ŠOLSKI PRIJATEL.
Izhaja vsak torek na pol poli in velja na leto 2 fl. 12 kr. po pošti, 2 fl. brez pošte.
Cislo 23.	v torek 1. junija 1852.	I. tečaj.
Ljudska šola.
Od učnega obnašanja (Lehrton.)
Da se more po pravici reči: te učitel ima dobro učno obnašanja, on se dobro pri svojem podučevanju obnaša, je tretjič treba:
3. Da on zna samodelavnost ucencov zbuditi, to je: da on zna to storiti in doseči, da se učenci sami radi in pridno uče in delajo, ter svoje duševne moči napenjajo.
Žalostno bi bilo, ako učitel leseno in samo mehanično pod-učuje; živa potreba je, da on duševno in serčno svoje delo opravlja. Ravno tako je pa tudi treba, učence voditi in siliti, da bojo sami radi in pridno delali, pri svojih opravilih kaj mislili, svoje dušne moči napenjali in tako omikali, s edno besedo: da se otroci samotežno navadijo delati — samodelavnosti (Selbsttha-tigkeit) se navadijo. K tej samodelavnosti zamore učitel svoje učence voditi in vaditi: u šoli in zvunaj šole.
I. U šoli zamore učitel svoje učence k samodelavnosti voditi in vaditi, takole:
<0 ako jim u šoli vedno kaj opraviti da; postavim: ako se jim vka-že, to u svoje pisavne knjižice upisovati, kar se jim je razložilo;— to, kar se jim pokaže, dobro in tanjko ogledovali, u njegove dele razložiti, posebne znamnja poiskati; —to, kar jim učitel popred narekuje, sedaj posamezno sedaj vkup-no za njim rekovati, — to, kar jim on pripoveduje, zopet za njim praviti i. t. d. b) ako jim u šoli priložnost da, pojeme narejati (pojemati, Be-griffe bilden), soditi, zaklučiti (schliesseti) kratko: ako si
prizadeva, um, sodno moc in razum svojih učeneov zbuditi in omikati.
A. Kako se um omika?
Um (Verstand) je duševna moč, vse kar vidimo, slišimo alj občutimo, si jasno in razgovetno predstaviti, alj od vsih reči, ki smo jih začutili, si jasne in razgovetne pojeme narediti. Pervo je taj, da naša duša reči ogleduje,potem pa še le pojema,— pojmi se naslanjajo na ogledve (Anscliauungen); prave in jasne ogledve porodijo prave in jasne pojme. Kdor taj ogledno moč zbudi in omika, te tudi um človeški zbudi in omika. Zategavoljo je treba, da se ogledna moč koj od začetka, kedar otrok govoriti počenja in se vadi, tudi že začne zbujati, bistriti in omikovati. Ravno tako se mora u šoli pred vsim drugim nazorni alj ogledni nauk začeti in tudi poznej po vsih razredih in pri vsakej priložnosti dobro in pogosto ponavljati. Tako se ogledna moč in posredno po njej tudi um učeneov oživi, razjasni in izobraži. Pa vendar bi še to premalo bilo; učitel je še zraven tega dolžen, naravno (direkt, unmittelbar) na um svojih učeneov delati, da ga pobistri in omika. To se bode pa takole zgodilo:
1.	Navadi svoje učence čez vse besede,
reci in stvari, ki so jim neznane alj temno znane, poprašati, da se naj jim razjasnijo, — in vse, kar mislijo, prav in jasno tudi s besedami izreči. Neznanih besed in izrazov u glavo si zabijati, le to nikolj!
2.	Ukaži učencom, od znanih reči, brez da bi jih ravno pred seboj imeli, posamezne znamenja povedati in našteti, dalej tudi posamezne znamenja spet u znamenja razložiti, in bitne (vvesentliche) znamenja od nebitnih razločiti.
3.	Naloži svojim učencom, da kojekakve predstave alj pa tudi cele stavke povedo, potem jim pa vkaži to povedati, kar je tim predstavam alj celim stavkom ravno nasprotno.
4.	Rokovodi svoje učence, reči in stvari med seboj primerjati, jih ogledovati in poiskati, u čem so si podobne in u čem različne; s tim postanejo otroci ojstroumni.

5.	Vadi svojo učcnče iz posameznih primerlejev občne ravnila in pravila najti, in obratno (umgekehrt) občne ravnila in pravila spet na posamezne primerleje porabiti.
6.	Uči svoje učence, pojme lepo uvrediti alj u red postaviti, to je: poiskati in pokazati, u ktero versto in sorto te alj uni pojem spada.
B. Kako se sodna moč omika.
Sodna moč (Urtheilskraft) je duševna moč izreči alj povedati, da kaka stvar to alj uno lastnost ima, to alj uno dela, terpi, itd. Kaj tacega izreči se pravi: soditi, in to, kar izrečemo se pravi sod (Urtheil). Pri vsakem sodu so taj tri reči: osobina (Subjekt), to je: stvar, od kterc se kaj pripoveduje; povedma (Pradikat) to je, kar se od osobine pripoveduje,in veznih (copu-la), ki osobino in povedino veže.
Sodna moč se pri otroku zgodaj zbudi. Le pri otrocih, ki ne smejo reči, kar niso poprej od svojih učiteljev slišali, ki se navadijo , neznane besede in izraze u glavo zabijati in po škoreovo za drugimi govoriti, le pri tacih dolgo drema in zadnič lehko terdo zaspi. Taki ljudi so omilovanja vredni; ne bodo nikolj na svojih nogah stali in hodili, bodo kakor loč alj terst, ki ga vsaki veterc semtertje maja in goni. Napčno in škodljivo je, ako se otroci podstopijo govoriti in soditi od tacih reči, ki jih še ne zastopijo alj ne zapopadejo. Ravno tako je pa tudi žalostno in škodljivo, ako se vadijo, od nobene reči samostalno misliti in soditi. Uči jih taj prevdarjati in razsojevati to, za kar so že zreli, da se učijo in navadijo prevdariti in razsoditi, kaj je prav alj neprav, kaj je dobro alj hudo; tako jih vsaki žlohudrač ne bode mogel zmotiti, zapeljati in ociganiti.
Prav in zvest učitel ne bode nikolj zanemaral, sodno moč svojih učeneov razvijati in omikati. To se pa na leto vižo zgodi:
1.	ako učitel svojim učencom večkrat kake sodovc pove, in jih potem popraša, alj je tako soditi prav alj ne;
2.	ako jim ukaže za osobino primerne povedine, in obratno za povedine primerne osobine poiskati;
3.	ako jim kak stavok pove, in jim vkaže, da oni ednega poiščejo, ki se pervemu prileze;
4.	ako jim ukaže od več sebi nasprotnih znamenj povedati, ktero se kakej stvari prileže, in ktero se ne prileže;
5.	ako jih vadi, vselej tudi poiskali in povedati,zakaj oni tako alj tako sodijo, post.: na čem poznaš, da je sneg bel? da se ne da posušiti itd.;
6.	ako jih rokovodi, kar so krivo in narobe sodili, lepo popraviti; gerdo in neumno je, ako učitel nič ne zna, kakor na vse gerlo zavpiti: „Ni prav!" »Narobe!" Imej poterplenje, in tudi krive sodovc svojjh učencov boš lehko na dobro obernul;
7.	ako s svojimi učenci večkrat poprašujc: zakaj je to? iz česa je? kdo jc to naredil; kako bi se moglo to alj uno storiti: zakaj bi posebno težavno bilo, to alj uno reč izpeljati? zakaj sc je na to alj uno reč ravno to alj uno zgodilo itd.
C. Kako se raz.um omika? Razum (Vernunft) je duševna moč, poznavati take reči, ki jih s svojimi čutili doseči ne moremo, dalje moč poznavati, kar je resnično, lepo in dobro, in slednič moč zaklučiti. Iz razuma izvirajo pravila fPrincipicn) in pomisli (Ideen). Kadar otrok začne soditi, to je resnično, lepo, do bro, alj pa praševati, zakaj tako ? je to priča, da se razum začne zbujati in razvijati.
Učitel nema nič storiti, kot podpomagati, da se razum dalje bolje razvija, da se na krivo ne spreverže itd.
U te namen je treba:
1.	prav pogostoma ucencom priložnost dati, da naj sodijo, alj je to prav alj ni prav, je li (o resnica alj laž, je li to dobro alj hudo itd.... Lehko se k tej reči posluži vsakdanjih pri-godb, izgledov in povestic, ki jih u abedniku alj berilu najde;
2,	jim ukazati, da naj iz občnih pravil posebne sodove izpeljajo, da prevdarijo, od kod to, alj zakaj to, alj kaj bo iz tega ... in slednič

3. vse tako obračati, da bojo otroci vedno veselje imeli na vsem, kar je lepo, dobro, pravo in resnično, da bodejo brumni in bogabojeČi kristjani; zakaj le to je in mora biti pervi in zadnji cil in konec celega nauka u šoli.
» j
Čudna žival.
1.	Ktera je naj veča žival?
2.	Alj je riba, alj ne?
3.	Kako se vjema?
1.
Naj veča žival na svetu, ki u vodi živi, je kit (Balaena mysticetus Walllisch).
Ova (ta) povodnica (Wasserthier) je 60do?0 čevljev dolga in od 30 do 40 čevljev debela. Za plavutami proti sredi je naj de-beljša, odtod do repa je po maloma vitlovito (spiudelformig) tenj-ša; proti glavi se pa to veliko manj pozna. Glava je znamenito široka in velika, ko tretji del cele živali znese. Njena spodnja stran, ktero skranje od verhnje strani ločijo je ravna, 16 do 20 čevljev dolga in 10 ali 12 čevljev široka. Ustnice šo takšne, da znotrajno čeljustje lahko zakrijejo; je pa žrelo odperto, se leva zagleda, da lahko čolnič noter smukne.
2. Alj je riba alj ne'i
Kit živi u vodi, riba tudi. Riba ima plavute, kit tudi. Riba nese jajca; kit pa živo mladje zleže, in sicer le eno ali k večemu dve na enkrat, ki jih potem s mlekom doji. Riba ima rudečo merzlo kri; kit pa rudečo in toplo. Riba se odilnije skoz škarge (Kiemen); kit pa se odihuje s plučami, zatorej ne more dolgo časa pod vodoj biti. Njegove plavuti stojite nektere čevlje od ust, in ste okoli 9 čevljev dolge in 5 čevljev široke. Više od ravne jih ne more pozvdigniti; zatorej ni res, da bi svoje mladje s plavutami na herbet deval, kakor se pripoveduje. Rep mu ne stoji na rez, kakor pa ribe imajo, temuč je le na ravno obernjen,
*) Spet morama zaklicati: Domorodci! podpirajte »šols. prij.«, da bode skorej u stanu, podobe žival, rastlin in drugih reči donašati.

in s dvema zaplatama (Lappen), ki ste polmescu podobne, zavihan. Oči niso veči od volovjih, ali kit šnjimi vsvetli vodi jasno vidi, kakor v čistem zraku. Na verh glave okoli 16 čevljev zadi proti herbtu ima kit dve levici (Ocffnuugen), pri kojih vodo spušča. Podobne ste dvema vkup obernjenoma soma C/y) in okoli 8 do 12 pavcov velike.
U čeljustih (skranjah) ste namesto zobov dve versti ribje kosti. Vsaka versta ima najmanj 300 deloma ravnih, deloma krivih lepenjev (Bliitter). U sredi so ribje kosti naj veče, po stranih pa manjše. Merijo po 10 alj pa clo 15 čevljev. Naj širji so po 10 in 12 pavcev. Verh tega so spremi (Fransen) priraščene. Jezik je negibljiv in od začetka do kraja priraščen; redke vosi mu stoje zvunaj okoli ustnic. Gerlo ni širje od poldrugega pavca. Kit je čern, kot baržun (Sammet), siv, bel in rumen vmes. Po verhu je vedno čern. Koža je gerbasta in ni debeljša od blane (per-gament). Pod kožoj zagledaš še bolj od pol pavca debelo mrežje (Netzgewebe), pod tem še le salo (Fett),naj vredniši del živali, kije od 8 do 20 pavcev debelosti obdaja. Štiri bočke (Toncn *) sala dajo tri bočke ribje masti. Velik kit da po 30 boček, pa še več sala. Kit hitro more plavati; včasi se s zadnjim delom nav-pik postavi, da le glava u vodi ostane, in strašen šum zažene, ko se v krog zasuče, da slapove in peno daleč okoli sebe ineče.
Hrana ali živež ove velikaše (Ungeheuer) ni taka, kakor-šno si učeni ljudje domišljujejo. Gerlo je vozko, da koinej naj manjše ribe požira, pa tudi ne živi od ribic, temuč od nebrojnih živalic, kojih s golimi očmi komej alj pa čisto ne vidimo. Ravno takih naleti se mu tudi mnogo morskih rakičev, červičev, posebno pa puzirk alj puhork (meduzev) u podobi obličic.
Pomislimo koliko milionov takih stvaric vsakteri kit skoz celo svoje živlenje požre, in prevdarimo dalej, da toti milioni živalic spet od drugih še manjših svoj živež imajo, tako zamotamo se u števila, kakor pa pri zvezdih na nebu, ki človeško pamet presežejo.
Kadar je kit lačen, hitro proti valovom plava, ker mu pa mnogo vode u zijalo vdari, ktero on zopet odpihuje, obvisijo
*) Bočk vaga okoli 20 centov.
med ribjo kostjo na kosmatih delih znotrajnega žrela vse male živalice, kakor bi jih precedil, in jih požre.
Eskimovci in nekteri pomorci jejo kitovo meso; drugim pa ne diši preveč. Pravijo, da ni veliko drugači od govejega mesa.
Samica ima svoje mladje jako rada, ter se ne mara za svojo nevarnost, da le svoje mladje otme. Povej mi zdaj: alj je riba, alj dojivnica?
(Konec sledi.)
Agata Skovorodnikova.
Na nekej grajšini v Rusii je ponoči ogenj navstal, kateri je tak urno slamnate strehe prijel, da so nesrečni stanovavci živlenje oteti, vse pustiti morali, in iz hiš vbežali. Med tirni je bila neka vboga mati, katera je, ko vidi, da je še pet let star otrok v hiši ostal, skoz plamen nazaj iti hotla; kar njej vendar ljudi pripustili niso. Težava matere je bila strašna, ko ni mogla otroku pomagati. Zdaj je pa prišla neka petnajst let stara deklica Agata Skovorodnikova po imenu. V sercu se njej vsmili vboga mati. Pogumno skoči zdaj v plamen. Vsi so jo že zgubljeno mislili, ali Bog je bil š njo. Agata je serčno iz plamna prišla in otroka gmetnej materi prinesla. Ko je to cesarju na znanje dano bilo, je neprestrašnej deklici veliko denarjev in eno svetinjo poslal, katero je potem na persih nosila.
Incinger.
Blagoserčiii zid.
Levi, židovski tergovec, seje per ojstrem in viharnem vremenu v neki kerčmi vgostinil. Mirno se vsede med številno zbrane goste. Oni ga zasramujejo z naj neotesanejšimi besedami. Naj bolj si prizadeva neki mjilar, smeh svojih tovaršev zbuditi. Levi se odloči in išče v neki štali pokoj. O pol noči navstane v hiši mjilarja ogenj. Zid leti in reši s smertno nevarnostjo dete mjilarja, svojega razžalnika, iz plamna. Per svojem odhodu poda žid kerčmarju veliko denarja za podporo skoz ogenj obože-nega mjilarja,
Incko.
Drobtinčice.
*	Dunajski vradni časnik naznani, da se bodo letaš deržavni stroški za 14 mil. in 268,290 fl. pomanjšali. Tudi vis. ministerstvo za bogočastje in uk si bode letos prihranilo 1 mil. 100,954. 11. sr.
*	Kakor časopisi pripovedujejo, seje na Dunajutole prigo-dilo: Une dni je zvunaj mesta nek šolski pomagavec vmerl. Zapustil je vdovo in petero maloletnih otročičev.— Gospodi predstojniki dotične občine niso nič vedeli pomagati; le posamezni dobrotniki so senajdli. Vdova si je že prej s šivanjem oči pokazila, ni si taj mogla nič prislužiti. Vdova in sirote niso vedile, kaj in kam? Nek vsmiljen gospod je bil tako srečen, to svitlemu cesarju na znaje dati. Zlahtnoserčni cesar se vsmili in koj hitro zaukaže, bornej udovi vsako leto 125 fl. sr. kot pripomoč za otroško rejo plačevati, in scer iz svoje lastne denarnice. Nesrečni šolski po-magavci; slava, slava miloserčnemu cesarju!!
*	Slovenec s teškim sercom vidi, da so se slovenske mesta in tergi skoraj vsi poptujčili, zapustivši svojo pravo mater Sla-vio. Zatoraj gre slava, velika slava vsakemu domorodcu, ki si prizadeva, slovenski jezik po tacih krajih spet k mestu in k česti pripraviti, ki jo zasluži. Veselilo je nas taj slišati, da je mestni kaplan u Velikovcu (Volkermarkt), gosp. Miha Hofmaver, slovensko šolo na noge spravil. On ima še čez 60 učeneov in učenk, ki vsi s veseljem u šolo hodijo in prav dobro napredujejo. Tudi stariši so čez to iz serca veseli in hvaležni. Slava učitelju, učencom in starišom! Le še nekaj časa možko in iskreno naprej, da se ta reč prav nkorenini! —-
*	Slovensko berilo za pervence imamo, kakor smo že omenili. Sedaj nam še manjka slovenski slovkovar (Fibel), da bomo toraj imeli, kaj šole po Nemškem in Češkem že imajo.
Zamoremo dones tudi to veselo novico oznaniti, daje tudi že slovenski slokovar u rokopisu dokončan. Prečast. gosp. Rud-maš ga bodo te dni na Dunaj poslali. Da bi ga saj do začetka prihodnega šolskega leta dobili! Za res je živa potreba.