LISTEK, Zjodbe nipoleonskega vojaka. Francoski spisai Ercfonann-Ghatrian; preložil Al. B. 17 »Jože«, imi je rekel, »le varuj se in ne jeml|i zdTavil, lri ti jih dajo . . . Požiraj le to, kar poznaš . . . Kar slabo -diSi, ni nfč prida. Ko bi nam vsak dan dali steklenico •dobrega vina, bi bili lcmalu zdravi. Seveda ie l>oljše zainje, »da nam s periščem ničvrednega, na vodi kuhanega zelja -kvarijo želodec, namesto da ibi nam dali vina.« Ko sem nvu rekel, da se bojim vročice in vsega, kar nnidiiTv, je napravil nevoljen obraz, me gledal z veliflcimi, -siviirvi očmi ter rekel: »Jože, ali se ti meša, da se ibojiš? Ali je mog-oče, da -bi d\ra taka korenjaka, kakor sva midva, umrla v bolnišnici? Kaij §e . . . to si kar iz g^lave ibnt>ijl« Pa je govoril prazne besede — zdravniki so vsako jutro, ko so hcdili okrog, našli po sedem do osem mrtviih. Ta je ddbil vročinsko bolezea, drugi se je preMadil, kcmec pa so bila vedno nosila, s katerimi so prihajali mimo bolTiiSki strežniki. Olovek nikoli ni vedel, ali naj ga zebe, ali naj nvu bo vroče, da bo prav zanj. Ziinmer je rekel: »Vsega so kriva slaba zdravila, Jože, ki jih sestav^jejo zdravniki. Ali vidiš tam-le tistega dolgina? Ta se lahko pdbaiha, da je pomoril več ljudi kot top. Skoro bi 'rekel, da je nabit s kartečami in ttvu zažigalnica vedao ¦jjori. In tisti mali rusolasec tam-le? Jaz, če bi bil cesar, bi ga poslal k Prusom in Rusom: več ijudiB bi polbil, kot cel Brmadni zbor.« Gotovo bi me bil s takimi šalami spravil v smeh, ko hi ne bil vedno videl nosilnice. Cez tri tedne se je itijoja kost v pleču zopet prJčela •ceiiti, rani sta se počasi manjšali im skoro noibeniih bolečin liaem čutil več. Rane od sablje, ki jih je iinel Ziirwmer na roki Ln rami, so se tudi dobro celile. Vsako ju;ro so nam dajali dobro juho, ki nama je vnemala pogum, zvečer pa malo gcvedine in pol kupice vina. Ce sva ga le videla, vsa bila že vesela ter gledala prihodnjost v jasni luči. V tem času so nama dovolili, da sva se smela izprehajati po veli/kem vrtu xa bolnišnico, v katerem je stalo dosti starih brestov. Pod drevjem so stale klopi, Tnidva pa sva se v širokih, sivih plaščih in čepicaih izpre'hajala po drevoredih kot dva bogataša. Vreme je bllo krasno. Razgled sva imela na Parto, obrobljeno od topolov. Ta potok se na levi strani jlzliva v Plajso in pri tem dela velike višnjeve ovinke. Na tej strani je tudi velik bukov gozd, pred njim pa so tri ibele velike ceste, vcdeče čez širne poljane, na katerih raste ječmen, oves, pšenica in rž, sploh vse, kar nudi bagat, pritfeten pogled, posebno kadar veter pihlja čez ter klasje valovi v solnčnih žarkih. Junijska vročina >je obetala dobro letino. Ko sem gledal to lepo okolice, sem se večkrat spomnil Ff akiburga ter pričel jokati. Zimmer pa je govoril: »To ibi pa res rad vedel, zakaij pkaš, Jože! N-amesto, da bi bila dobila vročico ali novo roko in nogo, kakor 9to drugiih, lepo posedava v senci na klopi, dobivava juho, meso in vino in snneva celo pušiti, ako imava kaj — ti pa še nisi zadovoljen? Kaj pa ti je?« Zdaj sem nvu pripovedoval o svojl ljubezni do Katarine, o izprehodih v Vier-Winden, o najinih lepih nadah, zakonskih obljuibah, skratka o tistih lepih časih, ki so bili samo še sanje. On je pušil pipo in me poslušal. »Vidiž«, je rekel nacfcadnje, »to je prav taka žalostna povest kot imo|a. Pred nafoorom 1798. leta bi se bil tudi Jaz moral oženiti z dekletom i_ naše vasi. Marjetica ji je bilo ime in jaz sem jo ljubil kot punčico v očesu. Bila sva zaročena in med vso curiško vojno ni minil dam, da bi ne bil mislil nanjo. »A kaj sem slišal, ko sem prvic prišel domov na dopust? Da je že tri nvesece omožena z nekim čevljarje-m iz naše vasii' — Lahko si misliš mojo jezo, Jože. Nič rvisem več vklel n«č slišal, vse bi bil najrajši zdrolbiL Ker so mi rekli, da čevljar pravkar sedi v pivovarni1 »pri Velikem jelenu«, sem šel meiii nič tebi nič t]a. Koma| vstopim, gs že zaigledam na koncu mize poleg okna, ki je gledalo na dvorišče. Z dvema ali tremi drugimi malopridneži je brjt norce iT\ pridno so praziull vrče. Jaz pristopim, on pa zaIdiče: »Poglej ga, poglej, Kristijan Zimmer je.tu! Kako pa je kaj, Kristijan? Marjetica te lepo pozdravlja!« In z oomi )e roežikal govoreč. Jaz pa naglo agrabim vrč ter ga z njin» lopnem po gkvi, rekoč: »To-le ji nesi od mene! To je moje ženitvanjsko darilo!« Seveda so zdaj drmgi planiii name, jaiz pa sem Jih še par z vrčem pcdrl po tleh, skočil na mizo, potem skotzi okno na trg in tako odnesel pete. A komaj sem prišel domov k materi, so že prišli orožniki ter me uklenili na višje povelje. Zvezanega so me naložili na kola ter ime vlačilii od brigade do brigade do polka, ki je i>il talcrat v Strassburgu. šest tednov sem hil zaprt v vojašnici in bi bil bržkome dobil za kazen galere, ko bi ne ibili prav takrat šli čez Ren v Hohenlinde. San» poveljnik Kurtod mi je rekel: »Tvoja sreča, da si dober strelec. Če t>oš pa še enkrat ljudi pobijal z vrčem, bo slaba zate, to ti povem. Ali se na ta način pobota človek 9 človekom, zverina? Ali ne nosimo safolje zato, da jo rafoi* mo in delamo čast domovini?« Na to mu nisem vedel ka| odgovoriti. Od talcrat sem izigubil veselje do ženitve. Kar molči mi o vojakii, ki misli na ženo in otroke — to ti ]e mevžal Le poglej generale, ki so se poženili — ali so še taki vojaki, kakor 90 bili prej? Ne, zdaj mislijo smno na to, kafco bi si povečali premoženje, posebno pa, da bi ga še za živega prijetno uživali doma s svojfrni vojvodinjami in malimi vojvodiči. Moj ded, ki -jje ibil gozdni čuvaj, je vedno govoril, da mora biti dober lovski pes Siih. bto mislim jaz o dobrrh generalih in vojakih. Mi smo vedno debeli, kot Ja predpisano, naši generali pa se preveč rede, ker jim doma predobro kuhajo.« Tako je govoril Zimmer iz odkritega srca in njegove besede niso bile baš take, da bi mi bile mogle pregnatf žalostne misli. Ko sem že mogel vstati, sem hitro sporočil gospod« Guldenu, da se zaradi lauhke poškodl>e na rami nahajam v bolnisnici v lipskem predmestju, da pa zaradi mene ni treba biti v Slcrbeih, ker mi je vsak dan bo-jše. Prosil sem ga tudi, naj iitvofe pnsmo pokaže Katarrni in teti Marjeti, da dobita pogum in zaupan.|e v tej grazni vojni. Tudi sem nv/u pisal, da bi bil neizrečeno srečen, ako ibi kaj trvedel cd doma in o zdravju mojih draigih. Od tega časa nisem rmel več miru: vsako jutro sero pričakoval odgovora. Ako 9em videL kako je po^tni vojak po dvajset do trideset pigem razdelil po dvorani, a zanve ni imel ničesar, me je kar zjbodlo pri srcu in hitro sem šel na vrt, da sem se ratzjokal. Taro je ubdl teman kot, kamor so odkladali odbito posodo. Ta senčnati prostor mi je bil poseimo všeč, ker bolniki niso zalhajali tja. Tam sem posedal na stari, z mahom obras-fli klopi, vtopljen v svoje misli. Hude inisli so mi včasi rojile po glavi. Domneval sem si celo, da bi Katarina urtegnila poaaibiti svojo obljubo, in srce roi je govorilo: »Ko Ibi te le pri Kaji ne bili pobralil Zdaj Ibi bilo vgega konecl . . . Zakaj te niso pustili ležati? Boljše bi bilo, nego toliko trpetil« Nazadnje sem si že želel, da bi sploii več rte ozdravel. Neko jutro pa je poštar med drugrmi zaklical tAidi moje ime. Dvignil sem roko, a niti besede nisem mogel izpregovoriti. Dali 90 mi debelo pismo, pokrito z brezštevilndmi postnimi pečati. Spoznal sem pisavo gospoda Guldena in od raizburjenja prebledel kot gmrt »Ahal« je rekel Zimmer in se zasmnejal. »Nazadnje je vendar prišlo!« OdgovcrU mu nigem, ampak potem, ko sem se bil oblekel, pismo vtakmil v žep ter šel doli, da bi ga na vrtu na navadnem mestu nemoten prečital. Ko sem ga odprl, sem najprej ugledal nekaj drobnih. jabolčnih cvetov, ki sem jih vzel v roko, in poštno nakaiznico z nekaterimi besedami gospoda Guldena. Najbolj pa m€ |e ganilo ir\ me pretreslo po vsem telesu, ko sem ugledal Katarinino pisavo, v katero 9em strmel z zasolzenimi oomi, ne da bi jo mogel čitati, ker mi je prehudo bilo srce. Slednjič sem se pomiril in prav počasi čital pismo. Večkrat sem prenehal, hoteč se prepričati, da se ne motinv, da v resnlci pdše Katarina in da ne sanjam. Pismo sem sivranil, ker me je takorekoč pokHoalo na•aj v živVjeaje. Naj ga po9taTim semkaj tako, loaJdrSnd 9em preje-1 dt\e 8. juiwja 1813. leta. Eh-agi Jože! To pismo naj Ti že naprej pove, da Te ljubim čedalje 'bolj in bom vedno ljubila samo Tebe. Tudi Ti povem, da mi dela največjo žalost, lcer ranjen leždš v bolnišntci in Ti ne morem streči. Silno me to boli. Odkar 90 odšli potrjenci, nisnvo imeli več mirne ure. Mati so bili nejevoljni in. so rekli, da ubom še znorela, ako bom neprestano jokala, a niso nič manj jokali, kadar so zvečer sami sedeli pri ¦c^fnjišču — prav dabro sem jih čula zrgora]. Zotem so vselej vso jeao iizlili na; Pinakla, k> se ni več upal niti na trg, ker so kladivo nosdli v kosari. iNajjbolj žalostni pa smo bili talcrat, ko se je raznesla govorica, da je i>ila Ibitka, v kateri je iagiibilo življenje ti9oče in ti^oče ljudi. Mi smo bili vsi: kakor napol mrtvi. Vsako jutro so mati tekli na pošto, jaz pa kar ni9«m mogla več vstati. Nazadnje pa je vendar prislo Tvoje pismo. ZdaJ ini je boljše, ker laihko plakam nemotena, zraven pa hvalim Boga, ki Te |e ouhranil živega. Kalco smo bili še srečni, ko 9i vsako nedeljo prihajal k nam, in ko sino tako mirno posedali skupaj in nK hudega nismo mislilil Takrat niti vedeli nismo, kako smo srečni. Še mislili nismo, kaj nas lahiko doleti ... a ragodi naj se volja boija! Da bi le zopet ozdravel, da bomo zopet smeli upati, da bamo zopet 9kupa) kot nekdaj. Zdaj ljudje mnogo govorijo o miru. A mi smo imeli toliko nesreče in cesar Napoleon tako ljurfbi vojno, da se človek na nič ne more zanašati. Najfoolj me veseli, da Tvoja rana ni nevama in da ine še Ijubiš . . . Oh, Jože, jaz Te bom vedno ljubila, drusgega Ti ne morem pi^ati — to je vse, kar Ti morem povedati iz dna srca. To pa tudi veroi, da Te imajo moja Tnatti zelo radi. Zdaj bi ti še gospod Gulden rad pisal nekaj besedi, in jaz Te poljubljam tisočkrat. — Tu je prav lepo vreme, dobro letino bom-o imeli. Velika jablana na vrtu je vsa bela samega cvetja. Nekaj cvetov (bom odtrgala in jih zate priložila v pismo, ko gospod Guldt n konča pisanje. Z božjo pomočjo bcdeva morda še kdaj skupaj jedla ti9ta debela Jabolfca. Poljuin me, kpt jatz poljufcljam Teibe, in pa z Bogom, z Botgom, dragi Joie!« Sobe so me polile, ko sem čital to pismo, ta fco je prišel Zinvmer, sem mu rekel: »Sedi tja-4e, da Ti prečitaim, kar mi piše Katarina.« »Počakaj, da si prej natlačim pipo«, je rekel on. Zaprl je pokrov čez tleoo golbo in še pristavil: »Zdaj pa lahko začneš, JotEe. A naprej ti povem, d* sem že star in ne verjamem vsega, kar Ijudje pištejo — ženske so bolj prebrisane od nas.« Kljub temu sem mtt poča^i čital Katarinino pisnvo, Ničesar ni rekeL ko pa sem končal, ga je vzel in ga dolgo gledal z zamišljenim obraizom. Potem mi ga je vrD.il z be9edami: »Dobro dekle je to, Jože, in pametne glave. Ta nikdar ne vzame drutgega kot tebe.« »Misliš, da me ima res rada?« »Da, na to se lahko zaneseš. Ta nikdar ne vzame Pas*« aufa. Jaz bi prej dvomil o cesarju nego o njej.« Najrajši bi bil nato abjel Zimmra. »Od doma«, sem nur rekel, »sem dolbil bainkovec <m sto frankov. Denar potegneva na pošti, da bova imela ca  steldenico vina. Zdaj pa poskdbiva, da bova smela ven.« »Pametno govoriš«, je odgovoril, gi sukal debele forke in pipo vtaknil v žep. »Nerad bi splesnil na vrtu, ako so zunaj gostilne. Glejva, da dobiva dopustne liste.« Dobre volje sva se dvignila in šla po stopnicah v boinišnici, ko je prišel doli poštar, ustavil Zimmra in ga vprašal: »Ali niste vi Kristijan Zimmer, topničar pri d^rugem pollcu jezdeče artiljerije?« »Dovolite, poštar, jaz sem.« »Nate, tu je nekaj za vas«, je rekel poštar in Zinvmni izročil majhen zavitek in debelo pismo. Zimmer je obstrmel, ker nikoli še ni dobil kaj takega niti 'od doma niti odkod drugo. Odprl je zavitek. V njeni je foila škatljica, v škatljici pa lcriž častne legije. In zdaj je prebledel, oči so se Tmu orosile in za trenutek se je na« slorvil z roko ob držaj. Nato pa je zakričal: »Zivio cesari« s takim g-roznim glasom, da so vse tri bolmiške dvorane kakor c«fcev gromiko cdmevale od tega Uica. Dal|e prih.