnimi pismi in ustno kritiko. Res je, da nimamo vpogleda v gledališko administracijo, še manj pa smo bili prisotni pri ustni kritiki. Opiramo se na tiskana dejstva: pisma, ki iih GSP navaja v 7vo-jem glasilu. Gledališkem listu, smo jim odstopili mi, potem ko smo jih v skrajšani obliki objavili v Slovenskem Jadranu. Poudariti moramo še to, da smo res dobili precej pisem s terrna, ko jc GSP gostovalo s »Kraijnskimi komedijanti«, toda samo eno, ko je orclovalo z »Mete-že.m« in r »Mladostno«, Vsa pisma, ki smo jih prejeli, pa niso «bila tako usodna, da o ogorčenih prot-jstih sploh ne govorimo, kot bi človek sodil ' iz tega, ker jih tov. Fleretova navaja kot dokaze proti nam. Med p:siri s ("rrrm smo prejeli tudi p,» dobna term iz Tolmina, ki ga navajamo (lr-.Scs'dno: »V poslednienl času so se m katera naša amaterska gledališča ¡tako razvila, da bi jih
večkrat lahko primerjali s potujočimi, takozvaniini obiobn.nii poklicnimi gledališči. Njihove skrbno pripravljene, s sistrniatiCJl.nl študiji in uprizorjene predstave, bi v uikcm pogledu mogle celo bolj zadovoljiti od preje i nit liovanih, katerih igralci se izčrpavajo v večtedtnskili turnejah in zato postajajo njih predstave šabio-nizirane in površne, ker zaradi prenaporno* ti potujočih vplivov skoraj ne morejo biti drugačne. Tudi organizacija njihovih gostovanj je ponavadi ne načrtna in večkrat sovpada v neprimerne dneve. Vse t'j vpliva na pos-jt predstave poleg obstoječega dejstva, da ljudje raje gledajo predstave domačih igralce'.", še posebno če se po kvaliteti ne razlikujejo mnogo od gostujočih.« Mi se sicer s temi trditvami povsem ne strinjamo, toda tudi to je glas s terena. Ali naj ga upoštevamo, ali pa naj poslušamo le tiste glasove, ki ustrezajo nečimrnosti tega ali onega?
Polemika o tem, kdo in kako naj piše, sloni torej na majavih temeljih. Zašla je v slepo ulico, kamor jo je zavedlo ugotavljanje kompetcnc. In prav je tako, saj je to samo po sebi najbolj jasen in prepričljiv dokaz, kam zajadra vsak, ki si lasti pravico jemati v zakup kulturo in pri tem pozablja, da kul tni a ni sama sebi namen in smoter.
Obvestilo UelavsKO-prosveinim društvom »SVOBODA« ier ljudsko prosvetnim društvom n3 primorskem !
Na prošnjo nekaterih delavsko in ljudsko prosvetnih dnzštev iz raznih primorskih okrajev, ki sc niso mogla pravočasno prijaviti in poslati izpolnjenih ankeinih po!, želijo pa so de. o vati v nagradnem tekmovanju hašega Kad a, je tekmovalna komisija sklenila podaljšati rok za prijave d0 vključno torka, dne 8. marca t. 1.
Opozarjamo pa vsa primorska društva, ki so še žele prijaviti k našemu nagradnemu tekmovanju, da je to neprek.icno zadnji rok! Prijave, ki bodo prispele po 8. marcu, ne bomo' mogli upoštevati!
Tekmo v;;] j,- komis ja bo 9. marca pregledala prijave in anketne pole ter določila vrstfni red snemanja, o katerem bo vsa društva pravočasno obvestila. Obenem bo izbrala tudi ona prosvetna društva in »Svobode«, ki pridejo v ožji izbor naših tekmovalnih oddaj.
Te posebne Tekmovalne oddaje bodo na sporedu našega radia redno vsako nedeljo ob 15,00 uri — od 13. marca dalje do maja. Tedaj bo posebna ocenjevalna komisija doloe.la tri najboljša nagrajena društva ter objavila rezultate tekmovanja. Ocenjevalno komisijo sestavljajo predstavniki Glavnega odbora Zveze »Svobod«, Glavnega odbora Ljudske prosvete Slovenije, CIC Ljudske mladine Slovenije, Svetov za prosveto In kulturo vseh petih primorskih okrajev ter Radia Koper.
TEKMOVALNA KOMISIJA
Nagradno tekmovanje Radia -Koper v čast 10-ietnice naše osvoboditve je med prosvetnimi društvi na Primorskem vzbudilo razumljivo zanimanje ne le zaradi lepili denam.h nagrad, s katerimi bodo nagrajena tri najboljša društva, temveč tudi spričo pogojev tekmovanja in ocenjevanja, Tekmovalna ocenjevalna komisija bo namreč upoštevala tudi pogoje, v katerih kako društvo deluje ter ocenjevala vsestransko dejavnost in požrtvovalnost društva. S tem imajo tudi nekatera manjša društva po vaseh, v kolikor so njih člani delavni in požrtvovalni, enake pogoje in izglede z večjimi društvi in DPD »Svobodami«, da pridejo v po-štev za ožji -tekmovalni izbor. Posebno, če taka večja društva niso pokazala vse ene vsestranske dejavnosti, ki bi jo spričo boljših pogojev dela in števila članstva od njih upravičeno lahko pričakovali!
Sedaj pa poglejmo, katera društva so se do 1. marca že prijavila. (Zadnji rok za prijavo je 8. marec!). Kot pivo se je prijavilo k tekmovanju DPD Svoboda »Prešeren« iz Šempetra pri Gorici, ter Prosvc-tno društvo »Zarja svobode« iz Bil.j pri Renčali, tudi iz goriškega okraja. Poleg njih so se doslej prijavila še naslednja Ljudsko-prosvetna društva in Svobode: LPD »Sloga« Raven — Nova vas — Sečovlje, DPD »Svoboda«
IILEDMJI MOST
Sfi
P9
Film »Poslednji most-, ki so ga predlanskim snemali v jugoslovansko ir.-mški kopiodukciji, bomo gledali v času, ko je njegov uspeli na tujem že skoraj zmcdcl tiste, ki so opozarjali na to, da Nemci neodgovorno izkrivljajo resnico o naši narodnoosvobodilni preteklosti. »Poslednji most« je osvojil zapadno filmsko tržišče in nemška igralka Maria Shell je dobila v Camiesu pivo nagrado za najboljšo žensko vlogo. Ali so bile torej svoječasne negativne ocene filma preuraiijene in krivične in ali je res, da je uspeh na zapadu izraz uspelosti filma, ki naj jo priznamo tudi nvi?
Igralsko, režijii:o in slikovno je film nekje na solidnem povprečju evropske kSncr. V i tografelje. O režiji pravi kritika, da priča o veliki rutini, tako da jo film na obrtniško-umetni-ški ravni, kakršne gledamo vsak dan. Formalna interpretacija najbrže ni tisto, kar bi moglo ustvarjalce filma odeli s slavo. Zato je nujno, da jim je to gloriolo prinesla vsebina in problem, ki ga obravnavajo.
Vsebina nam pripoveduje o nemški zdravnici Helgi (Maria Shell), ki jo iz nemškega lazareta v Bjelcm
Nova Gorica, DPD »Svoboda« Miren pri Gorici, DPD »Svoboda« Anhovo, KUD »Mlakar Silvo« Otalež, PD »Bojan« Zali hrib, DPD »Svoboda« Herpelje, DPD »Svoboda* Sežana, Pevsko - glasbeno društvo Tolmin, IKUD »Jože Srebrnič«. Prijave pa prihajajo dnevno v večjem številu. Vendar morajo vsa društva, ki se še žele prijaviti k tekmovanju, pohiteli s prijavo, ker je rok 8, marca zaključno nepreklicen.
Istočasno prihajajo na Radio - Koper tudi prijave -za tekmovanje med šolskimi kolektivi, za katero velja isti rok, 8. maTec. Do torka se je prijavilo 11 šolskih kolektivov in sicer: Gimnazija Zali hrib, gimnazija »Jurij Vega« Idrija, MKUD »Ivan Rob« gimnazija Nova Gorica skupaj z Državno glasbeno šolo Solkan — Nova Gorica, Dom Elektro-gospodarske šole Cerkno, osemletka Dekani, Učiteljišče v Tolminu, gimnazija Pod-grad - Sežana, Slovenska gimnazija v Kopru, MO Učiteljišča v Kopru ter Pomorska srednja šola v .Piranu.
Za tretji nagradni natečaj radijskih iger in radijskih pripovedi doslej še ni prispel noben prispevek. Vendar je rok za oddajo rokopisov, ki pa morajo izpolnjevati vse pogoje razpisa, objavljenega v osrednjih m primorskih časopisih, šele 31. marec.
V Mestnem gledališču v Ljubljani so imeli svojevrstno predstavo. Si/ rje priznani beograjski umetniki so uprizorili Bernharda Shaiva med-igro »Don luan o peklu« iz filozofske igre »Človek in nadčlovek«. Režiserka Mira Trailovič se je odločila za svojevrsten poskus, kajti igralci igrajo v večernih oblekah, brez scene, brez kulis in brez kostumov. Igrali so: Mata Miloševič, Marija Crnobori, Viktor Starčič in Ljubiša Jovanovič. Ta »koncertni« način uprizoritve, ki je o svetu precej v navadi, je navdušil tudi ljubljansko občinstvo, k čemer je se veda v glavnem pripomogla odlična igra in sugestivna sila vseh nastopajočih.

jezeru ugrabijo partizani in jo d vede j o v svoje taborišče, da bi p. ma-gala ranjenim in od tifusa obolelim borcem. Prvotnemu odporu v njej sledi psihološki boj, v katerem spoznava, da so tudi »banditi« ljudje. Komandir čete Bora in mlada parti-zanka, študentka, ji večkrat razlagiu pravični boj jugoslovanskih narodov in osvajalno napadalnost nemškega rajha. V lielgi počasi zmaguje neka nedoločena človečnost, ki pa nima globlje moralne osnove. Zdraviti je pač treba vsakega bolnika ne glede nfrod"ost' 110 glede na pravičnost ali kriviunost njegovega befa. Pri tem I-Ielga ne razume veličastnega boja za svobodo in neodv: -¡.vi, ki ga bojujejo narodi, katerih pripadnic ke je prisiljena zdraviti. Ona vzame vse to kot nujnost vojne — dva tabora se pač bijeta. Drugače tudi ne more, kajti tako so jo učili gledati na vojno njeni voditelji. In "tu je vzrok, da film nima večje idejne vrednosti, čeprav so nekateri ,prizo^ ri, zlasti prikazi bitk, naravnost odlični.
Prav to pa je tudi vzrok, zakaj je film na-zapadu uspel. Ljudomila" interpretacija teme »nomšlva« je*še-veda naletela na odprte -roke, še bolj pa interpretacija jugoslovanskih partizanov, kakor so prikazani v tem filmu. Objektivnost, ki so . jo hoteli pri tem pokazali Nemci, je preveč v skladu s tistim lahkotnim in površnim pojmovanjem o zanimivem Uporništvu majhnega naroda, ki se ■ objektivno., kaže v malce naivnem malce eksotičnem, malce romantičnem in malce komičnem prikazovanju, ki izzveni sicer simpatično, toda pn tem ne žali čustev »močnejših« narodov, S tem film »Posled,-nji most« sicer še ne diskreditira ju« gos ovanske narodno - .osvobodilne borbe niti s takšno »objektivnostjo« ne zali nemških čuvstve. Gre pač za »kompromisno objektivnost«. Film nam sicer pove, da so tudi partizani ljudje, tako kot Nemci, in ne samo -banditi«. Film je dosledno pisan na temo pacifizma, ki obsoja vsako vojno, ne glede na to, kdo je imel v tej veni etično in zgodo^ vinsko prav, ali z drugimi besedami kdo je bil napadalec in kdo se je branil,
Helga izgubi življenje "na mostu; bojišču med partizani in Nemci" Oboji zapovedo ustaviti ogenj, ko jo zagledajo, toda prepozno. Helga pade zadeta od strelov, ne ve se pa, od čigavih, Padla naj bi bila kot žrtev svoje človečnosti, ker je na mostu nihala med narodno in občečloveško dolžnostjo. Toda o tem nas s.svojim prejšnjim ravnanjem ni prepričala prav tako kot nas ves film ne prepriča s svojim zgrešenim kompromisom, ki služi bolj kot trik kot pa psihološko in etično utemeljeno dejanje.
Komisija za kulturne veze z inozemstvom v Beogradu je s pomočjo beograjskih, zagrebških in ljubljanskih bibliotekarjev organizirala razstavo pod naslovom. »Jugoslovanska knjiga skozi stoletja«. Ta razstava je že lansko leto bila o Kopenha-genu in v Stockholmu, te dni pa si jo ogledujejo /prebivalci Osla. Razstava je zelo uspela- in je povsod dosesla svoj namen
Iz filma »Poslednji most«: Helga dobi nalogo, da skupaj z Milico odidt nA okupirano ozemlje
Zdaj, ko smo prišli »pod streho hiše ene«, kot je lepo napovedal pesnik, je prav, da se malo razgledamo po naši skupni domovini. Postopoma bomo skušali seznanjati naše bralce z razvojem in življenjem raznih krajev y Sloveniji. Za začetek smo izbrali gorenjsko metropolo Kranj.
PRVI VTISI
Tiho so padale snežinke in tkale belo čepico na bujne lase Prešernovega kipa pred gledališčem v Kranju, ko sem prišel v metropolo naše lepe Gorenjske. Obstal sem pod kipom in se v duhu poklonil spominu genija in človeka, ki je pred več kot sto leti kot videč in prerok lepših dni zapisal:
»Žive naj vsi narodi, Id hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ■ ne vrag, le sosed bo me-jak.« Stal sem pred kipom in opazoval,
kako so se kopičile snežinke in risale bele črte v gube plašča, rok «a ovratnika. Zdelo se mi je, da kip od hipa do hipa dobiva bolj živo in prepričljivo podobo pesnika, in da bo zdaj zdaj spregovoril. Vznožje kipa so krasili umetni lovorov! in zeleni venci. Pred dnevi so Kranjčani slavili pesnikov praznik z velikimi kulturnimi prireditvami. Tako so se oddolžili spominu ■svojega in vseh Slovenoev največjega pesnika.
Moram priznati, da sem se odpravljal na obisk Kranjčanom z nekako radovednostjo. Pred odhodom sem namreč pogledal, kaj pravi o ^Kranju Valvasor. Bral sem:
»Kranjčani imajo sicer raznolič-ne svoboščine in lepe privilegije, pri tem pa veliko nerazpoloženje ali nenaklonjenost, da bi ikoga o njih poučili.«
No, Valvasor je to napisal pred 265 leti. Jaz pa moram reči, da sem srečal v današnjem Kranju samo ■vljudne in dobre ljudi. S tem pa 4udi začenjam svoje pripovedovanje o vtisih z obiska.
KRANJ PRED 3000 LETI
Razni ostanki, ki so jih našli pri izkopavanju, kažejo, da je bila v Kranju človeška naselbina že v železni dobi. V muzeju hranijo i r. iistega časa primitivno skovane sulice, razne okraske, čolničaste spone, razne ostanke keramike, priprave za predenje in številne druge predmete.
Še večje zanimanje vzbuja v obiskovalcu paleolitska ¡zbirka. Tu Ibranijo dele okostja prazgodovinskega velikana mamuta, ld je živel v okolici Kranja pred približno 200 tisoč leti. Okostje so našli leta 1953 v Bobneku pri Kranju, Med okostjem je nad 70 cm dolg rahlo (ukrivljen čekan in dva -velikanska zoba, od katerih vsak tehta nad 3 in pol kilograma. Nad Golnikom pa s'o našli del okostja jamskega medveda. Pri tem moram omeniti, da
je ta dva velikana lovil in ubijal predzgodovinski človek — jamar, ki se je preživljal skoraj izključno z mesom ubitih živali. Za lov 'je uporabljal kamnite bate in sekire. Stalo ga je veliko 'truda, preden je premagal takega velikana. Po navadi je skopal veliko jamo in vanjo ujel zverino.
Po osvoboditvi so pri urejevanju Titovega trga odkrili nad 300 sta-roslovanskih grobov iz VII. do X. stoletja po našem štetju. V grobovih so našli številne predmete, ki so jih skrbno zbrali in spravili v muzej.
Muzej ima začasno prostore v hiši, kjer je delal France Prešeren. Obiskovalec lahko vidi njegovo delovno sobo in sobo, v kateri je pesnik umrl. Tam je doprsni kip pesnika okrašen z venci in trakovi trobojnic. Na enem izmed trakov je ime Luisa Adamiča, ki ga je spominu velikega pesnika poklonil ob svojem zadnjem obisku v Kranju. Kroparski kovači pa so poklonili skovan lovorov venec.
Muzej hrani razen tega veliko rezbarskih, kovaških in drugih izdelkov. V posebnem oddelku je
maloštevilen — šest žensk in osem moških — vendar je v petih letih obstoja dosegel zavidljive uspehe. Med poklicnimi gledališči si je priboril častno mesto. Čigava zasluga? Bogate gledališke tradicije in dobrega umetniškega vodstva.
Zgodovina gledališkega življenja v Kranju sega daleč nazaj v leto 1656. Kakih dvesto let kasneje so ustanovili Narodno čitalnico. Prvo so uprizorili »Slovenijo oživljeno.« Leta 1919 so priredili Cankarjev večer, na katerem so sodelovali: Oton Župančič, Ivan Pregelj, Fran Albreht in Hermina Valenčičeva. V sedemdesetih letih so v Kranju uprizorili 217 del. Skupaj so dali 418 predstav.
V prvih petih letih po osvoboditvi pa so uprizorili 32 del in dali skupaj 335 predstav.
Danes Prešernovo gledališče z uspehom gostuje po vaških odrih v kranjskem olcraiju in s tem širi gledališko umetnost ter vzgojno vpliva na tamkajšnje amaterje.
Delavski razred se je med obema vojnama vzgajal v delavskem prosvetnem društvu »Svobodi«. Ko je bila »Svoboda« leta 1935 razpušče-
Pomanjkaruje kmetijskih strokovnjakov (veterinarjev in agronomov) otežkoča izobraževanje kmetov.
V vsem okraju imajo danes 58 knjižnic s 40.700 knjigami.
UMETNOST V KRANJU
Samo nekaj besed o tem. Že v 11. stoletju je stala na mestu, kjer je danes župna cerkev, njena manjša prednica, ki je tvorila z župniščem, kostnico in pokopališčem (tedanjim) arhitekturno celoto, obdano z zidom. Meščanske hiše so bile spočetka lesene. Šele koncem XV. in v začetku XVI. stoletja so začeli graditi zidane stavbe. Ena najlepših stavb renesančne oblike je mestna hiša na Titovem 'trgu. Arhitektura kot celota, predvsem pa dvorana v prvem nadstropju z bogatim kase-tiranim stropom in rezljanimi, z raznobarvnimi lesenimi vložki okrašenimi vrati, velja za najdragocenejšo umetnost v Kranju.
Kranj ima umetnostno sliko avstrijskega umetnika-slikarja Kremser Schmidta »Priprošniki proti kugi« iz časov, ko je »čma smrt« kosila vsevprek. Tega slikarja prištevajo med največje slikarje XVIII. stoletja. Slikal je razen v Kranju šc v Ljubljani, Velesovem in Gornjem gradu in je s svojimi deli vplival na umetnostni razvoj kranjskega slikarja Leopolda Layerja. Pomemben zastopnik umetnosti v drugi polovici XIX. stoletja e Matija Bradaška, ki se je učil v »ubičevi delavnici v Poljanah. Iz te šole sta izšla tudi slikarja Janez in Jurij Šubic.
NOVEGA ŽIVLJENJA
fiPL»*
mMM
H i P» jpfp
t' , ^

Danes dobiva Kranj zunanje umet-niško-arhitektonsko sliko po zaslugi aThitetka-mojstra Plečnika. Fasada Prešernovega gledališča je 'ena izmed
tov največjih svetovnih umetnikov. Ta marmor pa je domač iz vasi Ho-tavlje pri Železnikih. Se nekaj. V izložbenem oknu knji-
Kljub dokaj nerodovitni zemlji v gričevnatem predelu Slovenske Istre, tam kjer se vlečejo ogromne verige skalnatih pečin od ostroga cestnega ovinka pri Kastelcu pa vse tja do odmaknjenih Hrastovelj in Dola, je tamkajšnji svet dokaj gosto naseljen, saj se vrstijo številne vasice in zaselki druga za drugim. Iz roda v rod ponavljajoče se, trdo, naporno, skopo poplačano delo je prebivalcem vklesalo neizbrisne poteze napora, volje in odločnosti.
Kadarkoli obiščem te kraje, me vedno vsega prevzame svojevrstna naravna lepota, ki ni samo v mogočnosti svetlorjavih pečin, ki so po več desetin metrov prepletene z bujnim zelenjem večno živega bršljana, ampak tudi v neznatnosti starega, samotnega, visoko okleščenega hrasta, rastočega ob robu in v s sivim zidom ograjeni ogradi. Nekaj desetin metrov dalje pa so bori, ki se kakor preplašena čreda ovac tišče v majhnem, burji izpostavljenem gozdičku. To lepoto poživlja mlado dekle, ki zamišljeno stopa za vozičkom, ki ga po strmi, skalnati poti prav vdano vleče dolgoušcc. Na voziču naloženi
Pogled na del današnjega Kranja
orožje NOB.
tisk
drugi spomini na V pritličju so razstavljena dela pesnika Prešerna od prve izje Poezij in Krsta pri Savici do najnovejših izdaj in prevodov v tuje jezike. Med njimi je tudi lanskoletna izdaja v angleščini.
Kako Kranjčani spoštujejo Pre šema, dokazuje obisk razstave njegovih del, ki jo je v enem dnevu obiskalo 1700 ljudi.
KULTURNI OBRAZ KRANJA
Svetilnik kulturnoprosvetnega življenja v Kranju je danes Prešernovo gledališče, ki je bilo ustanovljeno osmega februarja 1950 na Prešernov dan. Takrat je kot prvo delo uprizorilo pisateljice like Vašteto-ve »Visoko pesem«, roman o Prešernu. Jeseni istega leta je uprizorilo prvo premiera »Kar, hočete« in dramo Prežihovega Voranca »Per-njakovi«. Gledališki ansambel je
Mm t
..s -■ Spi
® ¿f W - * .. M ■ «#
HiM* <>"".'' «iliH^Sr. ¡-t
Slilsf.
s \ i^l MM,. \
* Jsf I 1 S r <' >

166
Oddelek stare kmečke rezbarske, kovaške iti
muzeju v Kranju
podobarske umetnosti v
na, delavci niso mirovali. 2e jeseni so ustanovili »Vzajemnost,« ki je v bistvu nadaljevala dela »Svobode«. Njeni člani so se leta 1941 v velikem številu odzvali klicu Osvobodilne fronte. Pot v gozdove jim je kazala Prešernova »Zdravljica« in revolucionarno prepričanje, pridobljeno v »Svobodi«.
Študijska knjižnica obsega okrog 13.000 zvezkov. Med njimi so zastopana dela skoraj vseh pomembnejših slovenskih pisateljev in pesnikov. Med redkostmi in dragocenostmi, ki jih ima knjižnica, so Korytkove Slovenske narodne pesmi, Smoletova izdaja Vodnikovih pesmi in dobršen del Škrabčevih platnic Cvetja. Knjižnica ima tudi nad 150 del — prešemian — v samostojnih zvezkih in skoraj popolno zbirko Prešernovih prvih tiskov. Čeprav knjižnica še ni urejena, je vsak dan odprta za javnost. Obisk narašča iz dneva v dan.
Glasbeno življenje je v Kranju dokaj pestro. Moški in ženski pevski zbor nosita ime Prešerna. Vodi ju pevovodja Peter Lipar. Uspešno delujejo še Gorenjski vokalni kvintet, obrtniški zbor Enakost, mešani zbor v tovarni IBI, ženski zbor v tovarni pletenin. V razvoju so še mešani mladinski pevski zbor in pevska zbora v Primskovem in Stražišču.
Mladinski in mestni orkester kažeta kar lep razvoj. Kot največje industrijsko središče na Gorenjskem bi Kranj lahko imel tudi močan simfonični orkester. Glasbeno šolo obi-vkuje 236 gojeneov. Ti bodo lahko močno dvignili glasbeno življenje v Kranju.
V širši okolici Kranja, v Tržiču, na Trati, pri Škof i i Loki in drugih večjih krajih delujejo KUD, ki imajo dobre gledališke družine in precej razvite pevske zbore.. Nekatera bolj razvita društva (Naklo) dosledno odklanjajo gostovanja s slabim programom. Kmetijske zadruge postajajo v zadnjem času vsebolj močan činitelj pri dviganju in širjenju kulture na vasi. Občutiti je pomanjkanje splošnega izobraževanja pri gospodinjskih in kuharskih .tečajih.
Kdo se še ni peljal z avtobusom kamorkoli iz Kopra! Kaj se ne bi, saj drugače tudi nikamor ne more, če ne z avtobusom ali pa če morda nima lastne ropotulje. Hoditi se vsekakor ne izplača, je kar malo predaleč, če bi jo hotel peš mahniti že samo do prve železniške postaje. Nekaj pa nas je takih, zlasti med novinarji, ki večkrat gulimo usnjene sedeže po avtobusih in se tudi s sprevodniki in šoferji kar dobro poznamo. Največji garač in naravnost železno vzdržljiv je najbrž sprevodnik ljubljanskega SAP avtobusa Andrej: redno vsak dan, v lepem in slabem vremenu, v petek in svetek v avtobusu iz Ljubljane v Koper in nazaj. Skozi leto in dan od štirih zjutraj do sedmih zvečer in še vedno mora biti dobre volje, če ne, že komu kaj ni všeč. Taka in podobna zgodba je tudi z drugimi sprevodniki na ljubljanski relaciji, le da imajo Slavniko-vi morda nekoliko lažje delo, ker jih je več. Saj jih tudi vi najbrž poznate — seveda jih! Dva Gvida —• Kraševca in Prašnikarja, in Luciana in Viktorja in Giorgia ali Jureta in še Silva in Ivana, pa še vse šoferje zraven. Postavljajo se s svojimi Mercedes avtopulmani, ki so res lepi kar se da, zato pa tudi vir najrazličnejših tegob. Ce .je kadarkoli le en sam sedež prazen, je že pravo čudo; noben hudič se dandanes še peljati noče več, če mu med vožnjo v avtobusu radio ne krajša poti, čc ni pozimi zakurjen, poleti pa ventiliran, če ne more na sedežu nasloniti glave in podobno. Prekleto srno postali zahtevni v naših časih, kar roko na srce, in največkrat so prav nesrečni sprevodniki tisti strelovodi, ki pobirajo vso našo sitnost. Ce le kaj kje ni pr-iv, če so komu pohodili kurje oko in čc mil ga niso, ker se ni mogel zbasati v avtobus, če jc kdo z vsebino svojega želodca okužil zrak v avtobusu, če je preveč otrok in se z materami vred družno derejo na vse mile viže, ker ni za vse prostora na njim namenjenem sedežu, če radio vpije preveč ali premalo, skratka, vse vojske in vseh zapletljajev mora biti kriv sprevodnik — zato je pač sprevodnik. In ker se pri vsem tem jekleni živci teh živih tarč človeške nestrpnosti počasi mehčajo in morajo slednjič odnehati, že nekaj šušljajo, da jih bodo sploh operativno odstranili, ker bodo brez njih menda precej lažje shajali. Skoraj vsak sprevodnik je že plačal nekajkrat tudi globo, ker
gneče recimo v Divači.
—	Jaz tudi, in jaz moram biti zjutraj v službi, — trdi drugi.
—	Kazen plačam jaz namesto vas, če bo potrebno, samo vzemite me na avtobus. Mati leži v postelji in otroci imajo grižo, moram domov, — in kar tako v neskončnost. Če pa res pride do pregleda in vleče pro-
metni miličnik svoj notes na dan, pa da je šla vsa v franže. Še dobro se sirokodusni potnik ze gleda, da jo je izteklo, kako »stisne«, ker bi ga sicer utegnil kdo spomniti na dano obljubo. Seveda, obljubiti in dati je preveč, mislijo taki modrijani, in kaj človek v stiski vse ne zine in obljubil
So pa tudi bolj hudokrvni potnild, ki nimajo prav nobenega smisla za
poigravajo sončni žarki zimskega sonca. Pred prihodom v vas Podpeč me pozdravi vitka, temnozelena cipresa, edina v vsem okolju. Zdi se mi, da s svojim vrhom prav pazljivo in nagajivo opazuje vse življenje vaških fantov in deklet. Na mogočni Take so vesele in žalostne storije skali nad vasjo štrli ostanek nekdaj o ljudeh z jeklenimi živci ali brez mogo nega stolpa, Mrk stražar, pre-njih, kakor so pač vzame. Prav je, poln turobnih spominov! Tam iz Urada imajo njihove težave v mislih vsi stovclj pa vso to tišino nenadoma tisti, ki nameravajo zlasti v bližnjem pretrese zategli, z liričnim nadihom poletnem času in vročini »rajžati« z prepojeni vrisk istrskega dolgoušca. avtobusi. Z malce potrpljenja bodo Nad vso pokrajino v mehki sirijini
humor in šc manj za težave sprevod- , . . , . .,-.,:- -.,	,	, - - , -------------j—
nikov. Gledajo jih kot nekakšne kaz- scbl ,m dru^m ohranili marsikatero kroži, sedaj v ožjih pa zopet v Sir-
njence pod splošnim družbenim nad- firf ° n®vsečnost ~ ulal° dob!'c Slh.	bistrovidni kragulj. Mo-zorstvom. S takuni je seveda Še bolj ™,e' ),m bo frav pomagalo goce se ogleduje v prozorni sinjim
hudo, če je kaj narobe. čez vse zapreke-	voJle *ecice Rižane, ki so v dolini
In nasmejte se z njimi, če kdaj	po'as°ma vije med rahlim šelastom
morda zaslišite kje v Postojni ali	vedno nemlrnih listov trslike.
Divači ali Kozini:	To svečano tišino je pretrgal, za te
— Gioia, še en pelinkovec za slo-	kraje prav neobičajni, živ-žav. Gruča
vo, khgrr-r... I — R. B.	otrok — ne mladincev, pa tudi ne
—	Le čakaj, hudič, te denem v cajtenge, pa boš imel zlodjal — se bojevito repenčijo »bolj napredni«, ki bi radi videli v časopisih bau-bau za poredne otroke. Nekateri pa se kar po domače pridušijo in operejo sprevodnika s preizkušenimi' psovki-mi, ki letijo v veter za avtobusom. b
B
In zato je kar čudno, kako so si g pri vsem tem in podobnem mogli ti s;;i reveži sploh še ohraniti malo dobre : volje in smeha. Včasih jc tega kar dovolj. Tako bi Ladotov avtobus .. pravzaprav lahko tudi brez rad,a ... shajal, ker ima Fondo za sprevodni- $ ka, ki nenehno skrbi za dobro razpoloženje med vožnjo. Menda se jc samo zato vibrator pokvaril in če ... bo še kje odpovedal, ga bo Giorgio prav lahko nadomestil.
Najbolj slaven pa je menda zdaj i Gvido št. 1, za Krašovca sc piše, če- \ prav ne vem zagotovo, če jc tudi res s Krasa doma. Njegova navada ie prišla že v pregovor in Slavnikov ljudje sc po njegovo celo pozdravlja jo in razpoznavajo med seboj.
—	Gioia, še en pelinkovec, khgrr..., — in po svoje zapiha pod nos,
In šoferji? Morda bo v prihodno- ■— sti kaj boljše, zdaj pa je od Rižane do Divače res hudo tudi zanje, Men-



■P
* V I m :
m mm
V. :	I «v , !
Ki
fantov m deklet — se je prav veselo, toda nikakor ne razposajeno igrala pred čedno stavbo. Toliko fantov in deklet! Pa to niso vendar šolski otroci? Preveč so odraslil In kje neki je tista značilna razposajenost našega učenca, ki pride prav posebno do izraza ob šolskih odmorih? Približa se mi mlajši tovariš, s katerim se prav hitro zapletem v neprisiljen razgovor. Pove mi: Gosta mreža nižje organiziranih šol v tukajšnjem okolju — saj jih je bilo pred dvema letoma kar sedem — nikakor ni mogla dati učencem 'tistega znanja, ki ga zahteva in narekuje današnji čas. Nemogoče je namreč, da bi en sam človek uspešno poučeval snov petih ali šestih razredov, in sicer v okoliščinah, ko so učenci večih razredov istočasno v eni učilnici. To dejstvo je narekovalo okraju, da je v letošnjem šolskem letu ustanovil v tukajšnji vasi peti in šesti razred, katerega obiskujejo vsi oni učenci, ki so na domači šoli uspešno dovršili četrti razred. Vseh je 54. Nekateri
teh. Ko sem stopil na hodnik fasade, game Simona Jenka sem videl 'ep	, - , .	. , ,.
sem začuden obstal. Kje sem že vi- doprsni kip pesnika naše himne, de- vr,il,' v,katere zbura P° vaseh <?ekle del 'tak rdečkasti marmor? V Rimu lo ravnatelja Tekstilnega tehnikuma ,mJxeko m ga vsak dan V05? n? zbira" so ga uporabljali za izpolnitev aačr- Crtomirja Zorca.	hsč,e' se zadevaJ° druS ob drugega.
Njihov ropot zaglušuje topotanje de-kletnih korakov po skalnati, z izliza-nim kamenjem posuti poti, ne zagla-šuje pa njenih tihih misli in želja, ki poljejo v notranjosti. Ali se bo nocoj pojavila na latniku pod oknom tiha senca, ki zna tako milo klicati in izgovarjati njeno ime. Sobota je in
ga je miličnik zalotil, da je naložil da veste, da delajo novo cesto na dof?Ue vT'k? soboto prihajal k njej več potnikov kot bi smel; zato so tem odseku in da ta ponekod teče ^ b ,f)e 1 k)er,de'la v tovarni, postali previdni. Pa mislite, da si pu- kar po stari, ki jo je treba razširiti Z rahh™ .s"™3™ ,Slave sj P°?ravi stijo ljudje to dopovedati? Kaj šel in popraviti. Zato je zdaj na mno- pramcn las> kl i1,511' lzyPod na tlIm" - Službeni nalog imam, morate mestih in tudi večjih razdaljah zvezane naglavne nite ter s pa-me naložiti, če ne, grem na stre- vsa prekopana in tako stisnjena, da ilcic° D01J P?D°za, *ot pa udari sto-hol - se bojuje nekdo iz splošne «ovčk često dvomi, če bo lahko ve- PaJ°«Sa °f.Ioka' * Pre'Jme ,"daref
liki Mercedes brez škode priplaval z nekajkratnim striženjem svojih dol-skozi. Tam se šoferji izkažejo za pra- ® uhljev.
ve vhtuoze v vožnji, čeprav pri tem Značilen okras te pokrajine so red-preklmjajo kakor Cici. Rrko je se ko zasajena oljčna drevesa. S sre-
najbol, hladnokrven m ga celo glo- bmkastim zelenilom njihovih listo se boki jarki pod Senodolami ne spra-vijo iz ravnotežja, Ondan pa ga je le zmoglo — kamion je naložil desko počez in ob srečanju z Rikovim avtobusom počil po njegovi vetrni šipi,

M | . 1
f O ?
v; ''i
M
I
I

'0
.¡iJL




llodcren avtobus na Progi Piran — Portorož
Motiv iz Slovenske Istre
imajo do šole tudi do 5 km kaj slabe poti, pa kljub temu prihajajo v šolo zelo redno.
Zanimalo me je, kako je zadovoljen z delom in uspehom. Ni mi takoj odgovoril. Povabil me je v učilnico. To je nekoliko večja soba, prenatrpana s klopmi raznih vrst in velikosti.
Nadaljeval je: Delo ni laliko. Toda naju ne ovira — na šoli sva namreč dva — toliko utesnjenost, pač pa to, da je znanje teh učencev, ki so prve štiri razrede dokončali na bližnjih šolah, kaj različno. Težko je bilo vskladiti znanje vseh učen-ccv. Mislim pa, da sva te težave že prcbredla in upam, da bo delo v drugem polletju potekalo mnogo uspešneje.
Poudarek njegovih besed in nekakšno tiho samozadovol.jstvo, katero sem opazil na njegovem obrazu, mi je bilo neizgovorjeno jjoroštvo.
Poslovil sem sc od prijaznega prosvetnega pionirja in jo mahnil po vaški »magistrali« v dolino Rižane.
Pozanimal sem se, kako neki poteka delo po šolah slovenskega dela Istre. Zvedel sem prav zanimive podatke. Naj jih navedem!
V slovenskem delu Istre, ki spada pod sežanski okraj, je IS šol, na katerih jioueuje 24 učnih moči. Samo tri šole so v poslopjih, ki v polni meri odgovarjajo namenu, . dve šolski poslopji delno odgovarjata, vseh ostalih 13 šol pa gostuje v kmečkih sobicah, ki nikakor ne odgovarjajo niti najosnovnejšim zahtevam in predpisom higiene. Prostori so temačni, nizki in premalo prostorni. Samo tri šole imajo prepotrebne šolske vrtove. Razmere se pa tudi v tem pogledu /boljšujejo. V kratkem času sc bodo učenci iz Krvavega potoka preselili v novozgrajeno šolsko poslopje, učenci i/ šol Popetre, Kubed in Smokvica pa bodo verjetno že v začetku dru-gega polletja vkorakali v novozgrajeni učilnici šolskega poslopja v Gra-čišeu. ki bo najimpozantnejša šolska stavba v sežanskem okraju.
In učne moči? Njihovo delo je težko, ker delajo, vsaj nekateri, v
zelo težkih okoliščinah: slabe stanovanjske in življenjske razmere, velika oddaljenost od prometnih zvez in večjih kulturnih središč. Člani okrajnega ljudskega odbora so na svojem zasedanju brez kakršnekoli debate ali pomišljanja soglasno odobrili odgovarjajoči mesečni dodatek za težka službena mesta. Vse učne moči se v .polni meri zavedajo svojega poslanstva in že opažamo rezultate njihovega dela. Vez med šolo in domom postaja vse tesnejša in se še utrjuje na številnih roditeljskih sestankih. Zboljšujeijo se higienske razmere, opažamo dvig na prosvetnem polju, .pri branju časopisov in knjig. Novoustanovljene šolske odbore čaka na tem polju prav hvaležna naloga: še bolj dvigniti in utrditi zanimanje za našo šolo in za njeno poslanstvo.
Kočljivo vprašanje: koga od pro-svetndi delavcev smatramo za naj-delavnejšega? Nekdo se udejstvuje na tem, drugi na drugem polju. Za-molčati pa nikakor ne smemo dela trojice mladih tovarišev. Tovariš Jože iz Loke. Nujno je bilo ustanoviti peti in šesti razred. Nismo pa imeli niti učitelja, niti inventarja. Spomnili smo se Jožeta. Porazgovorili smo se z nijm, mu prikazali nujnost in mu nismo prikrivali težav. Pristal je. Obložen s polno vrečo navodil in nasvetov je odšel na novo mesto, kjer so ga čakale štiri prazne stene kmečke sobe. Pa ni klonil! V kaj kratkem času si je na bližnjih šolah »izposodil« potrebne klopi, mizice, stolčke, tablo, mize ter najpotrebnejša učila. Na pohabljeno, z raznimi izrezljanimi figurami okrašeno mizo je postavil tablo in jo naslonil na steno. Prihajali so učenci in učenke in ko so videli pri njem toliko dobre volje, so se je tudi sami navzeli in pričeli z delom. Pa se Jože ni ustavil pri tem. V kraju je tudi kmečko-gospodarska šola, ki jo obiskujejo fantje in dekleta iz bližnjih vasi. Tudi na tej šoli, v večernih urah, Jože dela in uspeva, S pomočjo vaščanov je nekje staknil harmonij. Privlekli so ga v učilnico. Zbral je mladeniče in može, 18 po številu, in jih ob večerih vadi v petju. In še vedno ima toliko časa, da »skoči« ob sobotnih popoldnevih v bližnji Koper (12 km!), da se na glasbeni šoli izpopolnjuje v glasbi. Jože je istrski domačin in sam dobro ve, kaj je naši Istri najbolj potrebno ter kje, kaj in kako je treba zagrabiti za delo.
V tem predelu sta še dve učni moči, ki sta vredni, da ju omenim. Vredni zaradi tega, ker sla se v novem okolju kaj hitro znašli, prinesli s seboj zvrhano mero dobre volje, zagrabili za delo in uspeli. Ko smo učence iz Trebeš podražili, da bomo njihovo tovarišico (pojem tovari-šica je pri učencih istoveten s pojmom učiteljica) premestili na drugo šolo, so s jirizvokom tihe prošnie zborno zakričali »Ne, nel« Ta klic nam je povedal mnogo!
Ob obisku v Movražu nas je to-varišica Zvonka naprosila, naj jo iz tega kraja ne premeščamo vsaj nekaj let. Vzljubila da ga je in delo, jsrežeto z ljubeznijo, je mnogo lažje in uspešnejše.
Prepoln novih vtisov sem korakal domov.
Stoletja, zatiram, toda nikdar zatrti ponos, volia in delavnost se jc razbohotila. Zuljave dlani kmeta in delavca pomagajo pri utiranju poti v boljše življenje. Stiskajo ročaje hre-ščečega kompresorja, ki vrta v živo skalo pri preseku ceste Rižana — Črni kal, stiskajo volan buldožerja, ki rujc grmičevje in robidovje doslej neplodnih gričev in uravnavajo traktor, ki brni jjo strmih pobočjih gričev. Na prostranih površinah, kjer je doslej poleg brinjevih grmov raslo samo še robidovje, na teh ravninah so pridne roke zasadile tisoče in tisoče trsov vinsko trle in sadnega drevja.
Vse to je mogočna simfonija novega življenja v predelu naše Istre!
—jaz-
»O, križana sumiljenost, le kaj more pomeniti ta strašni duh?« je zasopla gospa Iztepavka, ko je vsa drhteča prišla iz kuhinje, na nosu je imela belo progo od moke, ker je delala kolače, in lasje so ji vihrali na vse strani, ker se ji je mudilo. »Odtočne cevi ne morejo bili, saj jih je tisti možak šele včeraj pregledal. In tudi pokvariti se ni nič moglo, saj sem prav davi z lastnimi rokami preobrnila vso jedilno shrambo.«
Vsrkavala je ta vonj — gotovo je bilo nekaj nenavadnega. Veliko hujše od odločnih cevi, ne tako znosno, kakor kaka pokvarjena reč, prav nič podobno kateremu koli izmed znanih vonjev.
»Glavo bi stavila, da je to nekaj profesorjevega,« je rekla gospa Iztepavka .¡n si brisala roke v predpasnik.
In gotovo je bilo nekaj profesorjevega, zakaj preden je gospa Iztepavka utegnila priti d0 vrat njegove delavnice za izume, je planil profesor ven; v eni roki je imel stekleničko, v drugi vrtno brizgalko, in obleka mu je bila popackana z vsem i mavričnimi in še nekaj drugimi barvami.
»Čudovito! Presenetljivo!« je zavpil, odrinil Eospo Iztepavko, se zagnal v svojo delovno sobo in se nato vrnil, da je peljal še gospo tja.
»Oprostite, prosim, gospod, toda če kličete hude duhove, moram odpovedati službo,« je odvrnila in si uprla
NORMAN HUNTER:
Čudodelna tekočina
(Poglavje iz humoristične knjige »Neverjetne prigode profesorja Modrinjaka«)
roke v boke, pa so ji zdrsni!® po njih, ker je bila nekolik» mršava.
»Poslušajte, je zasopel profesor in si tako pomešal svojih petero naočnikov, da je videl štiri gospe Iztepav-ke, vse različne velikosti in še peto, ki je stala na glavi. »To odkritje bo odmevalo po vsem svetu. Povejte mi kako domače ime zanj. Modrinjakova osupljiva bakterija, skrivnost življenja razkrita! Nikoli nisem mislil,-da sem tako pameten, kakor se nij zdi, da sem zdaj, pa vidim, da sem veliko pametnejši, kakor sem si kd^j drznil upati, da bi utegnil biti.«
Gospa Iztepavka ni odgovorila. Profesor je bil pravkar odmašil stekleničko in krralkomalo strašanski vonj je pri priči postal tako slab, da sj je morala zakopati nos v predpasnik, pa ga je na nesrečo zakopala le polovico, ker je bil nos dolg in predpasnik kratek.
»Ta tekočina,« Je rekel profesor in ves drhtej od vznemirjenja, »oživi vsako podobo, ki jo poškropite. Po glejte tole.«
Nalil je malo iskreče se tekočine v stekleni vrč, ja potegnil malo brizgalko in poškropil z njQ podobo % nekaj jabolki na ovitku knjige. Zgodilo se ni nič, samo podoba se je zmočila.
»Izvrstno, gospod, prav zares,« je rekla gospa Iztepavka, glas ji je nekam pridušeno prihajal iz predpasnika. »Zdaj se pa moram vrniti k svojim kolačem.« Odšla, je jz sobe in bila že na pol poti v kuhinjo, preden jG je mogel profesor ustaviti in jo odvleči nazaj.
.»Počakajte, počakajte, počakajte,« je. vzkliknil raa-vneto. »Nekaj časa je treba za to. Poglejte, poglejte 1« Z drhtečim prstom je kazal na podobo.
»U—u,« je rekla gospodinja. »Zdi se, da se bo napihnila.«
In res je bilo tako. Jabolka so se začela napihovati in podoba se je vsa zverižila. Zelen dim se je vzdignil iz papirja. Vonj je bil postal še hujši, ko bi bilo le mogoče. Nato se je iz podobe na vsem lepem zvalilo na mizo četvero lepih, rožnatih jabolh tako resničnih in trolih, kakor si jih le morete želeti.
»Ojoj!« je zaklicala gospa Iztepavka.
»Poskusite eno,« je rekel profesor in skupaj sta po-hrustala jabolko. Okus je bil res precej papirnat in človek je imel čuden občutek, kakor da je jabolka v sanjah, ki jih sploh ni, temveč se samo zdijo, sicer pa so bila jabolka imenitna.
_m
'i
-i m
nfiir:

»Kar škoda je,« je dejal profesor in poškropil e živo vodo čokoladno škatlo, »da stane izdelava tekočine, ki povzroča t? reči, več kakor bi stalo, če bi jih kupili,« »česa ne poveste!« je rekla gospa Iztepavka, si vzela prgišče čokolade in se ni več zmenila za svoje kolačo, ki so medtem zgoreli, da je ostala le še čma žlindra, le da nobeden izmed njiju tega ni zavohal, ker je bil oni vonj močnejši, in mislila si je, da si lahko profesor poškropi ne>kaj kolačev iz kake knjiga, če jih želi imeti.
»Da,« je rekel profesor in nekaj brskal med knjigami ¡n papirji, »in moč tekočine ni povsem omejena. Ko se tekočina posuši, se reči, ki jim je dala življenje,, povrnejo v svoj0 prejšnjo podobo.«
»Ojoj.« je rekla gospa Iztepavka, misleč na jabolka in čokolado, ki jih je pojedla. Toda profesor je izvlekel knjigo, v kateri je bila mačke.
»Dajte, da poskusim tole,« je dejal. »Ne vem še, ali bo delovalo tudi na ljudi in živali.«
Spet je napolnil brizgalko, medtem ko se je gospa Iztepavka skrila za vrata, ker bi mačka utegnila biti ena od tistih, ki praskajo, in to jc bilo še prav verjetno, zakaj večina profesorjevih knjig je govorila o bolj divjih živalih.	(Nadaljevanje na 11. strani)
O^VAfjS ¡tal
l i y MÍ
p
podim
SIC60XI

i.
n V
oni	cid	m /^"i
farnis
'í! ° TI
C lil
áilffifk
Sodobna žena, ne samo samo pri nas, ampak tudi drugod, zavzema v "gospodarstvu vedno večjo vlogo. So tovarne, kjer je zaposlenih vel ko več žena kot moških in včasb opravljajo delo, za katero so včas h mislili, da ga zmore samo mož. Toda Dri ' tem poklicnem delu jo žena obdržala dolžnosti gospodinje in ta jo obvezuje. da s pravilno razporeditvijo, še naprej vodi glavno skrb za napredek in srečo svoje družine.
Toda ali bo lahko delavka, ki io bremeni dvojna dolžnost, enako dobro opravljala vse, kar si je naložila, ali pa bo morala eno dolžnost zapostavljati na račun druge? Gotovo je, da bi vse dolžnosti lahko uspešno izpolnjevala, če bi bila v cbeh svo!ih poklicih zares strokovnjak, ki bi si znal delo organizirati tako, da bi v skrajšanem času in z marvšo porabo energije dosegel polni učinek.
Toda dejstva so ponavadi, žal, drugačna. Žene, ki ,prihajajo v tovarno, so večinoma mlade in neizkušene. Preden so prišle v industrijo, so delale na polju, v vrtu ali na so opravljale bolj greba gospodinjska d^la. Gospodinjstvo so jim navadno vodile starejše žene —• matere ali stare matere. Torej tudi tisto ■ malo znn.rra, jka ga imajo, so prejele od staraiš;h ljudi, ki so živeli v drugačnih življenjskih pogoiih, tako da so njihove izkušnje nesodobne.
Kako naj torej od take žene zahtevamo, ,da bo vodila svoje .gosoo-diniske dolžnosti napredno .zdai, ko je že zaposlena in so se ji bremena še nakopičila?! Ta (problem so imeli tudi že v drugih deželah in so ga skušali . ¡rešiti z raznimi tehničnimi pripomočki, ki olajšujejo ženi gospo-
dinjsko delo. Prav s temi sredstvi smo začeli tudi pri nas (električni in plinski štedilniki, razni aparati za čiščenje, pranje itd.), toda to še. nt dovolj. Gospodinjsko delo moramo znati tudi organizirati talko, da ga bomo opravili čim hitreje in pri tem porabili čim manj energije. Zato moramo poznati osnovna načela prehrane, življenjske potrebščine, njihovo sestavo, hranilno vrednost in način pripravi;. Če . bo žena vse to poznala, bo z manjšo porabo energije in mogoče tudi ceneje zagotovila svoji družini pravilno in zdravo prehrano.
Poznati moramo material, iz katerega so sestavljeni posamezni predmeti, da znamo z njim pravilno ravnati. Vse to so elementi, ki jih mora •poznati žena, če noče, da jo bo živ-lojnie v domu popolnoma absorbiralo in če se hoče, poleg gospodinjskega dela, ukvarjati še z delom v gospodarstvu ali v družbenem življenju.
Torej tako s is tematsko znanje bi morala imeti vsaka žena-delavka, V ta mtmen bi morali organizirati tečaje, ki bi bili prilagojeni ženinemu prr»c>»Tr*u času.
Nekatere .nnše tovame šo že uvidle potrebo po trnkih tečniiih za svoje delavke in so iih tudi organizirali v 7vpti z Zavodom za napredek gosoo-dmtetva. Na teh tečajih sistematično resnico pir-obVone z nnirnzličneiših področni gc*modiri;stva. praktično ori-nr.Tvl.iaio iedi, žene dobiio navodila, koko m0rili'0 pravilno hraniti svo;o driiž-no. kako ooravliati rnzna hišna deln. knko organizirati vrstni red d"-lr>. Pr.iv *nko iih seznanro o teme-lj-mh načelih vzgoie, o odnosih v dru-ž;nsk".Tn življenju, o trošenju dohodkov itd.
velika državljanska dolžnost
Mož in žena nimata dolžnosti le drug do drugega, ampak jih imata oba tudi do svojih otrok.
Naš nov družbeni Ted je prinesel tudi v vzgojne nazore in poglede marsikaj novega. In pravi, s soc;a-iističnim duhom prepojeni liudje se pokažejo takrat, ko se popolnoma zavedajo vseh svouh dolžnosti do otrok, do bodočih , državljanv. Tudi država in družba se po svonh članih bolj ko kdaj koli zanima za vzgojo, še več, sama prevzema zanio odgovornost in pri njej pomaga. Kot smo tega lahko samo iveseli, smo pogosto lahko tudi priča zmotnega mišljenja, da je zaradi tega maniša odgovornost staršev za vzgojo otrok v družini.
Prav gotovo je resnica, da so prednosti socialnih in vzgojnih ustanov, ki jih nudi naša država otrokom, zelo velike v materialnem in v vzgoi-nem pogledu. Toda žal se zgodi, da nekateri starši, če z niihov'm orio-kotm ni vse v redu, iščejo prav zaradi tega krivca naprej in izktin^no v teh -ustanovah oziroma pri učite';;h in vzgojiteljih in ne sam' pri sebi. Kadar govorimo o pomfi,nr'kliwo vzgojenih otrocih, se mnogi Ijudre zgražajo nad šolo, češ da ne onnivl'a dovolj dobro in ttčinkovito ,sv->:;h vzgojnih dolžnosti. To je seveda lahko kdaj tudi res, toda na nekaj ne smemo nikoli pozabiti.	,
Kadar srečamo slabo vzgojenega otroka, se moramo spomniti, da so njegovi moralni temelji že položeni, ko prestopi .šolski prag. Ne moremo sicer trditi, kot so delali nekateri v rzgoieslovjiu, da ,je otrokov značaj tia do sedmega leta žc popolnoma fiksiran in ustaljen, toda fundiran pa ie prav gotovo. Brez skupnih naporov staršev in naših vzgojnih usta-
Idrijske žene za 8. marec
Idrijske žene bodo za svoj pra-Mnik, 8. marec, priredile dne 5. marca v restavraciji »Nanos« družabni večer. V nedeljo 6. marca bodo priredile svečano akademijo, na kateri bo med drugim nastopil tudi žensk,- pevski zbor. Ta dan bo tudi občni zbor društva žena, <fci so imenovali po padi i borki Štefki Majnikovi. Društvo je bilo lani zelo aktivno ¡n je organiziralo več gospod njskih tečajev.
nov je dobra vzgoja nemogoča in je jalovo delo. Tudi tisk igra pri tem pomembno vlogo. Kar zadeva staTŠe, bi jih moral dokončno prepričati ,da niso v socialistični skupnosti /prav nič razrešeni svonh vzgojiteljskih dolžnosti. Socialistična družba jih pač pri tem delu ne pušča samih, marveč jih podpira in jim pomaga.
V našem družbenem redu, kjer je žena enakopraven član skupnosti, ie veliko mater zaposlenih in jih bo postopoma vedno več. Naravno je, da vsak resnično napreden človek tak razvoj samo pozdravlja. Toda ta zaposlitev ne sme biti na škodo otroka, ki mora v času materine odsotnosti uživati dobro vzgojo v kaki ustanovi ali na to primerni odrasli osebi. Razen tega pa ne smemo pozabiti, da tudi s tem ni nobena zaposlena mati razrešena svojih materinskih in vzgojiteljskih dolžnosti. Vnliv staršev pri moralnem vzgaianju otrok je, vsaj v prvih letih nenadomestljiv, posebno vpliv matere, Zato ni prav. da se zaiposlene matere odfpgireno tej svoji vzgoiiteljski dolžnosti, češ da so v službi.
Tako pojmovanje enakopravnosti in demokracije je zgrešeno in škodljivo, v družinsko vzgojo vnese zmedo in vpliva na otrokovo vzgojenost, posebno na discipliniranost. Prevelika svoboda, napačno popuščanje lahko pri vzgoji rodi prav tako slabe posledice kot prevelika strogost. Tega ne smemo razumeti napak in tolmačiti tako, da so pri vzgoji potrebne srednjeveške metode pritiska in telesne kazni, toda vprašanje je, če je re mogoče otroka vzgajati brez slehernega omejevanja, brez vsake sile, brez vseh ukazov. Do danes ni še nihče dokazal, da je prav vsak pritisk na otroka — namreč vzgojni — nujno škodljiv za njegovo osebnost. Nasprotno, vzgojni poskusi v teij smeri so se izjalovili, še več, privedli so nekatere otroke, ki so uživali tako vzgojo, celo v kriminal. Res pa je, da je še vedno veliko več otrok, ki trpe škodo zaradi prestroge in starokopitnie vzgoje in zato, ker premalo uporabljajo njihovi starši pri vzgoji tisto velesilo, ki ji pravimo ljubezen.
Četudi omenjene napake in pomanjkljivosti niso obče, se vendar tu in tam najdejo in dolžni smo jih videti in skušati odpraviti.
Zgleden primer takih tovarn je vreden posnemanja in vedno več l>i jih moralo biti, ki bi uvidele to potrebo. Preko Zavoda za napredek gospodinjstva bi mnoge tovarne lahko organizirale take tečaje in omogočile svojim delavkam in uslužbenkam njihov obisk. Pri tem naj mislijo tovarne na to, ela si bo napredna gospodinja, ki bo imela urejeno svoje gospodinjstvo, pridobila tudi pri drugem elelu več uspeha in gotovosti.
' Zaradi manjše obremenitve doma, bo žena bolj mirna in bolj spočita pri svojem poklicnem delu in bo seveda tudi na tem področju imela večje uspehe.


iS
y i
r<


i ■':: '> .-■ - .• i'
; - mm
B
í:i:i¿h
m
:.<•> mM&gfc-.V, "K"'
.............
■iís; ¿V.
tešMgv-,? ...
Ji •. '^mm^^HM^..
Delavke v tovarni Metk »Litra« u Kopru
V mrzlih zimskih nočeh, ko burja zavija in piska okrog hišnih voglov in v divjem plesu vrtinci ledene snežinke, se mi včasih zazdi, da je nekdo nalahno potrkal na okno. Tako nalahno kot nekoč ...
Tedaj prisluhnem ... Nič! Samo snežinke se zaganjajo v šipe, gnane od silovitosti burje.
In vendar. Spomin oživi. Mati se spominja sina...
Prav tak čas je bil, ko sem pred leti, nied narodnoosvobodilno borbo zaslišala lahno trkanje na okno. Takrat niso bile leelene snežinke, ari bil premražen .ptič, Id .je iskal zavetja in gorkote. Ko se je pclinev trkanja izgubil po kotih sobe, sem jasno in razločno zaslišala:
»Mama!«
Stekla sem k vratom in odprla. Zasnežen in premražen je stal pred •menoj moj sin Mirko — partizan.
Partizan. Kako mi je zaigralo pri srou. Borec za svobodo, borec za lepši svet. Pozabila sem na nevarnost, prijela sina za roko in ga potegnila v hišo. Tiste čase je sovražnik najbolj divjal po naših krajih in stikal za partizani ob vsaki uri, podnevi in ponoči. Skrbno sem zastrla okna, da bi luč ne privabila koga v bližino hiše.
Kako mi ije bilo hudo, da mu nisem smela postlati najlepše postelje in skuhati večerje kot nekoč. Kako rada bi ga bila videla brezskrbno sedeti pri mizi in večerjati, in po ve-' čerji oditi pred hišo, da bi tam za-vriskal iz vse svoje mladosti...
Tisto noč se sovražnik ni prikazal v vasi. Vso noč sem čuvala, prala, sušila in šivala perilo. Zdelo se mi je, da mu šivam kot nekoč še otroku. Res, danes otroku naše borbe in naše revolucije.
Ob zori se je poslovil. Takrat nisem slutila, da ga vidim zadnjikrat, da se ne bo več vrnil. Kmalu potem sem prejela srce pretresujočo vest:
Tvoi sin Mirko je dal življenje za svobodo.
Imela sem občutek, da se bo zdaj,
zdaj vse zrušilo v meni in okoli mene. Hotela sem zvedeti, kako in kje je paelel. Še ena bolečina več. Ne-
/1 A y r --t./. M '
m
•5	,
Zaradi pomanjkanja kvalificiranih učnih moči se prj nas gospo-dnisko šolstvo razvija le počasi. Iz tega vzroka n:so letos v sp'ošne izobraževalne šo'e šeuved1! n~vega preame'a »praucacnega gestouiiijs<e-gaznanja«, KivseDujer.ua' gespoa «j-stvo in ročna de'a. Prav to pomanjkanje Pa j® 'udi krivo, da je poučevanje gospod;>nistva n-^ kmetijskih šo'ah in gospodarskih tečajih v nestrokovnih rokah.
Mimo nas pa ne morejo tnti številni predlogi o ustanavljanju 'gospodmjski^ cen'rov, k' .pa se ne morejo razviti, ker ni stirokovmh moči. Tako reševanje gospodinjske problematike nujno terja tudi reševanje vrrašania učnega osrtria.
že lansko let0 so v GTobljah pri Domžalah ustanovili enoletno gospod;njsko šo'o, k; naj b; tridesetim učiteljicam iz vse S'ove-tnije dala potrebno strokovno izl obrazbo za poučevanje gospodinjstva. Toda praksa je pokazala, da


kje pri Črnem vrhu nad Ielrijo je padel in z njim še petintrideset tovarišev. Krivci: domači belogardistični izdajalci.
Danes me tolaži zavesi, ela je svoje mlado življenje žrtvoval zato, da. bo nam vsem lepše, da bo naš narod prost iu svoboden, da bo Jugoslavija skupen dom nas vseli.
Mnogo je mater, Id ste kot jaz izgubile enega in tudi več sinov in hčera. Ne jokajte! Obrišite solze, kot sem jih obrisala jaz v prepričanju, ela sem rodila hrabrega borca, ne pa izdajalca.
Ko bemo te dni praznovale naš praznik — Osmi marec — se bomo spominjale naših padlih sinov, katerih kri je začrtala naše meje. Iz njihovega žrtvovanja je vzklilo bratstvo primorskega ljudstva, bratstvo in-enotnost vseh jugoslovanskih narodov.
Bizjak Marija
je eno leto prekratek rok za- vso učno snov. čeprav v učni načrt ni prišlo še mars;fcaj, kar bi dalo absolventkam širše poglede na gospodinj sko problematiko.
Ugotovili so, da je za vse to potrebna daljša priprava ;n teme'j it študij, ki naj bi bodočim učiteljicam tudi nudil enakovreden položaj z ostalimi predmetnimi uiitelji.
Vse t0 je narekovalo, da se dosedanja šola preuredi. In tako je v letošnjem šolskem letu Liudska skupščina LRS sprejela zakon o ustanovitvi Višje gospodinjske šole v Grob'jah pri Dcmžalah. T0 je obenem prva šola le vrste v naši državi. Njena naloga je izobraziti očiteljice za poučevanje gospodinjstva in ročnih del na ip^šno izobraževalnih ter nižjih jn srednjih strokovnih šolah. Trajala bo dve let, in absolventke bedo imele vse pravice, ki jih daje višja izobrazba.
Pri -vpisovanju imajo prvenstveno pravico učite'j'ce s stroko-Tiim izpitom in absolventke popolnih srednjih šol. Novi vpisi bodo v jeseni, 'šola ima tudi internat.
Vsi, iki nam je napredek gospodinjstva pr> srcu, se veselimo te ■nove pridobitve in prvf h absolventk, ki bodo zas'iav'le svoje mlade sile in pridobljeno znanje v korist napredka v gospodinjstvu.
ROGLJIČKI Z MASTJO
60 dkg moke, 20 dikg masti, 10 dkg sladkorja, 1 jajce, 1 dkg kvasa, limonine lupm'ce, ščepec soli.
V sk'edo denem0 moko, sol in. mast, k; jo razdrobimo z moko tako kakor za močnik. Paz'mo, da Se tes'o ne segreje pod rokami. Ko imamo lep0 razdrob'jeno, dodamo vzhajan kvas, jaice, 1'mo-nino lupin:co ali rum. Hitro naredimo testo, ga tanko razva'jamo, zrežem^ v p-'merne obl:ke, cbliku-ieno v roT'ii;5ko >"n «apo n mo a miVTne'aJo ali orehov'm nadevom. Pečemo j'h v srednje vroči pečici.
Kri'in ni "no za lase si lptiko sami rr ra i'e iz d ch delov olja "n "heji dela kolonjske vode.
•v
ZA VSO
Čeprav je Počitniška zveza mlada organizacija, si je že v kratkem času postavila svoje temelje, posebno pa še pri nas na Koprskem, kjer do pred leti sploh nismo vedeli, da so na svetu organizacije take vrste. Zato je bilo tembolj težavno vcepiti mladini zaupanje v to zvezo, ki navdušuje in pripravlja mladino za potovanja. Toda dve leti dela dijakov in profesorjev sta obrodili sadove in že lani je več kot sto članov iz našega okraja potovalo po Jugoslaviji. Nad dvesto drugih članov iz vseh strani naše domovine pa je obiskalo naše kraje. Vendar do letos so bili lahko člani PZ samo dijaki in prosvetni ter zdravstveni delavci, a največji del mladine ni mogel koristiti ugodnosti PZ niti na potovanjih in niti v prenočiščih, ki so še kar dobro in poceni organizirana po vsej Jugoslaviji.
Letos pa je s to stvarjo precej drugače, ker so na skupščini Počitniške zveze v Beogradu sprejeli predlog slovenskih počitnikarjev, da se lahko tudi ostala mladina vključi v PZ in koristi njene ugodnosti.
V takem vzdušju je potekala tudi Geja okrajnega odbora Počitniške zveze v Kopru. Razpravljali smo predvsem o tem, da je treba čimprej postaviti še vsaj nekaj družin med delavsko in vajeniško mladino, kajti čas za vpisovanje je do 1. maja. Zato je prav, da seznanim one, ki se zanimajo, da bi vstopili v PZ, kakšne so dolžnosti in pravice članov Fe-zialne zveze.
Član PZ mora plačati letno 240 dinarjev članarine, mora biti aktiven član, vzgleden in vesten človek ter zaveden državljan; po možnosti mora čimveč potovati in se seznanjati s prirodnimi in zgodovinskimi znamenitostmi naše domovine ter z njenimi ljudmi. Da bi lažje potoval, itna na vlaku in parniku v skupini vsaj petih članov 75% popusta, v skupini treh pa 50°/° popusta. Lahko koristi prenočišča PZ, ki so precej gosta in zelo poceni (od 30—100 din dnevno); hrano dobi v vseh važnejših centrih tudi zelo poceni, lahko pa tabori v lastnih šotorih ali pa v taboriščih, ki jih vsako leto postavlja Počitniška zveza. Naš okrajni odbor razpolaga v ta namen že z nekaj šotori, še več pa jih namerava v kratkem preskrbeti. To bi bile samo v glavnem pravice in dolžnosti članov. Vsakdo pa se lahko bolj podrobno informira v eni izmed družin, ki že obstajajo (I v Dekanih, 2 v Kopru in 1 v Piranu; v kratkem pa bodo ustanovljene še druge).
Za letos je v načrtu precej dolgih in zanimivih potovanj: dve štirinajstdnevni potovanji po Sloveniji, eno potovanje v Bosno in Hercegovino po poteh velikih ofenziv in več tritedenskih potovanj po vsej Jugoslaviji v organizaciji Glavnega odbora Počitniške zveze Slovenije. Za primer, kako poceni omogoči Počitniška zveza potovanje svojim članom,
naj navedem, da so lani plačali člani PZ, ki so bili na tritedenskem potovanju vo Jugoslaviji samo 50U0 dinarjev vključno prenočišča in hrano. Razen tega lahko člani tudi sami potujejo v skupinah z avtos topom. Slovenska Počitniška zveza pa organizira še dve taborenji v Rovinju in v Bohinju. Predvideno je tudi potovanje v Avstrijo in Italijo, medtem ko Glavni odbor Počitniške zveze v Beogradu organizira tritedensko potovanje v Turčijo in Grčijo, seveda za one člane, ki so si domovino že ogledali.
Kot vidimo, je nešteto možnosti za potovanje. Treba je le nekoliko iznajdljivosti in dobre volje pa tudi ljubezni do potovanja, ki je včasih kar naporno, a se človeku izplača v tem, da vidi marsikaj zanimivega in poučnega. Predvsem pa je važno, kako bomo prišli do sredstev, kajti vsakdo nima dovolj denarja, da bi plačal niti tisto malo, ki je treba. Zato naj šolska mladina štedi in dobi v počitnicah kako zaposlitev, medtem ko si delavska mladina lahko prištedi od plače. So pa še dnige poti. Predvsem mislim tu na kulturne prireditve, ki jih lahko dajo čla-Vsi člani PZ naj pomagajo prodajati srečke loterije PZ, kajti čisti dobiček le-te je namenicn krožnim potovanjem po Jugoslaviji. Ta poziv naj velja tudi za ostale, Id niso člani, a jim je na srcu vzgoja naše mladine.
Delavska mladina pa naj se čimprej vključi v Počitniško zvezo, ki ji omogoča, da potuje, spoznava lepote in zanimivosti naše domovine. Tam, kjer je deset mladincev, lahko ustanovijo družino Počitniške zveze. Člani okrajnega odbora bodo radi pomagali vsaki skupini mladincev, pa tudi posameznikom, ki bi radi postali člani naše mlade, a koristne organizacije.	H. Pribac
Slabo vreme in sneg tudi pri morju
V nedeljo je nepričakovano zajel tudi obmorske kraje mrzel val zraka. Zaznamovali smo močan padec temperature, hkrati Pa je začela pihat; šs močna burja. Po močnih nalivih je začel padati sneg, ki je pobelil vse hribe in celo morsko obrežje. Zjutraj je bila temperatura n'č stopinj, vse ceste pa so bile poledenele. Poledica je zelo ovirala avtobusni promet, tako da so svtobusi in vasi okraja, ;z Ljubljane n Gorice pr hajali z večurno zamudo v Kopsr. V buj-skem okraju je v Umag-u in okolic; ponoči od nedelje na ponedeljek divjalo hudo neurje.
Burja je razsaja1» v ponedeljek in v torek. V Trstu so zabeležili sunek 130 km na uro, v Kopru pa največ 65 lan na uro. Zaradi okvar, ki sta jih povzročila na daljnovodih slabo vreme in burja, v torek n: bilo elektr čnega toka v vsem koprskem okraju skoro ves dan.
Burja je pokazala svojo moč tudi v Vip?-vski dolini, kjer je nekega kolesarja vrgla s tako silo po tleh, da si je pri padcu zlomil nogo. Prav tako je napravila v Postojni nek; uslužbenk; pošte, ki jo je vrgla na tla prav pred pošt-n'm poslopjem. Ko so jo z rešilnim avlcm peljali v Vipavsko bolnico, je avto obtičal v Hruševju v visokem zametu.
Strokovnjaki Zavoda za pospeševanje kmetijstva so mnenja, da ta mraz ne bo napravil kake večje škode v kmetijstvu. V nevarnosti so mandelji, ki so bili že v polnem cvetju in zgodnji grah na burji izpostavljen^ lcrajih.
Upamo, da so to zadnj; sunki zapoznele zime. Kaže, da se vedno drži stari pregovor, ki ga izkušeni vaški vremencGlovci tako radi ponavljajo: če z rilcem ne rije, pa z repom zavije. To okušamo tudi letos.
Preti pelo premiero Gledališča Slovenskega Primorja:
Cecrges

»m*?.
i' - SI*
mšMmtmšMi
^hm
Wmm
¿si»«' -	llllilsš
Dne 4. t. m. bomo gledali v gledališču slovenskega Primorja peto prenrero: komedijo Georgesa Ro-landa: »štirje za volanom«.
Kdo je Georges Roiand in kakšna je njegova komedija? O avtorju se nam ni posrečilo izvedeti ničesar. Ime, pa tudi duh njegovega dela kaže, da je Francoz, in to Francoz današnjega dne, A nti iz Pranc;je, niti iz drugih evropskih držav — kier igrajo njegovo komedijo s prav modnim uspehom — se nam ni posrečilo dobiti o njem nobenega podatka.
Komedija »Štirje za vo^nom« obravnava po svoji problematiki eno najaktualnejših vprašanj: vojna ali mir? To vprašanje, k; vse po zadnji vojni bolj kakor kdaj-koli vznem rja sleherno življenje ;n ki vdrra v vse naše dejanje in nehanje, ie po svoji aktualnosti vsekakor prvo, ki mora najti svoj odmev in odgovor v gledališču. G'edališče je tisto, ki se mora postaviti v prvo bojno vrsto za mir.
Komedija »štirje za volanom« prikazuje na zelo posrečen način delček pariške mirovne konference leta 1945: povede nas v pritličje gradu, kjer zasedajo v prvem nadstropju veliki štirje. Protagonistov svetovne zgodovine ne vidimo; vid'mo le njihove šoferje, služkinjo, ki jim streže, vrtnarja, k; skrbi za nj:hovo cvetje, — pa skrivnostno S!mo.ne, ki zaide mednje, in moža s plaščem, ki jo preganja. Toda medtem, ko g'edamo zabavno igro njihov;h drobnih usod, ljubezni in prepirov, zapeljevanja, snubljenja in vasovanja, nas — neprestano vznemirjajo glasovi, ki prihajajo od zgoraj in
mm na
Pozna zima je obloži la eozdove s snegom
Remontno gradbeno podjetje iz Ajdovščine končuje dela pri popravilu osnovne šole. Ta dela so bila neodložljiva, ker je bla streha na več krajih pokvarjena, tra-movje pa že gnilo, tako da ni bilo več vamo stanovati pod streho. Ob deževnih dneh so se mora^ 1; učenci premestiti k stenam, če so hoteli nadaljevati s poukom, ker je voda pronicala skozi strope. Tudi na zunaj je bila šola potrebna temeljitega popravi a. Okrajn; LO v Gorici je nakazal potrebne kre-d'te za popravilo šole. Notranja dela so že končana in so učenci zadovoljni v prenovljenih učilnicah. Mi1 a z;ma omogoča nadaljevanje de'a pri zunanjih okvarah. Sedaj obnavljajo glavni vhod in ograjo okoli dvorišča.
Vaščani sami pa so v spodnjem delu vasi obnovili vodnjak, zdaj grad;jo še novo napajališče. S tem bo vas tudi na zunaj pridobila na lepoti.	F. K.
ANDJELKA MARIiČ:
—	Ih, kako so mi vdrli v hišo in niti ne vprašajo, ali je kaj prostora. Iz lastnega doma bi se moral človek seliti, — je godrnjal stari llija in pod sivimi obrvmi mrk.) gledal po partizanih.
—	Nihče te ne podi, d^d. Mi se bom j že stisnili, samo da imamo strehi nad glavo, — ga jo miri četni bo'ničar in puhal v nr-;ii;!e roko
—	Samo da imate streho nad glavo, razširili o a sj se tako, da niso mogli bolj. NV.b is.di ste so v .oho, v kuhinji it?, kan* pa naj grem ;rz
¡r;G,a st.iia, pa vnuki? --jezil ded in nadaljeval: — Zakaj ne osipj ete doma, <"' hočete inv '.t ->"<( -ho nad d ivo° — v ob»'.iblicr.;h opankah je odškr.pal po zamrdem snegu v prizidek, kamor je preselil svojo družino. Za seboj je zapalmil vrata, kakor bi se s tem hotel popolnoma ločiti od 1'udi, ki so nepoklicani prišli z nočjo v vas.
Borci, ki so bili navajeni n t najbolj navdušen pa tudi nubolj neprijazen sprejem, so se tiho razne-stili po sobi. Zakurili so ogenj, ki je razsvetljeval njihove >itru'ene :n premražene obraze. Delegat je ie bral dnevna poročila, ki so jiu raz-
množili v neki vasi med odmorom. Mlada partizanka se je naslonila na zid in si česala dolge, sv.¡de lase, bolničar je štel obveze, mitrdjeAic je z mastno krpo brisal svoj nhlra-lijez, vodnik S levo pa je gledal, ali je ves vod skupaj.
Slame ni bilo; Tudi to noč bodo spali na golih tleh. Toda samo, da je streha nad glavo in vesel ogenj, ko zunaj zavija divji veter,
— Ej, Stojan, lahko bi se potrudil in nam priskrbel kaj hrane, to nas bi prav nič jezilo, — je godrnjal mi-traljezec in pogledal ekonoma, krepkega kmečkega fanta, znanega po besedah »naravna stvar«.
-—• Skoči k staremu, mogoče ti bo kaj dal, -— je dodal kurir Marko, vesel, toda nezaupljiv mladenič, ki pogosto ni razlikoval med sovražnikom in nepoučenim človekom.
•—• Grem, naravna stvar! Toda še pogrel se nisem, — je ekonom lie-jevolno vstal od ognja. Trenutek je postal pred vrati, potem pa jih je odprl. Mrzel zrak mu je prekinil dih. Na nebu so kot primrznjene blestele zvezde, medla svetloba iz prizidka pa je na snegu začrtala majhen kvadrat.
—	Le kako me bodo spreieli, — je pomislil Stojan, stresel čevlje in potrkal.
—	Kaj je? Spimo, — se je obregnil ded, znkašljal in z nogo brcnil trjrtožmk. Potem je stopil k vratom. — Sršeni. Mi smo delovni ljudje. Jutri nas čaka delo. Zdaj pa spimo. Kaj je?
-— Tovariši so lačni, človek dragi. Mogoče imaš malo prosene kaše in kislega zelia? Karkoli, samo da ¡ih nasitimo... Bolje se bodo lahko bili.
—	Kaj me briga, kako se boste bili. Ničesar nimam. Ne dam! Vnuka imam. Sam ralvm! — je sikal znotraj stari, okroali obraz četnega ekonoma pa je poštnini vedno daljši. Žalitev mu je napolnila srce in počasi se je vračal v sobo k borcem.
—	Naravna stvar. Dr»bil nisem ničesar. Stari ie trd orrh. Ne mara nas, — je rekel utrujeno.
—	Zato ima rad četnike, — je ogorčeno rekel, kurir in mrko gledal predse.
—	Nikar tako, tovariši. Nihče mu pač ni pojasnil, kakšna je naša borba, -—• se je oglasila mlada partizanka, drobna in bleda. Svetle lise si ie razeesala, da so ii v mehkih kodrih padali po ramah,
—• Tovariš delegat, pusti me k njim. Z ljudmi je treba lepo ravnati, pote.m bodo tudi oni lepo ravnali z nami, — je govorila dalje in
odločajo o teh drobnih življenjih: »konferenca se nadaljuje«, »konferenca je prekinjena«, »odgoditevs — in oseb ce spodaj, ki so odvisne od teh nevidnih, vedno pričujočih odločitev, se nam pričnejo spreminjati v simbole, vse bolj skrivnostne postajajo, vse bolj so nam pri srcu: bosta našla Michelino in Andre čas, da si ustvarita košček mirnega ognjišča, ki si ga pripravljata že dve leti? Bo osta'a utrujena Simone, ki ji je ljubi Španec umrl za svobodo in ki se zateka k zbeganim šoferjem, v krempljih mrkega faš;stičnega uzurpa<orja, ki se ne pust; ubiti in-se zavi,ia s plaščem in lažnim ;menom? Bo dočakal preganjani vrtnar, ki je izgubil domovino in ime, tisti dan, ko bo lahko končno v miru obdeloval svoje vrtove?
Tendenza komada je zakrita, gledalec si mora sam ustvariti svojo sodbo. Zato naj pove vse ostalo — komad sam.
Delo je zrežiral kot gost režiser Fran žižek iz Maribora.
DJURDJIČA FLERE
Folitve v navouriJiiiučenih tajili
Prebva'Ci novopriključenih krar jev v M'ijskih hribih so imeli v nedeljo dodatne volitve za odbornike v okrajni LO in občanski ljudski odbor Koper-okolica. že navsezgodaj so v nekaterih vaseh orgar niz;rali budnice. Ob sedmih so glasovale prve skupine vclicev, ki so že čakale pred volišči. Prvi so zaključili volitve že ob 11. uri dopoldne v Elevrj;h s 100 (odstotno ude'ežbo. V P'avia1l je do te ure volilo že 80 odstotkov volilnih u-prav;čencev, v Božičih in Kolom-bsnih pa 60 odstotkov. Na škofijah so v večini voiHšč zaključili volitve kma'u popoldne.
Po podatkih okraine volilne komisije se je teh dopolnilnih volitev v novoprikliučen;h krajih udeležilo 90.57 volilnih upravičencev. V ;eh številkah niso vštet; volilni upravičene1, ki so bili zadržani zaradi bolezni aH drugih vzrokov in zato upravičeno odsotni. Največjo udeležbo so zabeležili v Kolomba-nu, kier se je volitev udeležilo 98,28 odstotkov volilnih upravičencev.
V okrajni Ijudsk; odbor so pre-bvaici novopriključenih vasi izvolili dva odbornika. V volilni enoti škof;je — piavje so izvolili tovariša Cirila Hrovatina, v volilni enoti E'erji, Bož'čt, Hrvatini in Ko-lomban pa tovariša Josipa Hrvar tina. Za 0dbomike v ob5;nski ljudski odbor Koper — okolica pa so izvo'ili Ernesta Pečariča, Viktorja Pavliča, Milo Hroivatinovo, Branka Poh'ena, Ivana Kordo, Evgeni-ja Patvruzzija in Alda Primožiča.
gledala političnega delegata, ki je pri svetlobi ognja nekaj čital.
—	Pojdi k njim in se pogovori, kakor to znaš, — je odobril delegat in ji pokimal.
—	Kar poidi! Toda, naravna stvar, dobila ne boš nič, — je. zavpil za njo ekonom, jezen ker so podvomili v njegovo sposobnost.
Nada je notrkaln na vrata prizidka in potrpcžhivo čakala, da ji odpro. Znotraj so molčali. Toda to ni nič hudega. Odnrla se bodo tudi ta vrata, tudi ti ljuelie bodo spregovorili, vpraševali in jih vzljubili, kot toliko drnd'h.
—	Odpri, ded. mrzlo mi je pred vrati, — je pros;ln Nada in cepetala po snegu z raztrganimi čevlji.
—	Kai ^te navalili? Zakaj ne greš k niim? Nas nusti v miru. — se ie ipt'1 rled, Dntgi so bili tiho. Toda kdo bi smel cnvoriti, če je imel besedo stari Ti 'itn ? 1
—	Z niimi spni vsak dan. Z vami bi mda govorila,
Starca -te nremn.gal mehak glas, še bolj pa radovednost, kakšno neki je to dekle. Odprl ie vrata in bil zmeden, ko ie utdedal še skoraj dekletce, premraženo in naslonjeno na pod-boi vrnt. Puška ji ie visela na rami, partizanska kapa ni mogla zaščititi glavo pr^d vetrom in tenka, domobranska bluza ne pred mrazom. Dekle ie p'!mo njega švignilo v zakurjen prostor.
—	Ali se lahko pogrejem? — je
rekla, ko je zagledala v izbi starko, dva mlada zakonca in njuna otro-
ka. Snela je puško in sedla k topli
peči, kjer je razkošno planite! ogenj.
S premrlimi rokami si je začela odve-
zovati vezalke na čevljih. Dekletce
se je primaknilo k njej in s prav otro-
ško radovednostjo opazovalo njene
kretnie. Nada se ji je nasmehnila in
io potegnila za temno kito las. Dekletce ji je vrnilo nasmeh,
—	Uh, mraz je v tej vaši Bosni,
—	je rekla Nada in v pričakovaniu pogledala Starega IPiio, ki si je molče polnil hrastovo pipo.
—	Lahko bi bila ostala doma. Kdo ti je rekel, da se mešaj v moške stvari. Za vas žene je, da predete m tkete, ne pa da nosite puško, — je mrko odsekal stari ded.
—	Kaj hočeš, ded, ko -pa so Se mnogi moški doma, — ie namignila Nada in pri tem pokazala z glavo na Iliinega sina, ki je zmeden nekaj popravljal na otroškem opanku.
Nastala je mučna tišina, ki jo je pretrgala mlada žena, ne da bi prenehala plesti nogavico: — Prej si rekla, da je stisnilo v tej naši Bosni. Kaj nisi ti, iz uaših krajev?
—	Tiho! Za tebe niso razgovori,
—	se je nejevoljno obregnil llija na snaho, toda radovedno se je zagledal v Nadina ista, da bi slišal odgovor.
—	Od daleč sem. Preko mnogih
Veseli pustili dnevi so za nami, glave ohlajene, mački ukročeni, življenje poteka normalno dalje. Zdaj, ko skušamo spet trezno gledati na vsakdanja dogajanja, prisluhnimo mnenju listih, ki jih pust ni do take mere oplazil, da i>! izgubili pametno presojo do-■godkov. Videli smo maškare, kar Telovadno društvo »Partizan« je precej jih je bilo in bi nekaterim maske sploh ne bile potrebne, ker je boter alkohol napravil svoje. Na račun pustne tradicije se da mars kaj prezretj in kdor bi ■bil glede tega preveč občutljiv, bi se nemara še sam osmešil. Vendar, pravimo, vse kar je prav. Tole bi na primer že moralo izostati iz programa pustnih norčij: Na ■Pepelmico je pri notranji upravi aabrnel telefon. Nekdo javlja, da je v bivšem hotelu »Trst« neki nezinanec napravil samomor. Službujoči organ se je nemudoma odpravil, da bi storil svojo doižnost. Tam pa so mu med krohotom pokazali mrtvega pusta. — Neposredno za tem je bil na isto mesto te-iefonično poklican zdravnik, ki .je imel polne roke dela z bolniki v 'ambulanti. Neznan glas ie sporočal, da je v »Trstu« nekoga zadela kap in da je pomoč nujna. Zdravnik je pustil bolnike, poslal medicinsko sestro v lekarno- po neke injekcije in se naglo napotil, da bi pomagal, ako Se še pomagati more. Ko je prisopihal v »Trst«, ni bilo »bolnika« nikjer. Povedali So doktorju, da so .»ponesrečenca« odnesli v gostilno »Malalan«, da bi »spremenil zrak«. — Na matičnem uradu pri občinskem ljudskem odboru so bili takisto deležni ■podobne potegavščine. Nekdo je Po telefonu zahteval matičarja, naj nemudoma pride na določeno ¡mesto, da bo izvršil mrliški ogled. Uslužbenka je neznancu z vso resnostjo dopovedovala, da to ni delo matičarja, marveč mrliškega oglednika. Oni pa, ki je telefoniral, se ni dal kar tako odpraviti in je prišlo skoraj do zaostrenega razjašnjevanjia. Naposled se je izkazalo, da gre za pustno šalo. Neokusno in neresno je na ta način pritegovati v pustne norčije organe ljudske oblasti in celo zdravnika, ki je med tem, ko so ■mladi in zdravi objestneži maška-radili po ulicah in gostiščih, opravljal svojo poklicno dolžnost in se posvečal bolnikom. Zdrava, dostojna in duhovita šala je vedno dobrodošla. Vs; smo potrebni razvedrila in zato imajo pustni' dnevi tudi svojo privlačnost. Vendar — kakor rečeno — vse kar je pravi
o o o
iPo Sežani te dni živahno komentirajo primer samovolje vselitve dveh družin y novozgrajeno ihišo, v kateri je bilo namenjeno stanovanje za nekega industrijskega strokovnjiaka. V zatišju no-
či se je ustavil pred omenjeno hišo tovorni avtomobil s pohištvom, ki s0 ga pričeli razkladati in vnašati v udobno stanovanje. Nič jih ni motilo, da so bila vsa vrata zaklenjena. Znali so si pomagati. ■Gre za dve družini, od katerih šteje ena 6, druga pa tri člane. iZaradj obupne stanovanjske stiske stanovanjski urad tem ljudem ni mogel takoj dodeliti primernega stanovanja. Zato so si ga enostavno »dodelili« sami. Razume se, da so s tem prišli navzkriž z obstoječimi zakonskmi predp si In bo moralo končno besedo v tej zadevi spregovoriti sodišče. Ta primer pa je te dni našel posnemalca v nekem miličniku, ki je ob priliki ■izselitve neke družine samovoljno »zamenjal« svoje stanovanje z izpraznjenim, katero je bilo namenjeno neki drug; večji družini. V obeh primerih so kršitelji stanovanjskih predpisov izjavili, da se zavedajo, da bodo v najhujšem primeru morali plačati po 5.000 dinarjev globe i!n da bo s tem za-ikonu zadoščeno, stanovanje bodo ■pa le imeli. Nihče ne odreka tem ljudem pravice do primernega stanovanja in sbanovanjiski urad se trudi, da bi jim ga priskrbel. ■Nad dve sto družin je v Sežani, kj morajo živeti v izredno težkih stanovanjskih razmerah. Nekateri imajo že po par let vložene prošnje za dodelitev stanovanja. Potrpežljivo čakajo in nikomur ne pride na misel, da bi si reševal stanovanjsko vprašanje sam na svojo pest. Zato je 'razumljivo, ogorčenje prizadelift diružn nad opisanima primerima samovoljne vselitve. •Razen tega pomenita navedena primer.a omalovaževanje stanovanjske oblasti, ki si bo morala z vso doslednostjo zavarovati spoštovanje svoje avtoritete in avtoritete zakonskih predpisov.
o o o
imelo pred kratkim svoj redni letni občni zbor. Poleg statističnega poročila o številu članov, javnih nastopih jn vadi tel jskem kadru, so razpravljali tudi o nedograjenem telovadnem domu. Za dovrši tev doma in opremo bi bilo potrebno še 12 milijonov dinarjev, kar pomeni znatno investicijo. Ker okrajni ljudski odbor v letošnjih proračunskih zadregah tega zneska nikakor ne bo zmogel, je bilo na občnem zboru sklenjeno, da bo odpotovala v Ljubljano posebna depuiacija, ki bo skušala na merodajnih mestih izposlovati podporo. Dograditev doma je vsekakor nujna zadeva. Doslej je bilo v ta namen investiranih nad '10 milijonov dinarjev in bi bilo nepravilno, da bi to lepo zgradbo, v kateri sta zdaj nastanjena peti in šesti razred gimnazije, doletela usoda mnog h nedovršenih za-idružnih domov in podobnih objektov, ki So izročen; na milost in
nemilost boljšim časom. Telovadni dom v Sežani je kulturna ustanova, ki n ma samo lokalnega pomena, marveč je na njega dograditvi zainteresirano vse kraško obmejno področje. Saj bi se tukaj ■vzgajalj fizkulturniki, ki bi organizirali in gojili telesno vzgojo med vso kraško mladino in tomu gotovo ni. odrekat;, tudi velikega političnega pomena.
o o o
Naši »SvcbodaŠ!« se pripravljajo na prosiavo deseie obletnice osvoboditve. Udeležili se bodo tekmovalnih nastopov v koprskem radiju, kakor tudi nagradnega natečaja, ki ga je razpisalo SNGzaSlov. ■Primorje v Kopru. G,wamje za obnovitev pevskega zbora je s.car intenzivno, venuisr se še ne mo.e razviti do takih pogojev, kj bi omogočali formiranje večjega pevskega zbcira. Hvale vredna je iniciativa nekateri^ pevcev, ki So sklenili, da bodo organizirati pevski kvintet, kt naj bi bil kot nekako '»spočetje« novega pevskega zbora. Igralska sekcija zdaj z uspehom gostuje po večj.h krajih okraja in izven njega z učinkovito komedijo <»Mrt,v,i ne plačujejo davka«. Te
TVD »Partizan« v Postojni šteje 443 članov. Lani so imeli skupno 171,900 telovadnih ur, kar dokazuje, da so predvsem skrbeli za .fizično vzgojo, člani društva so sodelovali tudi na ljubljanskem festivalu. Ob 60-letnici ustanovitve Sokola je na okrajnem društvenem festivalu v Postojni sodelovalo 414 članov. Ob tej priložnosti je društvo prejelo tudi prapor. Pri Titovi štafet^ je sodelovalo 60 članov."
Društvo goji tele panoge športa: Smučanje, orodno telovadbo, atletiko, nogomet, košarko, šah in odbojko. Smučarji so se udeležili primorskega prvenstva v Idriji in dosegli lepe uspehe. V Nov; vasi na Blokah so priredili sedemdnevni tečaj in istočasno tekmovanje za okrajno prvenstvo. Atletičarji so sodelovali na okrajnem prvenstvu na Rakeku, organizirali po-
. „ „ - J
tPlI
lililil «
Pomjan na Koprskem
'dni j'@ predvidena uprizoritev veseloigre »Kurentova nevesta« in ■bo v tej sezoni že tretja premiera na sežanskem odru.
o o o
Na Krasu brez burje ni zdravja. Kakor koli se čudno sliši, vendar letos burje pogrešamo, ker smo je navajen; in je nekaj pristno našega. Nobena, še tako gosta megla ■je ne more nadomestiti. Vlažno in neprestano menjajoče se vreme je prineslo s seboj vrsto razn'h obolenj. Gripa, Oslovski kašelj, revma-tizem in išijas, vse to nas nadleguje. Neks.j razredov osnovne šole in tudi g;mnazije so morah kar zapreti, pa tudi mnogo odraslih po-iboleva. Gre k sreči za lažja obolenja, ki jih bolniki v nekaj dnevih zmagajo, vendar težko pričakujemo ustalitve vremena, toplih in suhih pomladanskih dni, da bo zaživelo ■delo na vrtovih, poljih in vinogradih.	-X-
mladanski tek čez 'dm in staln s 104 udeleženci in sodelovali (na krosu v Ljubljani, šahisti so osvojili naslov društvenega prvaka Primorske. Na brzopoiteznem turnirju za prvenstvo Slovenije v Celju so zasedli sedmo mesto, v Postojni pa so priredlii več simuUank. Košarkaši so tekmovali v III. košarkaški slovenski ligi in si priborili vstop v II. ligo. Razen tega so bili vedno uspešni v prijatelj-skift srečanj h.
Društrvo si je urediilo društvene prostore, zdaj ureja stadion, pr; čemer ima veliko zas'ug predsednik društva. Pri urejevanju stadiona pomagajo tudi člani JLA. Da bo delo hitreje napredovalo, bo društvo v marcu organiziralo mladinsko delovno brigado. Letos bo društvo začelo graditi telovadnico.
V društvu je včlanjena predvsem šolska mladina, manjka kmečke in
mladine iz vrst vajencev. Za to nosijo del odgovornosti posamezne množične organizacije in sndi-kalne podružnice, ki mladini premalo pojasnjujejo, pomen in namen društva.
Letos čaka društvo ogromno dela. Na sporedu ima več telovadnih nastopov, med temi pomladanski in jesenski kros, na dan 1. maja mncgobboj, 5. junija društveni nastop, 11. in 12. junija u-deležba na festivalu v Kopru, 22. maja telovadna akademija v Cerk-n;ci, Odbojkgši bodo sodelovali na okrajnem prvenstvu, primorskem prvenstvu in prvenstvu Slovenije v Ljubljani. Košarkaši bod0. tekmovali v II. republiški ligi in sodelovali na prvenstvu Slovenije v Ljubljani, žahisti bodo tekmovali na Primorskem prvenstvu posameznikov v Sežani in organizirali primorsko mladinsko prvenstvo v Postojni.
Naloge so- velike in bo potrebno sodelovanje vseh članov in odba>-ra, da jih bodo, dobro izpeljali. Lahko se zanesemo na novoizvoljeni odbor, ki je v glavnem isti kot lani. To so možje, ki jim za uspehe v preteklem letu lahko samo čestitamo in v tekočem želimo mnogo uspehov.	D. H.
ČELO PRI CERKMEM
Pred več leti so se pri Magaj-nu v čelu zbrali prebivalci tega. kraja 'n sklenili začeti gradnjo novega kolovoza, ki bj vas čelo povezal z glavno avtomobilsko cesto. Za delovodjo so izbrali tovariša Antona Magajno, člana ljudskega odbora Cerkno. Jeseni so začeli z delom, ki je bilo naporno in dolgo. Čez poletje je nso mogli nadaljevati, ker so vsako leto preveč zaposleni s poljskimi deli. Tako so-delali več * zim zaporedoma in kljub večjim težavam niso odnehali.
Pred dnevi so nov; kolovoz z le-Po alavnostjo izročilii v promet. Kolovoz je dolg 2540 metrov. Pri gradnji so marali odkopati preko 5800 m3 zemlje, zgradili so 235 m> betoniranega podpornega zidu, 164-m3 suhega podpornega zidu in zvrtal; 210 min. Za izvedbo tega dela so Čeiarj.i opravili skupno 12.398 prostovoljnih ur in 554 ur z vprež-no živno. Skupno vrednost prostovoljnega dela znaša 1,058.520 din. če prištejemo še prostovoljno pomoč ljudi iz bližnjih vasi* dobimo vrednost 1,152.120 dinarjev. Občnski ljudski Odbor Cerkno je prispeval 100.000 din.
Nekateri vaščan.i zaslužijo priznanje, ker so nesebično pomagali in opravili veliko število prostovoljnih ur. Tako so prispevali vsaj^ Po 1170 Ur Anton Magajna, Ciril Hadalin, Anton Obid, Anton Roje in Ivan Gruden.	P. F.
planin in rek sem prešla, prehodila veliko cest in steza, da sem prišla do vas. Doma sem iz Zagreba.
—	Iz Zagreba? Kje pa je ta Zagreb? — se je zdaj prvič oglasil Ili-■jin sin. Šilo se mu je ustavilo v roki.
—	Ih, kaj pa vi sploh veste. Ve Ilija, kje je Zagreb. Tam daleč, preko Save, na Hrvaškem. Nekoč, na semnju v Prnjavoru, je nekdo pripovedoval o Zagrebu. Pravil je, da je to veliko mesto, kjer so hiše še veliko večje kot največja v Prnjavoru. In tam, brate mili, se prav lepo živi. Ni zemlje, ki jo moraš orati in kopati, ni se ti treba mučiti z živino in ovcami, ni treba tkati in presti, vse lahko dobiš brez truda.
To mnenje ni začudilo Nade. Kolikokrat je morala tudi tovarišem ) četi razlagati o življenju v mestu. Poslušali so jo nezaupljivo, če je pripovedovala o mestnih revežih, o lačnih otrocih in o ljudeh, ki nimajo strehe nad glavo. Koliko pa jc šele morala razlagati po vaseh. Toda s svojimi besedami je približevala mesto vasi, tako da jim je postajalo bolj razumljivo in bližje,
—	Pa zakaj si potem, hčerka, vse to pustila in prišla k nam? — je za-šepctala starka in zakašljala na svojem trinožnem stolčku.
—	Motite se, ljudje. Tudi naš človek se mora zelo namučiti, da pride do kruha in do vsega tistega, za kar
mislite, da se zlahka dobi. Malo je tistih, ki jim je dobro.
-—■ No, zakaj si prišla k nam, ko je tako daleč? — je ponovil starkino vprašanje deček in gledal na puško, ki je bila naslonjena na steno.
Nada je molčala. Zakaj je prišla celo sem? Zakaj prenaša lakoto, mraz in težave, ki jih človek komaj zmore? O, ona dobro ve zakaj, toda kako naj to pojasni ljudem v tej zakotni vasici, kamor še ni prodrla beseda o svobodi. Kako naj to razloži otroku, ki pričakuje kratko in razumljivo besedo. Gledala je v soparo, ki se je dvigala iz njenih mokrih nogavic, potem pa je potegnila k sebi deklico in začela neštetokrat ponovljeno zgodbo, ki so jo vselej in povsod zbrano poslušali.
— Nemce že poznate. Hoteli so uničiti našo deželo, naše ljudi. Usta-ši so klali in pobijali otroke. Take deklice s temnimi kitami in take dečke rdečih lic, kot sta vaša otroka. Četniki prav tako. O, če bi vi videli, kako so gorele vasi. Toda narod se je vzdignil. Šel je v gozdove. Partizani preganjajo te Nemce in ustaše, tudi četnikom ne dajo miru. Vsi se boriio proti njim, stari in mladi, moJ^d in ženske, tudi otroci. Ne damo svoje domovine, kjer ljubimo vsako ped, ker je novsod kri našega človeka. Vidite, zato sem prišla celo sem...«
Dolgo je govorila Nada. Ogenj je
skoraj ugasnil. Dežurni je že drugič zmenjal stražo. Čim dljč so tekle Nadine besede o veličini ljudskega trpljenja, čim več je govorila o žrtvah, ki so jih doprinesli, o ranjenih tovariših, o lakoti in žeji, o tovariši-cah, ki so padle v nemških bunkerjih, o vseh šestih ofenzivah po obljudenih krajih, tem globlje je stari Ilija spuščal sivo glavo. Po licu mu je pritekla prva solza, ki so jo videli sin in vnuka in ded ni dvignil roke, da bi jo obrisal, Njegova stara, napol slepa žena, je božala partizansko torbo, ki je 'ležala pri njenih nogah; sin, močan in zdrav človek, pa ni odvrnil pogleda s puške. V lica je bil bled in zdelo se je, da v njem dozoreva nek sklep. Odšel je v temni del sobe, da to slabotno dekle ne bi videlo njegovo moč, ki se jalovo tro-ši v drobnih delili.
Nenadoma je nekdo potrkal na vrata. Ilija se je stresel, si -pogla-dil naježene brke in šel odpirat. Prišel je desetar, ki je skrbel za stražo. Ko je zagleelal bosonogo Nado, je zaklieal:
—- Nada, spet si se razgovorila in ■pozabila na stražo. Hitro, zdaj si na vrsli.
— Kaj mora tudi ona stražiti? Ali naj ona, tako majhna in drobna, stoji dve uri zunai v tej trdi zimi? — se ie zopet zjezil del, ko je gledal Nado. da si zavija noge v umazane, strgane nogavice.
—	Tu je moj sin. Naj straži namesto nje, močnejši je, — in pokazal je na sina, ki je takoj skočil na noge, pripravljen da gre.
—	Eh, dede, ni pomoči, mi smo vojska. Saj ni prvič, da bom stala na straži. Saj to ni nič strašnega, — je rekla veselo partizanka in vrgla puško >na rame. Toploto in veliko ljubezen do teh ljudi je začutila v srcu, preprostih in dobrih; treba jim je samo znati pristopiti in jim obrazložiti pravičnost borbe. Začutila pa je v srcu tndi ponos, da prav ona budi njihova srca...
Skozi veliko okno sc je pritihotapilo jutro. Borci, veseli in spočiti, so stekli v dvorišče, k;er so se drgnili s snegom, kaiti stuodenec je zamrznil. Zbudila se je tudi Nada. Poleg nic je stal in jo nasmejano gledal deiček. Roke je imel umazane 111 mastne in ko je Nada pogledala na tla, je videla očiščene čevlie, namazane z lojem in polog čevljev nove, volnene nogavice. P i d ost se je razlila tudi v njenih očeh.
Vod se je pripravljal na odhod. Zdolai na cesti se bo postrojila vsa brigada. Vodnik je hodil okrog borcev, da vidi, če je vse v redu. Prišla je tudi Nada iz prizidka. K njej stef-pi Stojan, z vnetim obrazom od drg-njenia s snegom. Prepr-t^no in malce porogljivo gleda Nado:
—	Naravna stvar. Vojska odhaja
lačna. Oh, kako nas ljubi ta tvof narodi
—	Molči, Stojan. Nisem šla k njim zaradi hrane, — reče Nada. Razložila sem jim, kaj je naša borba, zdaj jo razumejo in odobravajo. Hrana pa bo že prišla, če ne danes, pa jutri.
Stojan ie že odprl -usta, da bi ji nekaj odbrusil, takrat pa začuden obstane. Iz prizidka je prihajal stari Ilija 111 nosil precejšen kotel, iz katerega se je prijetno kadilo. Nekoliko se je sramoval, ko je korakal med borci in šel v hišo. Potem se je zopet prikazal na pragu. Ob ni so mu bile manj naiežene kot ponavadi, stare, sive oči pa so priiazno gledale voisko, ki se je odpravljala:
—	Pridite, sokoli, pridite in jejte. Skuhala vam je snaha purana, zabelila ga je z mastjo in oovirki. Ne jezite se na starca. Nc^poučen človek se lahko zmoti..V srce me je ganilo tole vaše dekle. Jejte, sokoli...
Nekoliko pozneic so borci odhajali iz vasi. Na dvorišču, poteptanem od mnogih nog, sta ostala stari Ilija in niegov sin, zatopljema vsak v svoie misli. Ko je poslednji borec izginil za ov;-nkoni na vaški cesti, je starec pogledal sina, Potem je stresel 7. glavo in brez očitka v glasu dejal;
—	Eh, vidim dobro, tudi ti boš šel kmalu za njimi.
Smučarske tekme ¥ Idriji
"Ugodne snežile razmere so izkori- najboljši Velikajne Toni s časom
Stili v Idriji dne 26. in 27. februarja za smučarske tekme.
V soboto s0. nastopili pionirji. Razveseljivo je bilo, da so na tekme prišL" tudi najmlajši tekmovalci ¿z Vojskega, Gor, Dolov in Zavra'ca, ze'o šibka pa je bila 'o-krat udeležba iz gimnazije. Pri dopoldanskih tekih je med mlaj-S'm; zmagal Rijavec Rado iz idrijske gimnazije pred Habetom Francem iz Vojskega. Pri starejših pa je zmagal Vončina A!b'n iz Vojskega pred Erjavcem Ivanom iz idrijske gimnazije. Tekmovalo je 34 tekačev.
Pri popoldanskem slalomu pa je v mlajši skupini zmagal Alič Ivi iz idrijske osnovne šo'e pred Božičem Joškc-m, pra.v tako iz idrijske osnovne šole. Pri starejših pionirjih pa je zmagail Tušar Stanko jz osnovne šole v Idrij', pred Kna-pom Silvijem iz iste šole.
-Najšibkejša točka telemovanja so bili teki, ki jih je izved'o ŠD. »Rudar«. Med člani je zmagal Mi-k'avič Vlado pred Škarabo'om Re-nat-om, med m'adinci pa Ssdej Stanko pred Erjavcem. Mnogo tekmovalcev je med tekom odstopilo, ker so napačno mazali ali pa pokvarili smuči.
Mnogo bo'jše je uspel popoldanski slaicm, ki je bil tehn;čno zeio zahteven, saj je imel na 500 m tio'ž:ne 30 vratic. Med člani je zmagal Logar Ivi s časom 1.56.4 v dvakratni vožnji, drugi je bil Mi-klavič Vlado, tretji pa Likar Rudi. Med mladinci je bil na isti progi
Kolesarska dirka „Po Hrvatski in Sloveniji" 2>o v dneh 16. VII. do 7k. VIL
Prred kratkim se je sestal v Zagrebu organizacijsk; odbOT mednarodne kolesarske dirke »Po Hrvatski in Sloveniji«. Novost letošnje dirke bo njen podaljšek od Zagreb.,. do Beograda, kjer bo postavljen končni cilj. Tako bo tek-mova'na proga dolga približno 1400 km.
Predvidoma bo štartalo iz Zagreba 100 kolesarjev, cd teh bo ekoraj polovic^ Inozemcev. Organizacijski odbor je že poslal vabila kolesarskim zvezam Be'gije, Avstrije, Zapadne Nemčije, šv;ce in drugim; moTda bodo povabili fcudi češke in rumunske reprezen-.tante.
Jugoslovanski tekmovalci bodo: tudj na tej dirki razdeljeni v dve ekipi.
Čudodelna tekočina
(Nadaljevanje s .7. strani)
»Vss-s-s-s,« je naredila rasprše-na tekočina, čakala sta, papir se . je izbočil, iz podobe se je pokadijo, smrad n; poslal n!č hujši, natanko tako kakor prej. In — mi-jav — je skočila iz podobe mačka.
Toda — o strah in greaa — naslednji trenutek je za.buia'o, ka-jcor da se je vzdigni'o letalo, in vso eobo je napolnil slon!
•»Presenetljivo!« je zasopel profesor in se otepal, d,a b: z'ezei iz košare z-a papir, kamor ga je treščil slon. Gospa Iztepavka pa- je Ea'oputnila duri in vreščeč vso pot DdbežaLa k svoji sestri Agai'.i v Spodnji žlebir: nit' toliko se ni ustavila, da bi si obrisala moko z nosu.
Mačka Je skoč'la skozi okno in ji sledila; še vedno je mijavkala, ¿akaj tako jo je kazala podoba in eato menda ni meg'a nehati. Slon, odločno najokornejši med vsemi, pa je stlačil svoje okorno telo sko-Ei steklena vrata in ji tudi s'edil.
»Nebesa!« je d:hnil profesor in se tako vznemiril, da so se mu vzdignili škrici pri suknt'. Pognal se ie za slonom, seja! naoinike po vsej poti in držal robec v roki, ker ie upal, da bi utegnil s!ona doli tetj in pust'ti čudovito tekočino z njega, tako da bi se slon povrnil v podobo, vendar prav dosti upanja rij imel.
2,10.1, drugi Leskovac Boris, tretji pa Perjančič Ivan.
Najboljši .člani in mladine; so se nato pomerili še v smuku na isti progi brez vratic, kjer je presenetil mladinec Leskovec Boris, ki je v drzni vožnji dosegel najboljši čas, 27,6 sekund, drugi je bil č'a.n Likar Jože s 27.4, tretji pa Likar Rudi s časom 29.8.
To ie bila zadnja preizkušnja idrijsk h smučarjev pred podzvez-ivm prvenstvom, ki bo prihodnjo soboto in nedeljo 5. in 6. marca na Livku.	L. S.
Skrčen prcgrsra nrgcmetiuli tekem v koprskem ekrsjis
Zaradi neurja je bil nogometni program v zadnji nedelji zelo okrnjen. Tekmi conskega prvenstva, Soline (Piran): Šmarje ter Rdeča zvezda: Aurora, sta sodnika zaradi neuporabnih igrišč prekinila.
V	Kopru je Stil premagal Pad-no z rezultatom 7:2, v Bertckih je pa Olimpia spet potrd la svoj sloves, ko je zmagala nad Izolo z 2:0.
Najvažnejša nogometna prireditev je bila v Izoli, kjer je gostoval ljubljanski Odred. Kljub neugodnemu in popljavljenemu igrišču, je bila tekma tehnično dovršena, cslra, toda fair
V	nedeljo bo 13. kolo conskega prvenstva, igrali bodo — Padna: Rdeča zvezda, Aurora: Olimpia, Izola: Piran in Branik: Jadran. V prijateljski tekmi se bo srečal koprski Stil z goriškim Branikom, Aurora pa z Uljanikom iz Pule.
ŠAHOVSKI DVOBOJ V MAREZIGAH
'Prejšnj0 soboto je bil v Mare-zgah šahovski dvoboj med domačimi šahlsti in šahisti iz šmarij. Zmagali so domačini z rezultatom 12:3.

in govorite
U
18. LEKCIJA
Uredništvo in uprava »Mladine« sta razpisala nagradno žrebanje za vse tiste, ki bodo do 20. marca poslali vsaj po enega novega naročn ka »Mladine« s plačano naročnino vsaj za tri mesece, i. j. 120 din. Vsak, kdor pošlje večje število novih naročnikov, ima tudi večje možnosti, da bo izžreban. Naročila pošiljajte v upravo »Mladine«, Ljubljana, Tomšičeva 9/11., ši. tek. računa pri NB G04-T-193.
Mali oglasi
S TAKOJŠNJIM NASTOPOM sprejmemo VAJENCA za železninsko stroko in VAJEN U a za urogerij-sko stroko. Pogoj: dovršene 4 gimnazije ali osemletno šolo. Ponudbe poslati na Trgovsko podjetje »Mavrica«, Izola ali osebno v Izoli, Verdijeva ulica 1. PRODAM štedilnik, električni kuhalnik na dve plošči, otroški voziček in košaro. Naslov v upravi časopisa.
OBJAVA
STURM Anica, poročena Pohlen, rojena dne 19. 12. 1913 v Dekan h št. 14, stanujoča v Kopru, Nova Goriška št. 5, je izgubila osebno izkaznico, izdano od Občinskega ljudskega odbora Dutovlije. Najditeba prosim, da mi izkaznico vrne, sicer jo razglašam za neveljavno.
Mednarodnega jezika
ESPEKANTO
Be lahk0 hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ako pošljete znamko za d n 50.—, Vam pošljemo brezplačno na ogled prve lekcije.
Zveia esperantistov Slovenije Ljubljana, Miklošičeva 7-1.
Znate že kratko, trdiln0 odgovarjati na vprašanja: Is he here?
—	Yes, he is. — Are they here?
—	Yes, they are. — Is he going •now? — Yes, he is. — Is she saying »Hello« now? — Yes, she is.
—	Are they taking hats of that table? — Yes, ihey are. — Podobno: Does Joan come to London on ia train? — Yes, she does. — Does she get her letters from the postman? — Yes, she does. — Do you get your books from London? — Yes, I do, — Do they put the'ir letters in a box? — Yes, they do.
—	Is he in London? — Yes, he is. — Are they in London? — Yes, they are. — Is she coming to London? — Yes, she is. — Are you taking a cigarette from that box?
—	Yes, I am. — Does he put his car in a garage? — Yes, he does.
—	Does he get his letters from his secretary? — Yes, he does. — Does he give his tisket to a man?
—	Yes, he does. — Do you come to London on a train? — Yes, I do. — Do you come from Brighton on a bus? — Yes, I do. — Do we take our cigarettes from our pocket? — Yes, we do. — Do they say »Good morning« to her? — Yes, they do. — Vprašanja za preteklost začenjamo z besedo did: Did he go io Manchester? — Yes, /he did. — Did your friend get her hat from Dublin? — Yes, she did. Vprašanja za prihodnost začenjamo z besedo will: Will they put a table jn this room? — Yes, they will. — Will they take it from Ithat room? — Yes, they will. — 'Nadaljnji zgledi: Does he get his hat from Dublin? — Yes, he does.
—	Do you put your cigarettes in a box? — Yes, I do. — Did you take your coat from your room? —■ Yes, I did. — Did the postman give a parcel to her?-— Yes, he 'did. — Did she say »Good morning?« — Yas, she did. — Will your friend come to your house?
—	Yes, he will. — Will 'you and your brother put a table in his room? — Yes, we will. — Will your brother and your sister say »Hello« t0 him? — Yes, they will.
—	Will you take his bag from your car? — Yes, I will. —•' Will Mrs. Black give h's coffee to him?
—	Yes, she will. — Will- h;s friend go to Paris on Friday? — Yes, he will. — Will go on a plane? — Yes, he will. Obisk pri Greyevih. Pogovor med Joan in Tomom. — Joan: Did you go to the post office today, Tom? — T.: Yes, I did.
—	J. Did you put my letter in the box? — T.: Yes, I did. Did you get my book from Anne? — J.: Yes, I did. I went to her house
Najprej moram odgovoriti tistim mojim prijateljem, ki so radovedni, zakaj nisem minuli teden omenil pu-stovanja. Vsi pravijo, da so pričakovali »pustnih dogodivščin v Vanetovi izvedbi« in da so bili razočarani, ker sem o tem molčal ko riba. Ne vem, kako naj bi vam to razložil. Gre namreč za neke vrste dogovor, ki ga imam s pustom, na drugi strani pa je bilo toliko dogodkov, da ne bi mogel vseh stlačiti v mojo malho. Raje pa, kot da bi mi kdo zameril, ker bi bil na tak grd način prikrajšan, sem po me>drcm premisleku sklenil, da se vsega skupaj ne dotikam. Tudi ni prav, ela bi vlekli ljudi čez zobe, če ga ob taki priložnosti popijejo kozarček ali dva, saj ga zaslužijo.
Razen tega pa je mnogo elrug'h stvari, ki so mnogo be»lj potrebne moje obdelave. Clejte na primer samo, kaj se mi je zadnjič zgodilo! Zaneslo me je v Novo vas in ker zaradi »službenega razmerja« nisem mogel večno ostati tam, sem stopil na avtobus, misleč, da bom tako najlepše in najhitreje smuknil nazaj v Koper. In moram reči, da sem bil s kra:a kar zadovol en. Po poti pa so se polagoma nabirali potniki in naenkrat ni bilo več prostora za vse. Nerodno kajne? Če bi bili mene vprašali, kako bom to aktualno vprašnnie rešil, vam moram priznati, da bi bil polteno v zadregi. Snrevodnik pa ni bil. »Abonenti gor«, je rekel, »Vi pa, ki
se peljete",kar tako', naredite jim lepo prostor.« Kaj sem hotel. Pogodr-njal sem in rekel dve tri čez prometno disciplino ter se počasi skobacal s »korjerc«. Tolažilo me je le to, da nisem bil sam in da sem mimogrede zvedel, kako se to večkrat zgodi na veliko zadovoljstvo navadnih potnikov, ki niso abonenti, pa vendar želijo v Koper.
Nazadnje mi je bilo colo všeč. Mi vsaj ni bilo treba gleelati takih stvari, kakor nekaj elni pred tem pomembnim dogodkom na ljubljanskem avtobusu. To se pravi na tistem, ki vozi iz Liubljanc v Koper in menda tudi iz Kopra v Ljubljano, saj drugače skoraj ne more biti. No vidite, takrat sem imel priložnost videti na popoldanskem avtobusu, kako se je nrka mati mučila z otrokom, ki ji ie stoie spal vso pot od Postoine do Divače in ni ga bilo med živimi, ki bi ji bil ponudil sedež, ali rezervat, kakor se temu pravi po novr^m, Vsaj tako sem slišal, Jaz bi ji M sicer orshnipil svoj prostor, ko bi si bila kaj na bolišem z njim. Polrp^žluvo s°m namreč držal prav do Kopra vseh morili sedem križev in prestopal z noge na noge. Pa se nama je kar prav god:i!o, saj nisva imela »plička rte« in potemtakem nobene pravice. Vljudnost in srčna kultura pa z motorizacijo tako in tako izginja, saj bi ji bila menda samo v napoto.
Je že hudič, ker sem sam tak sta-rokopitnež, da bi se najbrž koj vzdignil in odstopil svoj prostor mladi materi z otrokom ali pa tudi taki, ki ga bo v bližnji prihodnosti spet imela. Sicer bi rajši navil ušesa kakšnemu nadebudnemu mlečnežu in ga naučil spodobnosti, pa kaj, ko sem se pa že enkrat opekel zaradi podobne intervencije. Tedaj sem se zaklel, da bom rajši rajžal kar stoje.
In spet do prihodnjič Vaš Vane.
yesterday. — T.: Did Anne's father get his new car? — J.: Yes, he did. It eame on Thursady. — T.: Is it a big car? — J.: Yes, it •is. — T.: D;d -you and Anne go in it yesterday? — J.: Yes, we did. We went to. Brighton in ih. We put it in a garage and we went to the sea. — T.: Father will get h'S new car tomorrow. — J.: Tomorrow? — Will he get it in ■London? — T.: Yes, he will. — J.: Did he give his old car to you?
—	T.: Yes, he did. I'll go to Brighton in my car on Sunday-Will you come to Brighton in it?
—	J.: Oh yes, I will, and I'll put my new hat on. It's a hat. I got it this morning. (Pride g. Grey.) Tom: Oh, hello, Father. — Mr. Grey: Hello, Tom. Hello, Joan. I'm early today. •— Joan: Yes, you're early, Father. Were you in London today? — Mr. G.: Yes, I was. I went to a friend's garage. Did you get your new car today? — Mr. G.: No, I'll get it tomorrow. It's in my friend's garage now. I'll come to Northgate in it tomorrow. T.: Will you put it in our garage? Mr. G.: Yes, I will. — J.: Yes, Father. You'll put your new car in the garage and Tom will put his old car in the garden. T.: Oh no, it's a big garage. We'll put your car and my car in it. J.: Yes, Tom, it is a big garage. Tw0. cars will go on it. You and I will go to Brighton in your car on Sunday. — VAJE. — Delajte vprašanja. Zgled: Mr.: Grey goes to his office. — Does Mr. Grey go to his office?
—	Yes, he does. — Mr. Grey goes to his office. — Mr. Grey will get a new car. — Mr. Breen came from Manchester, — You: put) your cigarettes in a box. — You ■are taking your keys from your ¡bag. — I was here yesterday. — Sedaj: odgovarjajte na vprašanja: Are you in a room? — Yes I am, —- Is your radio in your room? — Will Mr. Grey get a new car? — Did the Minister come to Mr. Grenn's factory? — Do you get your letters from a postman? — •Is Tom here? — Are Mr. and Mrs. Grey putting their hats on? — Are Joan and 1 putting, our hats on? — Will Mr. Grey say »Goodbye«, listeners? — Thank you, listeners. I will say »Goodbye« to you now. Goodbye, listeners.
ZAHVALA
Ker se ne moremo posamezno zahvaliti vsem, ki so na zadnji poti spremljali našega očeta
Vatovec Silvestra
se na ta način zahvaljujemo vsem, posebno SZDL in godbi Cezarji—Pobegi.
Žalujoča družina Vatovec
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ivan Renko — Tiska tiskarna »Jadran« — Vsi v Kopru.
Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorijeva ulica št. 28» telefon 170, poštiij predal 2 — Rokopisov ne vračamo
Celoletna naročnina 500 dinarje* polletna din 350, četrtletna pa din 130.— Tekoči r3Čun pri Narodni ban&I v Kopru št. 657-T-163
xa now® naročnike
Naročam tednik »Slovenski Jadran« na naslov:
Ime in priimek
Bivališče
Pošta
Naročnino bom plačal, ko prejmen vašo položnico!
Dne
(Lastnoročni podpis)
Posebna priprava imenovana »tele-fluoroskop« bo v bližnji prihodnosti omogočila več zdravnikom hkrati, da bo lahko vsak pri svojem aparatu preiskoval bolnika. Rentgensko sliko namreč prenaša kombiniran televizijski aparat. Prednost tega aparata je še v tem, da bolnik lahko tudi sam vidi sliko svoje notranjosti. Tako je tudi zdravniku olajšan pregled, ker bolnik lažje sledi njegovim navodi-dilom.
Črnski obredni in bojni plesi so pogosioma izredna manifestacija atletskih snosobnosti. ki jih zmore le tisti, ki je od mladih nog redno »treniral«. Pri obrednem plesu nekega plemena, ki živi v Keniji, ne pomeni nobeno posebnost trikratni salto. Vendar pa so tisti, ki zmorejo tak vratolomni ples, čislani od vsega ple-mena, ki se zbere ob taki priložnosti okrog snojih plesalcev. Na sliki prizor z obrednega plesa.
ŽIVI MRLIČ
Pred tremi leti so na kliniki v ■Bruxellesu operirali enaindvajsetletnega Norvežana, ki še danes ležj v popolni nezavesti.
Med operacijo mu je odpovedalo srce, zdravniki so poskusili vse in čez nekaj minut je začelo srce ■biti. P0 uspešni operac:j; bi moral ■ostati v boln;ci še nekaj dni, a tragičen slučaj je hotel drugače. Prešle so ure in ure, toda mladenič je bil še vedno v g'obokem snu, Srce je de'ova>o normalno in tudi dihal je enakomerno.
Prišel je dežurni zdravnik. Skušal ga je zbuditi z amonlakom in ■injekcijami. Vsi poskus; so b li zaman. Poklicali so znanega zdravnika, Nobelovega nagrajenca, p:o-iesorja Heimansa, Tudi temu ni uspelo, da bi ga prebudil, pač pa ■je prišel po mnog h poskusih in opazovanj h do zanimivih ugotovitev, k so za med cinsko znanost velikega pomena.
Pri popo'nem prekinjenju krvi, ki prinaša možganom kisik, je najprej zadeta zavest, ki izgiie čez štiri ali šest sekund. Možgani začno že po en! m'nii|j pomanjkanja ■kisika propadati in odmirati, medtem ko vzdrži ostali organizem brez k sika trikrat več, ne da bi pri tem utrpel kakšno škodo.
če b; vr-deli to pred tremi let', bi bil nesrečnj Norvežan gotovo rešen.
K (D) P E
Sainûm^sva 26 ~ Pssštimš predlsiS 2
V minuli vojni so. imele velik') vlogo posebne vrste vojnih ladij, ki jim pravijo letalonosilke. To so velike ladje, katerih krov je popolnoma raven in urejen kot manjše letališče. Letala lahko iz nje vzletajo in se tudi spuščajo, tako da je laka ladja pravzaprav plavajoče letališče, ki pa ima to prednost pred navadnimi, da se lahko premika. Največje letalonosilke lahko sprejmejo po več sto letal. Po navadi so to manjša lovska letala z majhnim akcijskim radiem, ki se sama ne morejo spuščati na daljše polete. Zalo jih z letalonosilko čimbolj približajo kraju, kjer naj bi letala izvedli svojo operacijo. Na sliki vidite helikopter, ko se spuSča na kroo letalonosilke. Lahko pa tudi opazite komandni most, ki je potisnjen popolnoma na bok, da ne ovira »prometa«.
verjamejo in tako je izgubila ta teorija na svoji trdnosti.
Druga, Elsasser-Bullardova teorija pa govori, da je magnetno polje Zemlje posledica električnih tokov v njeni notranjosti. Zemeljsko jedro ima raddaktivne elemente, katerih razpad tvori dovolj toplote, da tekoča notranjost Zemlje nenehno kroži. Toplejši del; tekoče gmote se dvigajo, manj topli se pa spuščajo; tako se notranja masa jedra vrti hitreje od zunanje. Stvar se zdi težko razumljiva, toda če pomislimo na dlnamo, jo lažje doumemo.
Lani je odpotovala ekspedicija britanskih znanstvenikov, ki bodo na področju Atlantskega, Tihega in Indijskega oceana merili in zbirali podatke o spremenljivosti magnetnega polja na Zemlji. V ta namen so iz nemagnetnega materiala zgradili deset metrov dolgo jahto. Merjenja bodo trajala sedem let.
Premični nebotičnik
V Cliicagu s0 začeli graditi nebotičnik, ki bo stal na ogromni gibljivi plošči. Plošča se začne premikati,/ čim sprožim0 električno stikalo v vratarjevi loži. Ta draga novost nam služi za to, da bi bilo ■pročelje stavbe venomer obrnjeno k soncu, v slučaju nevihte pa v nasprotno stran od smeri vetra.
Če se bo to obneslo bodo po tem načinu gradil; nove bolnice. Tako bodo imele bolniške sobe vedno dovolj sonca.
Tensing padel ne izpitih v švicarski planinski šoli
Nepalski šerpas Norkey Tensing je 29. maja 1953 skupaj z novozelandskin čebelarjem Hilla-ryjem osvojil najvišji vrh sveta — Mont Everest in se trinajst mesecev pozneje vpisal v p'aninsko šolo Rosen'au v Svci. To bi se zdelo marsikomu smešno, vendarle je imel Tensing pri tem svoje tehtne vzroke. Novoustanovljeni indijski Planinski institut v Dar-jeehngu mu je namreč ponudil' .mesto predavatelja.
Najboljši učitelj vodičev, A. Glatthard, je sam prevzel dolžnost, da pokaže Tensingu in njegovim ■sotovarišem švicarsko tehniko vzpenjanja.
Od sedmih šerpasov, ki so prenesli več kot 30 kg težke lovore ■nad 6000 metrov visoko, je naredil dzpit samo eden! Tensing, k; je stal na najvišjem vrhu sveta, ga ni naredil! A. Glatthard ne vidi v tem nič nendvainega; zapad-njaški način vzpenjanja ie bolj ■akrobatski in posveča več pozornost; slogu, kakor vzhodnjaški.
»Šerpasi gledajo, da se pri vzpenjanju čim manj naprezajo; on; ne plezajo iz športnega užitka, njihov cilj je vrh«, je rekel o njih Glatthard.
»Zdaj se vračam domov v Nepal,« je rekel po izpitih Tensing razočarano. »Tam prav dobro vem, kako naj se povzpnem do vrha«.
HJtfsiraivtî
Priznanja, izsiljena z mučenjeb, niso nikdar zanesljiva, ker žrtev marsikdaj prizna vse, kar hočejo od nje, samo da se izogne nadaljnjim mukam. Zato so kriminalist; že dolgo sanjali o napravi, ki bi avtomatično registrirala osumljenčevo krivdo ali nedolžnost.
Pravijo, da so rešili v zadnjem času to vprašanje zdravniki. Napor za laganje vzbudi v organizmu gotove reakcije; hitrejše bitje srca, zardevanje, pebledevanje, enojenje dlani. Te znake lahko ■strokovnjaki registrirajo s posebnimi aparati, ki jim pravijo »detektorji laži«.
Osumljencu dajo preko prsi '»pnevmatični pas«, ki je zvezan z
Posamezni spački niso posebna redkost. V naravi večkrat srečamo živali z odvišnimi udi in podobno. Pred kratkim pa se je v severno ameriški državi Ohio dogodil čuden primer, ki je izzval mecl znanstveniki izredno zanimanje. V mlakah so se pojavile cele skupine šest in osem nožnih žab in če si znanstveniki še bolj razbijajo glavo, ne morejo najti vzrokov, ki so dovcdli do te množične anomalije. Na sliki vidite eno teh žab, ki jo je narava »obdarila« kar s tremi pari nog.
Borba proti rji
Britanc; so preizkusil; nov postopek proti rji, s katerim bodo obvarovali pred korozijo podzemne dele kovinski^ konstrukc j, dele ladij, ki so pod vodno gladno, predvsem bo pa to važno za oču-vanje podzemeljskih naftovodov.
Rjavenje nastaja zaradi naravnega električnega toka, k; nastaja med zemljo in kovino. Da to preprečijo, postavijo v zemljo elektrodo, medtem kp. predstavlja kovinska konstrukcija vlogo nasprotnega pola: med njima je dovolj električne napetosti, da preprečuje rjavenje.
napravo za zaznamovanje sprememb v delovanju dihalnih organov. Na dlfjn mu nataknejo posebne rokavice, ki zabeležijo tudi najmanjšo količ no znoja, okrog zapestij mu Pa pripnejo elastično vrvico spojeno z aparatom za merjenje krvnega pritiska.
Strokovnjaki pravijo, da lahko s temi pripravami točno doženejo, na katera vprašanja odgovarja osumljenec po resnici in na kar tera se je zlagal. Prav tako trdijo, da ni človeka, ki bi bil tako ■hladnokrven, da bi mogel preprečiti izdajalsko reakcijo svojega organizma.
Najmodernejši »detektorji laži« Pa lovijo in zaznamujejo električne ■utripe možganov. To je neke vrste «stroj za čitanje misli«. Te uporabljajo danes v atomskih inštitutih vojaškega značaja in v borbi proti tujim agentom in vohunom.
T V zveza med Londonom in Moskvo
Tehniki BBC proučujejo možnost televizijske povezave med Londonom in Moskvo. T V linija naj bi šla preko treh držav, švedske, Danske in Francije. Londonska in moskovska teievizijska postaja bi imeli v ta namen posebne odda-je. Moskovski pos.aji je baje pred kratkim že uspelo prenašati svoj ¡televizijski program cla.eč v Sibirijo.
Da se prostoviseči kosi neke rudnine obračajo zmerom v eno in isto smer, so vedeli ljudje že zdavnaj. Pozneje so ugotovili, da je ta rudnina magnetit. To lastnost magneta so ljudje izkoristili in naredili prve kompase, k; so -bili predvsem mornarjem zanesljivi vodiči. Zdaj so se lahko brez strahu podali na odprta in neznana morja. Ko se je Kolumb odpravil v Ameriko, So. že vedeli, da se del magnetne igle, če le ni v ■bližini železnih predmetov, obrača proti severu zaradi zemeljskega magnetizma.
Kaj pa je zemeljski magnetizem? Pravzaprav si znanstveniki še danes niso na jasnem, kaj je vzrok magnetnega polja našega kontinenta. Leta 1600 je naravoslovec William Gilbert prvi izrekel misel, da je Zemlja podobna velikemu magnetu. Približno čez dvesto let je nemški fizik in matematik Kari Gauss dokazal, da je vzrok zemeljskemu magnetizmu Zemlja sama in da bi bilo magnetno polje, k; bi ga izzvala kakšna druga, zunanja sila, precej drugačno od tega, kakršno je.
Zadnja lela razpravljajo predvsem o dveh teorijah. Eno je postavil angleški fizik in Nobelov nagrajenec prof. Blackett, On meni, da vsako vrteče se telo ■— torej tudi naša Zemlja — povzroča magnetno polje.
Astronom Babckock je lela 1947 opazil, da imajo magnetna polja tudi nekatere zvezde, ugotovil pa je, da se jakost teh polj spreminja. Po Blackettovi teorij, bi bila to posledica neenakomernega vrtenja. Astronomi v lo seveda ne
Vzporedno z novimi bombami vseh vrst in drugega atomskega orožja, vse bolj uporabljajo izsledke nuklearnih fizikov tudi ti industrijske in podobne uporaba radioaktivnih delcev pri raznih merjenjih. Tako na pr. hočejo namene. Zlasti se je dobro obnesla ugotoviti izmenjavo in reden obtok olja pri nekem stroju, primešajo olju nekaj radioaktivnih delcev, nakar s posebno pripravo ugotovijo, s kakšno hitrostjo in kako se gibljejo. Pe-trolejska industrija uporablja podoben način za razlikovanja posameznih vrst nafte in njeno hitrost na posameznih delih v naftovodih. Na sliki vidite tehnika pri tem delu, ko z občutljivim Ceigerjevim števcem kontrolira pretakanje nafte po ceveh.
Znamka 10,— din
Atomska raziskovanja ne zahtevajo le velikih umskih naporov fizikov in drugih znanstvenikov, marveč tudi ogromna materialna sredstva. Ciklo-troni, bevatroni in podobne naprave~ ki jih imajo v modernih atomskih laboratorijih, stanejo težke milijone in celo milijarde. Zato ni čudno, če si jih lahko privoščijo le velike in gospodarsko močne države. Kako izgleda taka naprava vidite na sliki, ki prikazuje orjaški bevatron laboratorija za radijska raziskovanja na kalifornijski univerzi. Tehta 10 tisoč ton in na sliki ga je videti le pičla četrtina~