a ~ ^ m
KATOIJŠK CERKVEN UST.
»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in veljš. po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone tO vinarjev, za ^etrt leta 2 kroni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron. za »/, leta 3 krone, za «/« leta 1 krono 5t vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej.
Tečaj LIV.	V Ljubljani, 4. oktobra 1901.	List 40.
Zdrava Marija.
(Luka gl. I. vrsta 26-41.)
Vrhovni angelj Gabrijel Poslan je v Nazaret, Mariji devi prevesel Prinesel je pri vet: „Kaduj se polna milosti,
S teboj je Bog Gospod, Ti blažena med ženskimi Vse čase in povsod
Marija se je vzburkala Slišavši ta pozdrav, Pa v srci je premišljala,
Kaj to je prav za prav? „Ne vzburkaj se, Marija ti",
Krilatec je dejal, „Pred Bogom milost našla si, On sam m« je poslal.
In glej, v telesu spočneš ga
Ter porodiš sinu, Ime presladko Jezusa Pa še narečeš mu. On velik bo in Višnjega
On sinom bode zvan, Prestol nja otca Davida Mu Bogom bode dan.
Nad Jakobovim zarodom
On vedno bo vladar, Njegovo carstvo narodom
Ne pade več nigdar." Marija praša pa tako
Krilatca rajskega: „„Kako bo neki to. kako Saj ne znam moškega ?uu
„Duh Božji pride dol na te",
Krilatec je dejal, „Njegova moč obsenči te, Ki svetom bo ravnal.
Zato pa svet bo nebeščan.
Ta tvoj porojenik. Sin Božji bo imenovan, Sveta odrešenik.
Alžbeta. ti sorOdnica,
Na stare, viš, je dni Spočela ta neplodnica, Bogu nemožno nia. Krilatcu deva blažnica
Pa pravi, govori: r.Gospodnja sem služabnica. Po tvoje bodi mi.-*'
Odšel je božji sel od nje
Zletevši v beli dan; Marija vzdigne se in gre K Alžbeti na nje stan. A ta pozdravlja njen prihod
Od dvora svojega: „Pravično blagoslovljen plod
Telesa tvojega!"
*
* *
O deva Bogom miljena,
Devica vseh devic. Ti božja mati vsmiljena, Kraljica vseh kraljic. Pred svojim sinom Jezu Jem
Za nas povzdigni glas, Da po kesanji skrušeuem V nebesa vsprejme nas.
Mat c f j Andrejerič.
Marija — rožnivenška kraljica.
(Letos 6. oktobra).
Visoko sem vzrastla kakor zasajena roža v Jerihi.
<bir. 24. 1H.)
V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo: . zemlja pa je bila pusta in prazna. Zemlja je
pognala travo, ki zeleni ... In Bog je videl, da je bilo dobro (I. Moz. 1. 12) — Res pusta je bila zemlja, prazna, žalostna, brez drevja, brez zelišč in rožic. Prav tako pusto pa bi bilo tudi v duhovnem vrtu sv. katoliške cerkve, brez duhovnih rožic, ki delajo lepoto katoliški cerkvi: brez svetnikov. A, ker je ta duhovni vrt lepo urejen, ker ga je zasadil in žalil s svojo krvjo nebeški vrtnar, mora imeti dovolj duhovnih rož in ima jih res v obilici. Vse je zasadil in vzgojil isti vrtnar, a vse nadkriljuje jedna cvetlica, ki je visoko vzrastla nad druge cvetbce. ki prekaša vse druge v lepoti ?n dobroti. Poglejmo le, kako se ona sama čuti vzdignjena nad drugimi cvetlicami, ko govori v besedah modrega Siraha: Kakor cedra na Libaiui sem vzvišena in kakor cipresa na gori Sion. kakor palma v Kades sem vzvišena in kakor zasajena roža v Jerihi. (Sirah. 24. 11—20». Večkrat glejmo na tu duhovno cvetlico in rad ujmo se nad njenim pogledom. Iz njenega cvetja srkaj mo liki marljivi bučelici sladki med njenih eednostij: ona je izveličalni cvet za svoje častilce in le ona more nasititi niihov glad po duhovnih dobrinah. Ker govori nam in vabi k sebi: Kakor trs sem sladak in dišeč sad rodila, .laz.sem mati lepe ljubezni in strahu in spoznanja in svetega upanja. Pri meni je vsa milost življenja in resnice, pri meni vse upanje življenja in čednosti. Pridite k men» vsi, ki me želite in nasitite se mojega sadu. (Sir. 24. 23 do :;n . i;es Marija je nad vsemi cvetlicami duhovnega vrta. vse prekosi: saj ima najlepš cvet \seh eednostij. večni cvet nebeške hvale in časti ni izveličalni sad za nas vse.
Sv. cerkev visoko časti Marijo - duhovno rožo. Krasi jej altar.e z raznimi cvetlicami z belo lilijo, ki nas naj spominja njene nromade-žane čistosti: z rudečimi vrtnicami, ki naj nas zagota\ljajo goreče njene ljubezni do nas. Za danes naj opustim prestavljanje njene čistobe in njene lpihezni — le nekim posebnim cveticam bodi naš pozor! Duhovne cvetlice eednostij in zaslug iz življenja, trpljenja in smrti Gospoda našega Jezusa Krista in nje. ki mu je mati — so to. Venec teh cvetic jej je posebno drag in na nje .o priprošnjo veje iz njega isti duh — Marije, iz nje vživamo isti sad — Marijo. Skrivnostna roža (lavretanske litanije) je Marija, skrivnosti poln pa je tudi venec duhovnih rož. posvečen Mariji: rožni venec. Ta venec, ta prelepa molitev pa je Gospodu prijetna vonjava. Vzdiguje se k nebu kakor lepo dišeče kadilo. Prijeten njegov duh pride do pre-
stola nebeškega in gotovo ne bo mogel odbiti prošnje, ki nam jih je podal v Gospodovi molitvi nebeški Učenik sam. In ako pri tem podpiramo svoje prošnje z češčenjem Marije, kako bi mogel odreči kaj našim prošnjam vpričo nje. Z veseljem pričakujejo nebeščani tega duhovnega venca, kakor pravi sv. Bernard: Ko to molitev pobožno molimo, smejejo se nebesa, angelji veselijo, hudobni duhovi bežijo, pekel se stresa, kolikorkrat pobožno rečemo: Ceščena si Marija. Nebesa nam tedaj rožni venec odpira in nas same dviga do nebes. Res rožni venec — ključ nebeški. Vera — naš potni list do nebes — in v rožnem vencu cela vrsta verskih resnic. Upanje — v zaupni molitvi nas vede do svetih nebes v nadi, da ugledamo po apostolovih besedah v svojem mesu svojega Boga (Jak. 19. 25). Vnema in neti v nas tudi ljubezen do Boga. Te tri čednosti pa, ki jih srkamo iz rožnega venca, nas zagotovljajo, da nam pride Marija kraljica sv. rožnega venca na pomoč, ko se naša duša loči od telesa. Iz njene roke pa prejmemo takrat drugi venec, nebeški venec zmage in večnega plačila.
L. P.
Rožni venec v vojašnici.
(Za letošnjo rožnivenško nedeljo, «». oktobra.t
Pred nekaj leti je našel učenec višje vojaške šole molek pod klopjo šolske sobe. Zasme-hovaje ga pokaže tovarišem: „Kaj se vse med nami najde — v vojaški šoli — rožni venec — ni li to čudno?
Bilo je to uprav pred glavno skušnjo. Iz-praševalni zbor, na čelu mu maršal, stopi v sobo in začne izpraševati. Neki mladenič, Alfonzij po imenu, je prekosil vse svoje sodruge po možatem nastopu in točnih, jasnih odgovorih. Po končani izkušnji stopi imenovanec zopet pred klopi in dvigne molek: .,Kdo je torej izgubil rožni venec: bedak je gotovo, kdor ga je nosil in puhlo-glavec." Kar se dvigne Alfonzij in možato spregovori: „Molek je moj; najdražji spominj na umrlo mi mater, ki mi ga je izročila na smrtni postelji. Takrat sem ji tudi obljubil, da ga iz-molim vsak dan.u Mirno brez besedij mu ga vrne. Ko pa se vrne maršal daril delit, izve vso stvar, k? se je mej tem izvršila. — Prvo darilo dobi Alfonzij: zraven pa še maršalovo pohvalo: „Vrli mladenič, le tako naprej, glej tudi moj vedni spremljevalec je — rožni
venec." Postal je ta mladi molilec rožnega venca častit vojščak in odličen junak.
L. P.
Božja pravica.
Ko je bil cesar Napoleon popolnoma premagan, živel je v pregnanstvu na otoku sv. Helene. Ko se je nekoč izprebajal v družbi grofa Retlila, postal je naenkrat zamišljen nepremično gledajoč čez širno morje: „Si-li bil tudi ti v gradu Fontenblo. ko mi je napovedoval nesrečo papež Pij VII.?" vpraša grofa. Da, Veličanstvo," odgovori grof. ,,Ali se še spominjaš besedij papeževih." — „Natanko, Veličanstvo; sv. oče je dejal, da stari Bog še živi; ta Bog je še vselej kaznoval preganjalce sv. cerkve.1' „Le dalje," silil je Napoleon. „Dostavil je še, da ta Bog uniči vaše Veličanstvo, ako ne odjenjate preganjati cerkve." „Tako je, res mora biti, dragi moj, da stari Bog še živi in uničuje nasilneže tistega, katerega je postavil za svojega namestnika na zemlji. „0 da morem", nadaljeval je otožno Napoleon, „popraviti, kar sem zagrešil in klicati: Spoštujte namestnika Jezusa Krista! Ne bojujte se s papežem, ne delajte mu nasilstev: če to storite, maščevanje ne odide, ker Bog čuva Stol sv. Petra."
Po cesarja Napoleona I. smrti se je vrnil grof Rethl na Francosko. Tu je izvedel nekega dne, da namerava Napoleon III., njegov zaupni prijatelj in tedanji cesar francoski, podpisati sklep, da naj francoski vojaki zapuste Rim za dobo dveh let." To se je zgodilo 1. 18G4. Iz ljubezni do cerkve je šel sivolasi mož k cesarju proseč ga, naj ne zapusti Pija IX. Napoleon je skušal pomiriti grofa, češ, da je delovanje papeža vzgledno, da ga vse ljubi in spoštuje in torej ne potrebuje varstva vojaških bajonetov. „Ne jemljite mu vojaštva," prosi grof, „ker skrivne družbe, ki ga silno sovražijo, utegnejo ga brez vaše pomoči pregnati in kazen božja vam in vaši družini in vsi Francoski ne odide, če mu odtegnete vojaštvo." Cesar si je dal te besede natančnejše pojasniti z dogodkom, kateri mu je ponovii grof o njegovem stricu Napoleonu, ki je preživel svoje zadnje dni na otoku sv. Ilelene. „Čudno to, papeževe besede so se morale tu slučajno vresničiti", odgovori cesar.
Grof je bil užaljen, ker mu Napoleon III. ni hotel ničesar obljubiti, zato pravi razburjen: „0e pa dopusti Francija to, da bode Pij IX. oropan in prepuščen svojim sovražnikom, tedaj bodo zopet tuji narodi pustošili lepo Francijo,
vašega Veličanstva pa čaka stričeva usoda ^Zahvaljujem Vas na svarilih", odgovori cesar in odslovi grofa.
Francoske čete so v resnici zapustile Rim m Pij IX. je umrl oropan vsega svetnega go-podstva. A tudi besede grofa Retlila so se uresničile. 2. september 1X70. je bil tisti dan, ko je blizu Sedana premagal pruski kralj Napoleona III. Odvedli so ga v ječo. v kateri je oropan svojega žezla umrl daleč na tujem. Pa tudi francoski narod in deželo je zadel s teiu hud udarec. In tudi to je velike pomembe. da so bili Francozi < dločno pobiti pri Weissenburgu prav ta dan, ko so zapuščale Rim prve francoske čete. Ko je zapuščal rimsko pokrajino zadnji francoski vojak, izgubili so Francozi bitko pri Reichshofen. Dan. ko se je sesul na kup Napoleonov prestol. 4. septembra l*7n. bila je prav desetletnica 4. septembra 18»>o, ko se je Napoleon zavezal z grofom < 'avour proti papežu. In prav tisti dan. ko so se po odhodu Iran cozov sovražni Italijani dvignili zoper Rim. napotili so se Prusi v Pariz, kateri so 7. lakoto prisilili, da se jim je udal. — Tako jasno se kažejo pota božje pravice.
Po 9Am<r Slor * /•'. ti.
Veliko je poklicanih, malo izvoljenih.
(Mat 20. 1'» Za XIX. nedeljo po binkoštib. let'»s »» oktobra .
Ko je očak Abraham hotel darovati Bogu celo svojega sina, dal mu je v povraeilo za njegovo trdno vero obljubo: „Ker si bil pokoren mojej besedi, hočem pomnožiti tvoj zarod kakor zvezde na nebu in kakor pesek ob bregu morja!'4 (Gen. 22.)
..Kolika skrivnost v teh besedah!" tako zavzet kliče sv. Rupert pri teh besedah. ..Zvezde so sicer na nebu. pesek pa je na zemlji: Bog govori v teh besedah: Mnogo bode potomcev Abrahamovih, več kot zvezd, a več kot je peska ob bregu morja bo število onih, ki bodo ostali na prokleti zemlji v roki onega maščevalca, o katerem poje David: da šteje množico zvezd (Ps. 14*». 4i a ne nadaljuje, da šteje tudi množico peska, kakor bi hotel s tem pokazati, da bode večje število zavrženih kakor pa izvoljenih."
Kateri so iz vere, oni so Abrahamovi otroci (Gal. M. 7). A poglejmo po besedah sv. proroku Jeremija na tiste, ki res iz vere črpajo svoje duhovno življenje, ki so Abrahamovi posnemovalci, njegovi otroci. Le obtecite vse mesto Jeruzalem, premotrite vse stanove, povsod najdete
več nepravičnih, kakor pravičnih, tako da zamore res Gospod reči z Davidovimi besedami o predpodobnem Absolonu: „Ves Izrael sledi s celim srcem Absolonu". Jezus Krist nam kaže pot v izveličanje, pot katero je zaznamoval s krvavimi sledovi — a hudobni duh, upornik Absolon, on se trudi za večno vaše pogubljenje. Kdo ima več privržencev? Da,žalibog! ves Izrael sledi Absolonu. Koliko je med farizeji Ni kode m o v. ki bi Gospodu sledili? Jeden! Koliko je med razbojniki njih. ki bi Krista priznavali? Jeden. Mnogo je poklicanih na večerjo pri Večnem. A koliko jih je, ki se odzovejo vabilu; vsi ob jednem so se začeli izgovarjati. Postavil je Izveličar sveti zakrament pokore, da s tem zaceli rane človeških duš, a kako malo jih, ki bi delali pokoro za svoje grehe. Kje najdemo spokornih Magdalen: kje vnetega Caheja: kje spokornih solz gorečega Petra?
Glej. primerja se sv. cerkev ladiji Noetovi, v kateri iedino je rešitev: v ladiji je bilo več živ ilij kot ljudij, kar nam predpodobno razlaga cerkveni pisatelj: „Kako dobro merijo te besede na novodobno Noetovo ladijo. na sv. cerkev. Tudi v njej je več živalij kakor ljudij, ker jih več res živi nečednostno in hodi široko pot: manj, veliko manj pa jih je, ki sledeč svojej pameti hodijo po tesni, a gotovi poti.u
Res je, živa vera je izginila s sveta. Pretirane se jim zde besede: Veliko poklicanih, malo izvoljenih. Ne morejo verjeti, kar je govorila večna Resnica. O da bi ne bilo tako! In kaj pa je tem odgovoriti? Besede sv. Egidija naj jim zadostujejo: Tudi če bi odločeno bilo, da se pogubi iz neštetih milijonov le eden, in bi bili izveličani vsi drugi, se li ne bi .aroval kar le mogoče greha — dušne smrti, ne vtdoč za trdno: sem li znabiti jaz oni —jedinec, ki bo pogubljen.
Bellarmin pravi, da je ono, kar nas čaka, tako strašno, da, ko bi iz med vseli Adamovih sinov le jeden bil na obsodbi, tresli bi se po vsej pravici vsi in trepetali pred takim dvomljivim koncem. Sv. očetje nam torej zatrjujejo, da se moramo tresti in v strahu delati za izveličanje. Večni Bog je namreč govoril besede: Nebo in zemlja bota prešla, a moje besede pa ne bodo prešle. A ista resnica je tudi govori a, da jih bo prišlo veliko od solnčnega vzhoda in zahoda, ki bodo sedeli pri nebeški večerji, h kateri nas vabi Krist — dan na dan po svojej svetej cerkvi. Odzvati se jej moramo, da se pridružimo malemu krogu izvoljenih in gremo
naproti nebeškemu kralju. Poslušajmo glas apostola, ki je eden izmed onih, koje je pošiljal Gospod, da vabijo vse brez razločka na nebeško gostovanje. Zdaj je prijeten čas — zdaj je dan izveličanja (2 Kor. 6. 2) zdaj je čas, od katerega prorok govori: „0 prijetnem času te uslišim in ti pomagam ob dnevu izveličanja (Iz. 49. 9)u
L. F.
Dva prapora.
Pridi, o kristijan, in poglej si dva silno vzvišena prizora.
Pred Babilonom, mestom zmešnjave in nrav-nega propada, je razpel šotore satan in njegova peklenska četa. Tu se šopiri na ponosnem prestolu knez temin, zavrženi angelj. Tu plapola v zraku tajinstveno strašna njegova zastava. Tu vlečejo krvniki človeštva svoj pogubni žreb. Tu se kujejo načrti proti Jezusu Kristu in Njegovim zvestim.
In kaki glasovi done iz tega črnega tabora? „Kdor pridobi zase mladine, pridobi vse človeštvo ves svet! Mladino torej grabite in vabite jo pod naš prapor! Zlorabite njeno neizkušenost z priliznjenimi, hinavskimi besedami, lahko jo pridobite za nas in če ne. s silo mora v naše šotore! Tu je denar, zlato, srebro, omamite ji ž njim oči, tu je čast, tu razkošje in uživanie, vse. vse ji dajte, samo, da bo naša! „Mladina naša — ves svet naš!"
Srd se vname satanu v srcu proti Bogu: „0d trgaj te mladino od Boga, mojega smrtnega nega sovražnika, kajti ona je seme njegovega kraljestva. Nastavite ji pasti, zadrge, kažite ji na besede našega prapora „ Uživanje, uživanje."
*
* *
Drugi tabor.....Na polju okrog Jeruzalema. mesta miru in rešitve, se razprostirajo šotori Kristovi in Njegovih nebeških trum. Mil in polen ljubezni vlada med svojimi. Ljubezen diha vse Njegovo bitje, ljubezen odseva iz Njegovega božjega očesa, ljubezen oznanja tudi Njegov mili glas. „Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi in jaz vas poživim!"
„Ne zlato, ne čast, ne uživanje vas ne more osrečiti, vi ste rojeni za višje! Blagor ubogim v duhu, blagor krotkim, blagor trpečim, blagor preganjanim, žalostnim, blagor posebno onim. ki so čistega srca, ki se ne dajo premotiti strastem! Pojdite, ljubi moji. in ozna-
nite to ljudem, zlasti mladini! Ponavljajte ji to vedno in vedno! Odtrgajte jo od zemlje in učite jo spoznavati ničevnost vsega posvetnega! Ka-žite ji kvišku: Sursumcorda — kvišku srca! Navdušujte mladino za nebeško, za večno! Pojdite križem sveta, bojujte se, rešujte one, ki jih hoče pogubiti satan in njegovi služabniki! Pazite zlasti na mladino, ki je veselje mojega nebeškega Očeta!
Bližje, vedno bližje prihajajo svete trume in se zbirajo okoli Jezusa. Nad niimi pa se vije mirno, veličastno prapor svetega Križa in na njem geslo: „Zataj e v a uje"; zatajuj se, trpi!
V svoji potrpežljivosti bote ohranili svoje duše. (Luk. 21. 1U.) Kdor hoče moj učenec biti, naj zataji samega sebe, zadene svoj križ na rame in naj hodi za meno;!
Tako si stojita nasproti Krist in satan, pravičnost in greh, luč in tema, milost in pogubljenje, nebesa in pekel.
Pod katerim praporom si ti, kristijan moj, pod praporom sv. Križa ali pod praporom sata novim ? Ti moraš stati na strani Kristovi! In vendar kdor živi v grehu, privrženec je satanov, naj tudi nosi obleko Kristovo. In kdor ljubi svet, kdor se ne zatajuje, kdor hlepi le po posvetnem, po uživanju, ta v resnici ni pri četi Kristovi, če tudi nosi znamenje Izveličarjevo na svoji čeladi, na svojem oklepu in ščitu. Bojuj se hrabro, navdušeno zase, za kraljestvo Kristovo. za rešen je človeštva! Slab vojak ni vojak! Utegne se zgoditi, da zapove naš nebeški vojskovodja: „Vrzite ga iz svetih vrst, vzemite mu posvečeno orožje, odtrgajte mu častno znamenje sv. Križa! Od sedaj naprej naj nosi znamenje satanovo, strahopetnež! izdajalec! zavržen na vse veke!u
Iločeš-li vedeti, kako daleč si od ora-1 i
pora s v. Križa?
Njegovo geslo se glasi: »Zatajevanje !u Vprašaj se, kako se zatajuješ ti. Čim bolj se zatajuješ v mislih in dejanjih, toliko bližje si zastavi, čim manj se zatajuješ, tem bližje se pomikaš nasprotnikom Kristovim. Čim bolj hlepiš po zemeljskem, po časti, po uživanju, tem bližje si praporu satanovemu, satanu samemu, čegar zadnji smoter je sebičnost, obožavanje samega sebe: „Pojdem na višavo oblakov in enak bom Najvišjemu!1* in »Pridite, uživajmo in venčajmo se s cvetlicami!"
Vprašaj torej samega sebe, kako je s teboj. Odločiti se moraš, Izveličar sam je rekel: Kdor
ni z menoj, je zoper mene". Če si se pa že odločil, vprašaj se, kateremu praporu stojiš bližje.
Skrbimo za to, da nas nikdar ne zadene očitanje 8 v. pisma: »Kako dolgo omahujete na dve strani?" III. Kraljev, IS, 21. Če je Gospod naš kralj in vojskovodja, tedaj mu tudi vdano in veselo sledimo in se vojskujmo za Njegovo sveto stvar!	M. S.
Zamujeni vlak.
(Potopisne drtice.»
(Dulje.l
Le male korake še in stal sem pred mariborskim pokopališčem. Prvi pozdrav moj temu kraju se je v duhu glasil: Daj ljubi Bog, da bi bil v resnici vsem v njem počivajočim kraj večnega miru! Ko stopiš na pokopališče. kaže se naravnost pred teboj v neposrednem obližju pokopališčna kapelica, in sredi nje počiva v tamnem grobu naš neumerljivi Anton Martin Slomšek. Kraj miru pa ta dan ni bil osamljen. Kamorkoli namreč sem prišel, bodi si tu, ali po raznih cerkvah, povsod sem naletel na trume pobožnih romarjev iz Velikonedeljske dekanije. Mislil sem si: Ta čast se pa našemu slovenskemu narodu, bodi si iz štajarske, Koroške, Kranjske, Primorske, Istre. Ogrsko-slovenske: ali pa Beneško-rezjanske, — ponovim še enkrat: ta čast se našemu narodo mora dati in pustiti, ako pride na kak p tu j kraj: obiskovanje c e r k v a j e njegova prva skrb, n j e gr o v o prvo opravilo. Mnogokrat sem to že opaziti imel priliko; ta dan pa vnovič. Mariborska pokopališna kapela ni velika. Do malega je vsa njena sprednja stran železna ograja, ki sega skoraj do vrh oboka; tedaj se njena notranjost vsa lahko vidi. Altar, na katerem se tudi lahko opravlja daritev sv. maše, posvečen je Žalostni Materi Božji. To je pač popolnoma primerno kraju, ki je dom žalovanja, in kjer se potoči toliko bridkih solza. Na kapeli in njeni ojrraji se je videlo, da je bila snažena zadnji čas; - kar nam pa ni vše-čevalo, — povemo odkrito. — to je bilo to. da ni bila kapela odprta, in da grob Slomšekov ni bil okinčan vsaj z enim vencem, kar naj bi bilo natanko kazalo pravi kraj njegovega počitka. Zlasti priprostemu ptujm to ni lahko natančno znano. Pred vhodom se j»» nahajalo in je molilo mnogo pobožnih romarjev. Pridružil sem se jim tudi jaz in preslavnemu cerkvenemu knezu prosil od Boga vse blagrre, katerih so napolj-nena sveta nebesa. Spominjal sem s e p a t u d i nemirov, k i ra zk osuj ej o n aš m a I i rod v tako neprijetne, nepotrebne, škodljive. — da! — sramotilne stranke. Naši slavni, v Boju počivajoči spredniki naj nam bodo pri tem v pomoč, in naj sprosijo razsvitljenja onim, ki sejejo, širijo in netijo ogrenj nemira med nami! Sploh pa se vsa čutila, ki navdajajo človeškega duha na takih resuih mestih in krajih, ne dado lahko stisniti v besede. Odkrito spoznam in zapišem, da sem se prav težkega srca in nerad ločil od kapele in kraja, ki bi utegnila oba imeti še slovečo prihodnost. Se lanskega leta mi je nekdo
pravil, v kaki veljavi je bil Slomšek tudi pri trezno mislečih Nemcih, in visokoroden član tega rodu je baje večkrat ponavljal: rDa Slomšek, on je bil svet mož!u — Omenim naj tukaj, ker sem že pri stvari, da sem bil ta srečni dan že v tretjič pri Slomšekovem grobu. V prvič sem bil ondi 1. i8ii:>.. tedaj dobi o leto po njegovi smrti, vračajoč se od romanja z Velehrada. V Mariboru sem nalašč izstopil. I)a bi bil živel še Slomšek, bil bi tako predrzen, da se mu bil poklonil osebno. Znano mi je namreč bilo, da so bila za čas njegovega življenja odprta njegova vrata vsakemu, bodi si duhovnik. ali tudi le priprosti lajik, o katerem mu je bilo znano, da mu je mar za razvoj našega slovstva. Ker pa je že počival v grobu, želel sem se vsaj ob njem pokloniti njegovim telesnim ostankom in sponi inju na njegovo tako velikansko in vsestransko delovanje za svoj priljubljeni narod slovenski. Da bi pa pozdravil vsaj enega, ki je pokojniku bil v življenju med najbližjimi, poklonil sem se preč. g. Fran Kosar-ju. ki je bil Slomštkov izpovednik. To mi je bilo namreč dobro znano. Tudi on je poznal ime moje malenkosti po ..Novicah*4, .Danici" i. dr., katere sem že rakrat nekoliko literarno podpiral. Zelo prijazno me je gospod sprejel, in rad poslušal, ko sem mu pravil, od kod da pridem, in zakaj se mudim v Mariboru. Gosp. Košar takrat menda še ni bil kanonik, trpel je pa prav oni čas mo<"no na očeh. in je še v senci (v >obi» moral nositi okajena očala. (Le enkrat sem pozneje še osebno vid i] g. Kosar-ja. namreč 1. 1881 v Rimu. ko sva bila oba tako srečna, da sva bila med takratnimi slovanskimi romarji! — Več o tem jako znamenitem romanju piše moj potopis: ..Spomin j i na veliko slavjan>ko romanje v Rim v rNovicah"; letnik 1882. 1*83 in 18*4.)
Lanskega leta sem bil ob grobu Slomšekovem po slavnosti na Ponkvi ("i. avgusta• v dan t;, in tudi še 7. avgusta. O tem morebiti še pozneje enkrat kaj zapišem, ako bo to mogoče vsled časa in ope-šanih oči. — — Rad se bil oziral še nekoliko po ostalem pokopališču: toda moj program je bil za kratko odmerjene ure m jega bivanja v Mariboru še precej obširen. Pravim pa še enkrat: Prav z nekako žalnim čutom sem zapustil kraj Slomšekovega počitka, ter napotil se po ulici, ki vodi proti domu in samostanu šolskih sestra. Pred malimi leti se je tn odgo-jevala in pripravljala za vstop k šolskim sestram tudi ena izmed mojih bivših učenek (Marija R.. zdaj menda sestra Helena.) Koliko blagih in nadepolnih deklic, katerim se smeje morebiti zlata prihcdnost, zapusti >vet, da bi se posvetile odgoji nedolžne mladine. One si izvolijo sicer »najboljši del~. (kakor je dejai izveličar o Mariji. Martini sestri); kako pa jim plačuje pogostno sedanji .mo-uehva)ežni svet to požrtovalnost, čvekal je prav ta dan v Mariboru nekdo od Trsta — „tudi~ - od goji tel j — pri zborovanju Ciril-Metodove družbe. (Mislim, da pridem na ta predmet še enkrat). Da bi bila moja bivša učenka še v Mariboru, kaj pa da. da si bil želel memogrede za trenutek osebno jo pozdraviti. Toda <>na deluje /daj v T. na Primorskem. - Ker sem že »pri reči-, naj kot prijatelj samostanov še povem, da so šolske sestre nastanjene v Mariboru od 1. 18»; 1., tedaj že :;7 let. Ako prav vem. poučujejo one ondi višjo dekliško šolo. Je pa omenjeni samostan tudi tako zvani .Materin donr mnogih podružnic svojega reda. Združene >»». kolikor vem, s tem
domom šolske sestre v Celji, kjer je tudi Ciril-Metodov vrtec, sestre Ciril-Metodove šole na štajarski Muti. v Ljubljani (Marijanišče) in v Repnjak na Kranjskem; v Št. Pavlu in na Ciril-Metodovi šoli v Velikovcu na Koroškem, sestre na Ciril-Metodovi šoli v Trstu in v Tomaju na Primorskem. Mogoče, da imajo še več podružnic. za katere pa ne vem. Bog daj trudom šolskih sester povsod najboljših vspehov; onim pa, ki jih grajajo, naj je pokazano ono malo mestice konec človeške roke, odkjer se vidi, ee se kdo gori vsede, — v Benedke!
Od samostana šolskih sestra, kjer napravija vkraj ceste mali drevored prijetno — hladilno senco, se koj naprej odcepi ulica, k1 vodi proti stolni cerkvi. Kmalu dospem po njej do velikanske zgradbe, stoječe k levi roki. To je menda mestna hranilnica. Ona pač mora donašati dotičnim oskrbovalcem mastnih dohodkov. da so jej utrpeli pozidati tako lepo palačo. Koliko svet dandanes potrosi pri zidanju novih stavb zlasti po mestih! Kaj stanejo le zunanje olepšave! In če bo treba pri tem zidarsk h poprav, kako bodo težavne. Vender — mesta se s takimi stavbami olep-šujejo in okrašujejo. in to je tudi nekaj, ali bolje rečeno: veliko. Pred impozantnim hianilničnim poslopjem je vravnan krasen vrt. ki je umetno nasejan in na-kitjen z raznovrstnim cvetličjem. Koj naprej stoji stolna ceikev. Ona ni tako stisnjena med hišami, kakor n. pr. naša ljubljanska stolnica. Stoji zelo na prostem. Zunanjost njena ne obeta nič posebnega; streha stolpova se ne vjema s cerkvenim stavbenim gotiškim slogom. Njeno notranjost poskusim nekoliko opisati, da-si nisem tehnik. Ladije ima cerkev tri. Srednja je zelo prostorna, visoka; stranski pa ste nizki, in spričujete o visoki starosti. Omenjeni prostori so sicer prenovljeni videti: a stene srednje ladije so nekako preveč prazne, gole. Po nemerodajnih mislih moje malenkosti naj bi tu v pomoč pristopil slikar, in naj bi okrasil stene z velikimi, podolgastimi slikarijami nekako tako. kakor je to videti n. pr. presve-tiščih cerkva v Kranju, v Kameniku; deloma tudi (če se še prav spominjam) pri sv. Frančišku Ksaverijanu na Straži pod Gornjim Gradom.) A presvetišče mariborske prestolnice, to je pa kraj popolne lepote. Menim, da je prenovljena, in kdor je to delo izvrševal, imel je glavo na pravem mestu. Kaj lepšega, kaj ukusnej-šega si človek komaj zamore želeti. V presvetišču je koj tik obhajilne mize ob epistel.jski steni postavljen spomenik prvega mariborskega knez-škofa, neprece-nienega Antona Martina Slomšek. Predstavljen nam je tu v celi podobi in naravni velikosti. Kako pa mu je pogodil umetnik obličje, zamorejo presoditi le oni, ki so poznali osebno slavnega pokojnika. Izkle.*al je spominek in kip iz belega marmorja sloveči ljubljanski kipar Fran Zajec. Slučajno sem imenovanega umetnika obiskal v Ljubljani v času, ko je imel ta kip v delu; dokončan pa takrat še ni bil. — Po opravljeni kratki pobožnosti in po ogledovanji spomenika sem se podal iz presvetišča v stranski ladij i, katerih sprednja konca sta okinčana z lepima, novima, stavbenemu slogu cerkve primerjenima altarjema. Od njih naprej v stran je prizidana še po ena kapela. No — te so pa morali zidati o času. ko stavbeuiki menda niso nič mislili v to. kaj da delajo. Da je bilo le novo. pa je bilo menda — dosti. Seve, da je moral biti tem mojstrom (!) slog ostale cerkve — deseta briga. Preden se poslovim
v duhu od tega svetišča, zdrznem se še zapisati, da si v to nepoklican, trojni nasvet, ali vsaj želje: Stene glavne ladije naj se okinčajo s slikarijami; omenjenima kapelama naj se da gotiški obraz; stolpu pa naj se prav nasproti zgradi še eden, da bosta dva, napravi naj se obema nova, slogu primerna streha, potem bo mariborska katedralka popolne lepote. Se vč: — eno bi moralo imeti pri vsem tem glavno besedo. Tako zvani ,.drobižu bi tu ne zadostoval, ampak na razpolago bi morale biti pri tem velikanske svote. Te so pa, žal! dandanes v trdih pesteh.
Omeniti moram poslednjič še, da sem tudi v stolnici videl veliko pobožnih romarjev iz Velikone-deljske dekanije.
Ko zapustim stolnico skozi stranska vrata na eplsteljski strani, pokaže se mi koj unkraj trga zopet nova ulica. Napotim se po nje], in zdajci sem dospel na glavni trg Mariborski, ki je zelo velik, prostoren, podolgasto-štirivoglat. Pri levi doli stala mi je v vrsti hiš na severni strani mestna hiša, ki se že od daleč pozna, zaznamovana s stolpičem. Vse to me vender ni zanimalo. Nekoliko bliže sem stoji na prostem velik kamenit spomenik, s kakoršnimi so navadno nekedanji predniki olepšavali svoja mesta. Okinčan je ta spomenik s kipi: Marija brez madeža spočeta, sv. Bo-štijan, sv. Andrej, sv. Rok. sv. Anton, sv. Frančišek in (brž ko ne) sv. Karol Boromej. Iz tega se da nekoliko posneti, kakega mišljenja so bili nekedanji Mariborčani, in do katerih svetnikov so imeli posebno češčenje in zaupanje. Odkar pa je prišlo v šego, da se po mestih postavljajo spomeniki le bolj radi slo-večim osebam, potisnjeni so taki monumenti nekoliko, ali pa popolnoma v ozadje. Ima pač res vsak čas svojih cvetek!
Dokaj bolj od mestne hiše zanimala me je unkraj glavnega trga stoječa semeniška cerkev, katero sem si bil že 1. 1863. nekoliko ogledal. Njena zno-tranost bila mi je še v dobrem spominu. Cerkev ni posebno velika, oblika jej je okroglasta, zelo prikup-Ijiva, (vsaj za moje oči), snaga v njej pa izgledna. Mislil sem, kar tu tudi povem: Ako nameravajo kje zidati novo cerkev manjše vrste, naj si pridejo ogledat njo. Morebiti si jo izberejo za obrazec. Primerni prostori so v nji: za oltarje, prižnico, izpovednice, krstni kamen in za vse. — Tudi tu je molilo mnogo pobožnih romarjev; gotovo je bila cerkev danes v de-lalnik popoludan le zaradi njih odprta.
Xad učitelj Josip Levičnik.
(Dalje pride.)
Družba sv. Mohora.
Naša družba šteje letos 76.110 udov, to je 2480 udov manj, kakor lani. Udje se razdele po posameznih škofijah tako-le:
1.	Goriška nadškofija	8.599 t. j. 11	manj kakor lani.
2.	Krška škofija	6.208	r	160	,.	„	„
3.	Lavantinska škof.	23.771	„	2.025	r	r	r
4.	Ljubljanska škofija	29.587	r	519	r	r	„♦)
5.	Tržaško-koprska šk.	4.041	r	25	več	„	r
6.	Sekovska škofija	598	,.	34	r	„	„
7.	Somboteljska škof.	351	„	7	„	„	r
6 več
3 „ „ . 11 manj B
® r	r	»*
15 več 104 „ r r*\ 128 „
8.	Zagrebška nadškof.	479 r 66 manj
9.	Senjska škofija	206 „ 7 r
10.	Poreška škofija	136 r
11.Djakovska	škofija	65 r
12.	Bosniška škofija	226 r
13.	Videmska nadškof.	185 „
14.	Razni kraji	541 r
15.	Amerikanci	908 r
16.	Iz Afrike in Azije	209 r
Z razpošiljanjem letošnjih družbenih knjig smo začeli dne 18. septembra in prizadeuenio si, da častiti udje dobijo knjiare najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tej le vrsti: Amerika in Afrika, lavantinska. krška, ljubljanska, tržaška in goriška škofija ter razni kraji.
Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo ,.aviso~ pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo. Potem ne bode sitnih reklamacij, ki povzro-čujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške mcrajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje.
One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ue zastavljajo prostora, katerega nam itak primanjkuje ua vse strani.
Razposlalo se bode udom vkup 4~>6.66o knjiir.— Romajte torej kujijre v toli častnem številu po v>em Slovenskem. Budite rojake, poučujte je. zabavajte in razveseljujte je ter vnemajte v sn ih njihovih ljubezen do Boga in do domovine!
V Celovcu, dne lt>. septembra 19ui.
Odbor.
I. Bratovske zadeve
molitvenega a p o s t o 1 s t v a
(Spis potrdili in blagoslovili sv. 0«"e.)
a) Glavni namen za mesec oktober 19ol:
Krk:"us/tf/	jit. o
b) Posebni nameui:
4.) Sv. Frančišek Asiški. Slovenski mladem M. ki se nameravajo p< svetit- samostanskemu življenju Trre redov i sv. Frančiška. Usmiljenke
».) Sv. Placid. Voljno prenašanje nepričakovanih u Ur<vv v krščanskih družinah slo-emkii Duhovni voditelji v semeniščih. Sirotišnice
H.) Rožnl-vtnška nedelja. Večje čislanje r /nnra venca Veliko zaupanje v kraljico rožnega venca Cerke/ na Filipinih.
*) Ker številke «ro»ore. ne tajimo si — prijatelji — da mudimo čas in da je dosti naših sedaj priljubljeni h potov: prav pravih stranpotov. Delajmo, delajmo r.«je p<> čednost in vednost in narodnost razširjajoči »Družhi sv. Mohora« za naših ljndi pravi prospeh Že vlansko leto smo šli na Kranjskem nazaj z\ <V;f> glav t »Dan « i:»00, st an 3«>9» ln letos sopet za novih 51». Kran ci. pozor! To naš resen opominj : akopram smo prepričani, da iztakre kdo v nazadujoči!) številkah 6" 6 in .">19 — napredek. — Glejte ra naše častite rojake v Ameriki'
Urnim.
7.» Sv. Marko. Slovensko dijaštvo Pospeševatelji molitvenega apostolstva in bratovščine srca Jezusovega. Iskanje pomoči v stiskah in radirkah v molitvi.
H.) Sv. Brlglta. Dobri vzgojevattlji slovenske mladine. Vdovci in vdove z \eliko družino Najpotrebnejši misijcni.
9 » Sv Abraham. Slovenski delalci na Nemškem. Do'ri. ubogljivi otroci. Salezijanci.
tU) Sv. Frančišek Borglja. Dobri govorniki. Dcbra priprava na smn. Trdovratni grešniki. Krščansko živijenje med vojaštvom.
II. Bratovske zadeve N. 1). Qosp6 presv. Jezusovega Sroa.
Zahvale.
Bila sem v budi stiski. S trdnim zaupanjem sem prihitela do preblažene Devire Marije, sv. Jožefa in sv. Antona. Obljubila sem. če bom uslišana, da očitno nazn<n<m v »Danici«. Zdaj spol-
nujem svojo dolžnost.	Ivana Kumer.
* *
*
V hudi stiski sem se zatekla k Materi Božji. sv. Antonu Pa-dovanu. in družini svetnikom. In res' molitev je pomagala in rešena sem bila A tudi ob zdravju sem se zboljšala. Za vse to se imenovanim nebeščanoin iskreno zahvaljujem
Idrija.	L. K.
♦ » •
Moji deklici je bila sila huda očesna bolezen Dolgo časa ni prav nič spregledala. Opravljali smo devetdnevnico čast Materi Božiji ter rabili tudi lurške vode. In sedaj je popolnoma zdrava. Čast in hvala torej bodi B gu. lurški Materi Božiji. sv. Josipu in sv. Antonu.
Še glede izida druge splošneje zadeve — ki se je zelo po-kladala v roke nebeški Materi Mariji, mogočnemu sv. Josipu in sv. AnUnn — ne zastonj imenovanemu »kladivo krivoveicev« — bodi izrečena prisrčna zalivala.	Jos. N.
Rimsko.
Kakor se razvidi iz poročil rGerarchia Cattolica" vstanovila so se pod papeže vanj em Leona XIII. dva patrijarhata (Goa in Aleksandria za Kopte); vstano-vilo se je dalje: 31 nadškofij, 101 škofij. 2 neodvisni opaiji, 3 apostolske delegature, 61 apost. vikarijatov, 24 apostolskih prefektur. Skupno torej 224 cerkvenih krajin in to večinoma v deželah, kjer delujejo misijonarji'
Kratka je prav za prav doba vsacemu pontifikatu akopram vlada Leon primeroma dolgo. — A toliko in kaj tacega učiniti v prospeh veri, to more le močni duh — kar je brezugovomo tudi v ustih poštenih nasprotnikov: Leon XIII.	L H.
Katoliško prebivalstvo v Nemčiji je po številu zadnji čas jako nazadovalo. Katoliški učenjak
je dokazal s številkami,* da se je samo v zadnjem času izgubilo na Nemškem do 100.000 otrok za sveto našo vero; in sicer so to le nedorasli otroci, ki so živeli ob zadnjem ljudskem štetju še pri stariših. Iz teh 100.000 otrok vzraste cel zarod, ki bode katoliški cerkvi nasproten ali vsaj indiferenten. — In kaj je krivo, da katoliško prebivalstvo nazaduje? Mešan i zakoni so tisto zlo, ki jemljo tisoče in tisoče iz naročja edino izveličalne cerkve. Na Badenskem n. pr. je bilo v zadnjih 25 letih od sto sklenjenih zakonov povprečno 27-29 mešanih zakonov! Celo protestantski poročevalec je pisal o tem razmerju: Nobena vera se ne more veseliti mešanih zakonov; rimsko-katoliška cerkev seveda še veliko manj kakor mi; ona trpi veliko škodo." Katoliški duhovnik v Švici je spisal knjižico, v kateri pobija mešane zakone; dal ji je primeren naslov: ^Oženi se katoliško, ali se nikar ne ženi!"
N.*)
Katoliška cerkev v Italiji. V Italiji je sedaj nad 31 milijonov katoličanov in 265 škofij tako, da pride na vsako škofijo povprečno 117.452 duš. V vseh teh škofijah 21.534 župnij. Vseh duhovnikov v pastirstvu je 76.672, od kojih je 70.421 svetnih duhovnikov. Moških samostanov ima Italija 1.051, z 9.951 redovniki, ženskih pa 2.273 z 21.480 redovnicami, ki so se večinoma posvetile vzgoji mladine in postrežbi bolnikov ter siromakov. V 1.100 zavodih, v katerih delujejo redovnice, je 120.000 gojencev. Moških zavodov je preko 520, v njih je 90.0<>0 učencev. Koliko bi katoliška cerkev še napredovala, ako bi ji država na Laškem ne delala povsod zaprek!
x.
Edo je nlčvrednež? Nekoč pride v kapncinovo sobico mlad mož, da bi opravil sv. izpoved. Slaba družba ga je popolnoma izpridila, da že dolgo časa ni izpolnovai svojih verskih dolžnosti. Predno mož poklekne, da bi se izpovedal, vpraša ga kapucin: „Kaj je vas vendar pripravilo do tega koraka? Morebiti zadnja moja pridiga o poslednjih stvareh?" „Ne oče!"4 »Morebiti izgled vaših prijateljev, ki so se tako mnogoštevilno udeležili pridige?- .Ne." „Morebiti je vas žena izpreobrnila?" „Tudi ne, dasi je tudi čednostna, da sem ponosen nanjo." „Kaj pa vender? Ali je vas kaka nesreča zopet pripeljala k Bogu?tt „Tudi ne, častiti gospod. — Dolgo časa sem namreč opazoval, kaj se je vršilo okrog mene, in spoznal sem in se do dobra prepričal, da so vsi oni, ki so se izneve-rilizapovedimkatoliške cerkve, postali ničvredni ljudje. K takim se nočem prištevati, zato se rajše izpreobrnem in se hočem sedaj izpovedati."
— k —
*) S to znamko označeni »Daničin« pisatelj g. bogoslov Karol Cankar se nam je preselil v Bosno, izbravši si tam novo — upa: boljo domovino. Obžalujoč njegovega odhoda hvaležno tu beležimo njega hitro in spretno pero ter pričakujemo, da nam kakor bosanski teolog — vsled obljube — napiše za naš list še marsikaj izpodbudnega iz sredine naftih milih bratov na jugu.
uredništvo.
Odgovorni urednik Tomo Zupan.
— Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.