Posebna tvorba kolektivnih samostalnikov
o
na -ajne v cerkljanskem narečju
Metka Furlan
1 Samostalnik gvant gvanta (m), 'obleka' je bil izposojen iz srvn. gewant, rod. -des, nvn. Gewand 'oblačilo, obleka' (Striedter-Temps 1963: 133; ESSJ: I, 188).
HH
V cerkljanskem narečju je mogoče prepoznati v slovenskem narečnem prostoru še neevidentiran vzorec za tvorbo kolektivnih samostalnikov na -anje = cerkljansko -ajne.
hH
Ključne besede: kolektivni samostalniki, glagolniki, slovensko narečno be-	^
sedotvorje, slovenska narečja, cerkljansko narečje slovenščine
Special derivation of collective nouns in -ajne in the Cerkno dialect	O
The Cerkno dialect reveals a still unreported pattern for the creation of col-	^
lective nouns ending in -anje = Cerkno dial. -ajne.
O
Key words: collective nouns, deverbal nouns, Slovenian dialect word formation, Slovenian dialects, Cerkno dialect of Slovenian	^
hH
N
1 Posebna tvorba kolektivnih samostalnikov v cerkljanskem narečju	W
^
Ob branju slovarja cerkljanskega narečja Kako se reče po cerkljansko, ki ga je sestavil ljubitelj ljudskega blaga Marko Razpet, ob številnih leksikalnih zanimivostih pozornost pritegne tudi posebna tvorba kolektivnih/skupnih samostalnikov, ki je v knjižnem jeziku nimamo, v drugih slovenskih narečjih in govorih pa tudi še ni bila prepoznana, zato menim, da je nanjo treba opozoriti, saj ta cerkljanski vzorec za tvorbo kolektivnih samostalnikov v slovenskih narečnih leksikonih ni osamljen, kot bo nakazano.
2 Cerkljanski kolektivni samostalniki na -ajne
Iz slovarskega gradiva Marka Razpeta lahko izluščimo samostalniške pare, pri katerih se prvi člen končuje na -ajne in ima v odnosu do podstavnega samostalnika jasen kolektivni pomen:
č^špajne 'češpljev nasad' : č^špa 'češplja' (= sln. češpa 'sliva, češplja'); guantajne 'oblačila, tekstil' : guant 'obleka';1
Ob teh petih parih v slovarju nastopajo samostalniki na -ajne, ki imajo kolektivni pomen, a podstavni samostalnik v njem ni bil zabeležen, čeprav je možno, da v narečju obstaja ali je obstajal oziroma je narečna kolektivna tvorba na -ajne dokazljiva v širšem slovenskem ali slovanskem kontekstu:
^	hrastajne 'skupek krast'2 : hrasta 'krasta' (= sln. hrasta 'krasta');
W	puopkajne 'slabo razviti koruzni storži brez zrnja' < *'skupek popkov' : Z puopk 'popek; brst' (= sln. popek -pka (m));
1	uibajne 'vrbovo šibje' : uiba 'vrbova šiba' (= sln. *viba^).
K O
S
L
0
bapkajne 'kozji ali ovčji iztrebki' : sln. bobek -bka (m) 'kozji ali ovčji iztre-N	bek' (Pleteršnik), 'okrogel, trd iztrebek' (SSKJ);
1	bukajne 'bukov gozd'4 : sln. *buk (m) 'Fagus';5
flajnkajne 'meso z odvečno maščobo' < *'kosi mesa' : sln. flänk (mesa) 'kos Z	(mesa)' (Pleteršnik);6
A	gabrajne 'gabrovo drevje' : sln. gaber -bra (m) 'Carpinus' (Pleteršnik, SSKJ);
p	hrastajne 'hrastov gozd' : sln. hrast (m) 'Quercus';
1	mačkajne 'vrbovje' : sln. *mačka 'vrba', prim. sln. mačica 'vrbov cvet';
s	rabidajne 'robidovje'/ 'rbidajne 'robidovje' : sln. robida (ž) 'Rubus
^	fruticosus'.7
1
Poleg teh dveh skupin na izsamostalniško tvorbo kažejo še nekateri drugi primeri, • pri katerih pa tvorba na -ajne glede na podstavni samostalnik nima le kolektivnega 0 pomena 'skupek X' ^ 'X', ampak vsebujejo tudi pripadnostni sem, saj izražajo 0 skupek enot, ki so sestavni del označenca ali pa so v zvezi z označencem, ki ga X
poimenuje:
Samostalnik je v slovarju predstavljen s pomeni 'hrastovina; hrastov gozd; skupek krast', kar nakazuje, da sta v narečju obstajala homonimna kolektiva, pri čemer je bil prvi tvor-jen iz hrast (dendronim), drugi pa iz hrasta 'krasta'. Narečnega dendronima hrast Raz-petov slovar ne evidentira.
Samostalnik viba v pomenu 'vrbova šiba' v slovenski leksiki še ni bil evidentiran. V Ple-teršnikovem slovarju navedeno pomensko drugačno viba 'spirala' za področje Kranjske je s to cerkljansko besedo verjetno sorodno. Samostalnik pomeni tudi 'bukovina', tj. 'bukov les'.
V	slovenskem apelativnem fondu samostalnik *buk 'Fagus' ni bil evidentiran, čeprav je refleks psl. *buk^ 'Fagus' znan v skoraj vseh drugih slovanskih jezikih, prim. SP: 1, 444; ESSJa: 3, 90.
Cerklj. refleks *flajnk iz izhodnega sln. flänk (-^ kor. n. flanke (m) 'velik kos'; Striedter-Temps 1963: 120) kaže na razvoj n > n' pred velarom k (prim. sln. zänka, narečno zänjka) in cerkljanski premet palatalnega n' v jn.
V	to skupino bi lahko uvrstili samostalnik lapajne 'vrsta obvodne rastline z velikimi listi' le, če to fitonimično poimenovanje ohranja pomensko podstavo *'listje'. Znaki o obstoju psl. *lap^ (m) 'list' pa so le posredni, prim. psl. izpeljanko *lap^t^ (m) 'ši-rokolistna rastlina', blg. nar. lap^t 'širokolistna rastlina, ki se spomladi uporablja za krmo'.
4
6
Metka Furlan, Posebna tvorba kolektivnih samostalnikov na -ajne v cerkljanskem narečju Merzajne 'listi ohrovta' : bi'erza 'ohrovt';8
bruozgajne 'mleto sadje' : sln. brozga 'tekoča mešanica raznovrstnih stvari';	o
lipajne 'lipovi cvetovi'9 : sln. lipa (ž) 'Tilia';	«5
maklaužejne 'darila, ki jih dobijo otroci na Miklavžev dan'10 : sln. Miklavž (m)	.
'oseba, predstavljajoča svetega Miklavža, ki na večer pred 6. decembrom obdaruje otroke' (SSKJ);	^
sierkajne 'koruzna slama' : sierk 'koruza'.
V to skupino lahko vključimo tudi primere, kjer samostalniki na -anje označujejo les dreves, označenih s podstavnim samostalnikom, če vzamemo v ozir, da se enako pomensko polje uresničuje tudi pri tvorbi kolektivnih samostalnikov na -ina, prim. sln. bukovina 'bukov les' + 'bukov gozd' in slov. *bučina 'bukov gozd'/'bukov les' < **buk-ina-}^
cajhajne 'vrsta hlačevine' : cajh 'vrsta blaga za obleke';12
kacajne 'blago za odeje' : kac 'odeja' (= sln. koc koca (m) '(volnena) odeja');
lozajne 'trta, srobot'13 : sln. loza (ž) 'trta';
ueunkajne /uiunkajne 'lipovo ali jesenovo vejevje, primerno za krmo' : v^e-unk / uiunk 'lipovo ali jesenovo vejevje, še sveže povezano z listi vred v snop, osušeno uporabno za zimsko krmo, vejnik' < sln. *vejevnik.
m
HH
<
bukajne 'bukovina' : sln. *buk (m) 'Fagus' (gl. zgoraj);	^ hrastajne 'hrastovina' : sln. hrast (m) 'Quercus' (gl. zgoraj); lipajne 'lipovina' : sln. lipa (ž) 'Tilia' (gl. zgoraj);
l^skajne 'leskovina' : l^ska 'leska' (= sln. leska);	O
smrikajne 'smrekovina' : smrika 'smreka' (= sln. smreka).	hJ
m
Pri preostalih nedvomno izsamostalniških tvorjenkah na -ajne je iz leksikalnega po-	o mena kolektivni sem razpoznaven, a med izpeljanko in podstavnim samostalnikom
pomensko razmerje ni enako jasno izraženo kot v zgornjih primerih:	„
H
Samostalnik je bil kot *'be:rza 'ohrovt' sočasno z *ben'di:ma 'trgatev' (-^ furl. vendeme 'trgatev') izposojen iz rom. predloge z bilabialno izreko vzglasnega konzonanta, tj. [wer-za], prim. furl. verze 'ohrovt', it. verza 'isto', lat. viridia (s) *'zelenje' k adj. viridis 'zelen'. Iz iste rom. besedne družine je bil izposojen sln. nar. sinonim vr'zo:ta (ž) 'ohrovt', toda cerkljansko bar'zuota (Kenda-Jež 2002), prim. ben. it. verza 'ohrovt' poleg cavolo ver-zotto 'isto'.
Samostalnik pomeni tudi 'lipovina', tj. lipov les.
Cerklj. izglasje -ejne iz prvotnega -ajne je sprožil preglas za konzonantom ž. Oba pomena ima npr. slš. bučina (ESSJa: 3, 75). ' Samostalnik je bil kot *'ca:jg, prim. štaj. 'ca:jk-ga (m), 'hlačevina' (Weiss 1998), sočasno z besedami tipa tdjč(m) 'zlodej' (: nvn. Deutsch), lajhter 'candelabrum' (Megiser) (: nvn. Leuchter) itd. izposojen iz n. nar. *zajg, nvn. Zeug 'sukno, blago'.
Prim. Na pagarišu sa se razrasle kapriue mpa lozajne 'Na pogorišču so se razrasle koprive in l.'.
8
9
J	3 Slovnični razvoji v cerkljanskih glagolnikih na -ajne E
Z	Preostali samostalniki na -ajne, ki jih Razpet navaja v svojem slovarju, so razen
1	izposojenke 'Izajne 'drobni rezanci'14 izglagolski, tvorjeni iz glagolov z nedoloč-
^	nikom na -at (= sln. -atz). Glede na leksikalni pomen pa jih je mogoče razdeliti na
O	prave glagolnike:
S
L	briznajne 'mačje gonjenje, parjenje' : bri'znat se 'goniti se' (= sln. breznati se
0	'pariti se (o mačkah)';
cmakajne 'cmokanje' : cmakat 'cmokati' (= sln. cmokati); couprajne 'čaranje' : couprat 'čarati' (= sln. coprati 'čarati'); Z	dristajne 'driska' : sln. dr^stati 'imeti drisko' (Pleteršnik);
1	jaskajne 'glasno vpitje, javsk, javskanje' : jaskat 'glasno vpiti, javskati'; kauajne 'kovanje'15 : kauat 'kovati' (= sln. kovati);
N	kazlajne 'bruhanje' : kazlat 'bruhati' (= kozlati 'bruhati');
A	maušlajne 'igranje mavšlja' : *maušlat : maušl 'mavšelj, hazardna igra s kar-
p	tami';
1	pacajne 'kvašenje; cvretje na vročini'16 : pacat 'kvasiti; biti na vročini' : paca s 'kvaša';
šlifajne 'fino brušenje'17 : *šUfat 'brusiti'.18
rN 1
Od preostalih glagolnikov samo eden, tj. pacajne v pomenu 'posoda, v kateri se • nekaj kvasi' (: pacat 'kvasiti; biti na vročini') kaže na slovnični razvoj glagolnik 0 ^ ime kraja dejanja / nomen loci (tip stanovanje). Samo eden, tj. kliklejne 'celoten 0 pribor za klekljanje' : kliklet 'klekljati' (= sln. klekljati), kaže na razvoj glagolnik
2	^ ime sredstva dejanja / nomen instrumenti. Vsi preostali pa kažejo na slovnični razvoj glagolnik ^ ime rezultata dejanja / nomen rei acti (tip žaganje/žganje/cvrtje (rezultat)):
kauajne 'okovje' : kauat 'kovati'; žagajne 'žagovina' : sln. žagati;
žamlajne/žamlejne 'odrezki pri žaganju desk' : sln. *žaml(j)ati, žamati 'robi-ti, po vrvici obtesovati bruno ali desko',19 žamanje 'kar pri tesanju/žamanju odpade' (Pleteršnik); žiegnajne 'vsebina košare, ki se nese blagoslovit v cerkev na veliko soboto' :
žiegnat 'blagosloviti' (= sln. žegnati); žuorgajne 'brozga mletega sadja, pripravljena za kuho' : sln. žorgati 'cmokati, čofotati', npr. v slabih čevljih ji je žorgala voda, žorgajoča brozga (SSKJ).
Iz it. lasagna oz. furl. lasagne 'vrsta rezancev' (ESSJ: II, 138; III, 176, s. v. rezanji). Samostalnik pomeni tudi 'okovje'.
Tudi v pomenu 'posoda, v kateri se kaj kvasi', slovnično torej nomen loci. Metaforično tudi 'pranje možganov' in nato 'zagovor', prim. Mogu je jet h ta uišimu na šlifajne, pa ga še ni nazaj 'K nadrejenemu je moral iti na zagovor, pa ga še ni nazaj'. Zaradi vzglasnega š- je bi glagolnik tvorjen iz novejše glagolske izposojenke nemškega izvora, prim. nvn. schleifen 'brusiti'. ' Glagol je bil izposojen iz n. nar. säm^n, bav. n. säumen 'obtesovati' (Striedter-Temps 1963: 249).
17

Za vse od zadnjih 5 primerov in tudi za kl^klejne je značilno, da ne označujejo enega predmeta, ampak več ali pa skupek predmetov, ki so bili rezultat ali sredstvo o glagolskega dejanja. Pojav je razpoznaven tudi v knjižni leksiki, saj glagolniki z rezultativnim pomenom tipa žaganje, govorjenje ne označujejo le enega predmeta, ki je rezultat glagolskega dejanja, ampak več, prim. žaganje 'drobni delci lesa, ki seodrezujejo pri žaganju' (SSKJ), govorjenje 'besede' poleg 'govor' (Bajec 1950: ^ 14). Vsebovanje kolektivnega slovničnega sema je pri rezultativnih glagolnikih in očitno tudi pri imenih sredstva dejanja, ki so izvorni glagolniki, verjetno posledica ^ njihove tvorjenosti iz nedovršnih glagolov. Cerkvenoslovanski skupni samostalniki ^ tipa roždenije 'sorodstvo', znanije 'znanci' lepo kažejo, da glagolniki prek rezulta- ^ tivnega pomena lahko postanejo pravi skupni samostalniki. Kolektivni sem je kot del pomena glagolnikov očitno zaznal že Bajec, ko je zapisal: »Zdi se, da je imel je- ^ zik pri tvorbi glagolnikov dostikrat občutek njih zbirnega pomena (za kolektiva rabi ista pripona -bje!), od tod tudi dejstvo, da nimajo plurala razen v izjemnih primerih, kjer je prišlo do pomenskega premika« (Bajec 1950: 16).
Z >
3.1	Cerkljanska kolektivna pripona -ajne izvira iz glagolnikov na -ajne	®
Enakozvočje v izglasju med cerkljanskimi skupnimi samostalniki tipa č^špajne in ^ cerkljanskimi glagolniki tipa br^znajne < breznanje zato gotovo ni posledica kon- ^ vergentnega fonetičnega razvoja iz različnih izhodišč, kot bi preuranjeno morda O lahko sklepali zaradi cerklj. razvoja nenaglašenega zaporedja -vi- v -j- (npr. 'barajna (ž) 'borov les' < borovina,paj'tica (ž) 'potica' < *povit^ca itd.20). Obe slovnični ka- « tegoriji, tako kolektivni samostalniki na -ajne kot tudi glagolniki na -ajne, vsebujeta N isto narečno izglasje -ajne, ki se je razvilo iz sln. -anje < psl. *-anbje.	W
Pri glagolnikih je izglasje -anje občuteno kot pripona, zgodovinsko pa pred- ^ stavlja seštevek izglasja glagolske osnove -a-, ki se še ohranja v nedoločnikih na -ati, in pripone za tvorbo glagolnikov -nje < psl. *-nbje. Iz cerkljanskega gradiva je mogoče videti, da je bilo izglasje -ajne (< -anje < psl. *-anbje) prav zaradi kolektivnega sema rezultativnih glagolnikov (iz nedovršnih glagolov) občuteno kot kolektivna pripona, kar je sprožilo, da se je začelo uporabljati pri tvorbi izsamostalniških kolektivov.
3.2	Cerkljanski kolektivni samostalniki na -ajne v drugem narečnem viru
Tudi slovarske zbirke, ki jih izgotavljajo ljubitelji narodnega blaga, so izjemno dragocen in dobrodošel vir za jezikoslovne obravnave. Resnici na ljubo pa mora jezikoslovec ljubiteljsko zbrano in zapisano narečno gradivo vendarle uporabljati previdno, saj zaradi laičnega avtorja lahko tudi ni povsem zanesljivo, ker tak zbiratelj pač ni seznanjen z vsemi preverjalnimi postopki, ki jih pri zbiranju narečnega gradiva uporablja strokovno usposobljeni jezikoslovec dialektolog. Čeprav je mojo pozornost do cerkljanskih kolektivnih samostalnikov na -ajne najprej pritegnilo ljubiteljsko zbrano narečno gradivo Marka Razpeta in sem v prispevku prav zato dala prednost njegovemu gradivu, je njegovo gradivo vsaj v tem obravnavanem besedotvornem pogledu povsem zanesljivo, saj enak besedotvorni vzorec skupnih samo-
O pojavu prim. Kenda-Jež 1999: 222s.
stalnikov v cerkljanskem narečju potrjuje tudi gradivo, ki ga je zbrala dialektolo-ginja Karmen Kenda-Jež. Njeno cerkljansko gradivo nekatere skupne samostalnike N na -ajne, navedene v Razpetovem slovarju, potrjuje, npr. 'bierzajne (s) 'ohrovtovo 1 listje', 'bukajne (s) 'bukovje, bukov gozd', 'či.špajne (s) 'češpljevo drevje, sadov-^ njak', 'ya:brajne (s) 'gabrov gozd', ywan'ta:jne (s) 'oblačila, tekstil', x'ra:stajne (s) O 'hrastov gozd', 'kacajne (s) 'blago za odeje'. Vsebuje pa tudi take, ki jih v Razpe-s tovem slovarju ni, npr. cerklj. 'iyla (ž) 'tanek koničast predmet' in iz tega tvorjen L kolektivni samostalnik 'ijlajne (s) 'igličevje'. Kakor koli že, dva različna vira na-
0	rečnega gradiva potrjujeta cerkljanski besedotvorni vzorec za tvorbo kolektivnih v samostalnikov na -ajne < sln. -anje.
N
4 Cerkljansko-črnovrško-porabski kolektivni samostalniki na -anje
Z
A Tvorba glagolnikov na -anje je splošnoslovenska poteza, zato bi tvorbo kolektivov p na -anje21 upravičeno pričakovali tudi v drugih naših narečjih. Pa ni tako. Do zdaj
1	tvorba kolektivnih samostalnikov na -anje še ni bila prepoznana v nobenem od s slovenskih narečij ali govorov. Vzroka za to sta lahko dva. Zbiralci slovenskega na-K rečnega gradiva nanj lahko niso bili pozorni, čeprav v narečjih ali govorih obstaja. 1 Možno pa bi bilo tudi predpostaviti, da je besedotvorni vzorec kolektivov na -anje
mlad in arealno omejen na cerkljansko narečje. Podatek, ki sem ga našla v geografsko bližnjem in tudi oddaljenem območju slovenskega jezikovnega prostora, govori
1	za večjo verjetnost prvega vzroka.
•	Cerkljanskemu paru ywan'ta:jne (s) 'oblačila, tekstil' : y'waint (m) 'oblačilo'
2	namreč formalno in pomensko ustrezata črnovrški yuantäine (s) 'perilo'22 : yuant 'obleka' (Tominec 1964) in porabski gväntanje 'oblačila' : gvant (m) 'obleka'. V Mukičevem porabskem narečnem slovarju je samostalnik gväntanje predstavljen s pomenom 'oblačilo' (Mukič 2005), toda iz prav tam navedene rabe tega samostalnika, ki nastopa v rodilniku ednine, in iz prevoda v slovenski knjižni jezik je lepo razvidno, da porabsko gväntanje označuje več različnih oblačil skupaj in da je kolektivni samostalnik:
Dosta lejpogagvantanja mä 'Ima veliko lepih oblačil'.
a\
V Pleteršnikovem slovarju omenjeni kolektivni samostalnik brvänje (s) 'vsaj po večem že obtesani hlodi', ki ga navaja za Belo krajino in je bil zapisan že v Janežičevem in Ci-galetovem slovarju (Pleteršnik), ter v Šašljevi belokranjski zbirki navedeno lakänje, ki je slovnično predstavljeno kot kolektivni samostalnik srednjega spola, pomensko pa z 'vlakno' (Šašelj 1906), sta samo površinsko enaka obravnavanim kolektivom, dejansko pa vsebujeta kolektivno pripono *-bje in spadata v tip listje ^ Ust (m) z a-jevskim refleksom novoakutiranega polglasnika. Prvi primer brvänje je Pleteršnik (enako tudi Bezlaj v ESSJ: I, 49) pravilno povezal s sln. brvno (s) 'bruno' < *brbv^n6. Torej *brbvinbje > sln. *brvänje in *volk^n6 (> sln. vlakno) ^ *volk^nbje > sln. *vlakanje > bkr. lakänje.
' Pomen 'perilo' se je verjetno razvil prek kolektivnega pomena *'oblačila (ki se perejo)'.
21
Potrditev za kolektivno vrednost porabskega gvantanje pa najdemo tudi v dveh rabah, ki ju je bilo mogoče najti v časopisu Porabje, glasilu Slovencev na Madžarskem:
Lepau vösivane prte, kikle, bluze, vankiše i drügo gvantanje se je najbole vidlo ženskam (Porabje 16 (2006), št. 4 (15. jun.), 2) 'Lepo vezeni prti, krila, srajčke, vzglavniki in druga oblačila so bili ženskam najbolj všeč'.
Gvantanje sem emo rezervno, vse leke majce, leke hlače (Porabje 19 (2009), št. 33 (13. avg.), 4) 'Imel sem rezervna oblačila, vse lahke majice, lahke hlače'.
4.1 Istrsko škarpanje 'čevlji'
Naj v zvezi z narečnimi kolektivnimi samostalniki na -anje opozorim še na besedotvorno podoben primer iz Istre. V zbirki Rožane Koštial Ljudske iz šavrinske Istre v pesmi iz Planjave pri Pučah
o
fS
HH
m
HH
<
Pleše, pleše, črne kus!
Kaj bon plesal, ki sen bus.
Prodaj vole en konje,
kepe nove škarpanje. (Koštial 1996: 75)	hJ
m
nastopa samostalnik škarpanje, ki more biti domača izpeljanka iz širše znanega sin- O gulativa romanskega izvora škarpa (ž) 'čevelj' (prim. it. scarpa 'čevelj'). Iz tožilni- ^ ške zveze nove škarpanje 'nove čevlje' je razvidno, da samostalnik ne nastopa kot hh kolektiv, ampak kot števni samostalnik v tožilniku množine. Čeprav ga Koštialova pomensko pojasnjuje tako z množinskim ustreznikom čevlje kot tudi z edninskim y obutev (Koštial 1996: 76), bi bilo iz tega osamljenega primera preuranjeno sklepati, h, da se kolektivni samostalniki na -anje potrjujejo tudi v Istri in da je bil prvotni kolektiv škarpanje 'obutev' reinterpretiran v števni samostalnik na podlagi množinske rabe označevalcev tipa čevlji, it. scarpe itd.
5 Zaključek
Cerkljansko-črnovrško-porabski besedotvorni par gvantanje (s) 'oblačila' : gvant (m) 'obleka' predstavlja zanesljiv znak, da cerkljanski kolektivi na -ajne = sln. -anje v slovenskem jezikovnem prostoru niso osamljeni in da bi bili v prihodnje lahko prepoznani vsaj še v katerem od drugih slovenskih narečij ali govorov.
Ker so kolektivni samostalniki lahko imenska predloga pri tvorbi zemljepisnih imen (tip Vitanje (ed.) < *Vit-anje 'kraj, kjer prebivajo Viti'23) in priimkov iz hišnih imen (npr. cgn Grah : cgn Grahanje), bi bilo pri nadaljnjem evidentiranju teh slovenskih kolektivov treba upoštevati možnost, da se ohranjajo tudi v slovenskem onomastičnem fondu.
23 Toponim je s hipokorističnim antroponimom *Vitt povezal Bezlaj 1961: 303, a imena besedotvorno ni razložil. Pri imenu je možna postavitev tudi drugačne morfemske meje, in sicer *Vitan-bje *'kraj, kjer prebivajo Vitani' iz hipokoristika *Vitam, (tipa *Milam,, *Zoram, itd.).
Metka Furlan, Posebna tvorba kolektivnih samostalnikov na -ajne v cerkljanskem narečju J Viri in literatura
Z Bajec 1950 = Anton Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika I: izpeljava samostal-1	nikov, Ljubljana: SAZU, 1950 (Dela razreda za filološke in literarne vede 1).
^ Bezlaj 1961 = France Bezlaj, Slovenska vodna imena II, Ljubljana: SAZU, 1961 O	(Dela razreda za filološke in literarne vede 9).
S ESSJ = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I-V, avtorji gesel Fran-L	ce Bezlaj - Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU
0	(izd.) - Mladinska knjiga (zal.), 1976-2007.
v ESSJa = Etimologičeskij slovar' slavjanskih jazykov 1-. Moskva: Nauka, 1974-. N Kenda-Jež 1999 = Karmen Kenda-Jež, Fonološki opis govora kraja Cerkno (OLA
1	6, SLA 166), Jezikoslovni zapiski 5 (1999), 207-234.
Kenda-Jež 2002 = Karmen Kenda-Jež, Cerkljansko narečje: teoretični model di-Z	alektološkega raziskovanja na zgledu besedišča in glasoslovja: doktorska
A	disertacija, Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2002. Tip-
p	kopis.
1 Koštial 1996 = Rožana Koštial, Ljudske iz šavrinske Istre, Devin, 1996. S Mukič 2005 = Francek Mukič, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar, K	Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem, 2005.
1 Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1894-1895: elektronska izdaja, ur. Metka Furlan - Helena Dobrovoljc - Helena Jazbec, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU - Kamnik: Amebis, 2006.
1	Porabje = Porabje: časopis Slovencev na Madžarskem, Monošter 1991-.
• Razpet 2006 = Marko Razpet, Kako se reče po cerkljansko, Cerkno: Občina - Lju-
2	bljana: Jutro, 2006.
SP = Slownikpraslowianski I-, Wroclaw idr.: Zaklad narodowy im. Ossolinskich -
Wydawnictwo PAN, 1974-. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU
(izd.) - DZS (zal.), 1970-1991. Striedter-Temps 1963 = Hildegard Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slo-
venischen, Wiesbaden: Harrassowitz, 1963. Šašelj 1906 = Ivan Šašelj, Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada I, Ljubljana: Katoliško tiskarsko društvo, 1906. Tominec 1964 = Ivan Tominec, Črnovrški dialekt: kratka monografija in slovar,
Ljubljana: SAZU, 1964 ((Dela razreda za filološke in literarne vede 20). Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000. Weiss 1998 = Peter Weiss, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: poskusni zvezek (A-H), Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 1998 (Slovarji).
a\
Metka Furlan, Posebna tvorba kolektivnih samostalnikov na -ajne v cerkljanskem narečju Special derivation of collective nouns in -ajne in the Cerkno dialect
Summary
o
fS

The Cerkno-Črni Vrh-Raba Valley word formational pair gvantanje (n.) 'clothing' : gvant (m.) 'clothes' is a reliable sign that the Cerkno dialect collectives in -ajne ^ = Sln. -anje are not isolated in Slovenian linguistic territory and that they could be identified in the future at least in some other Slovenian dialects and subdialects.
Because collective nouns can also serve as a base for the formation of geo- ^ graphical names (the type Vitanje (sg.) < * Vit-anje 'place where [people named] Vit ^ live') and surnames < oeconyms (e.g., surname Grah : surname Grahanje), in the further inventorying of these Slovenian collectives it is necessary to consider the ^ possibility that they are also preserved in Slovenian onomastic material.	^
Z
>
O
hJ
m
o
NN
N
H