71
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Tudi naš cesarski dvor imel je v letošnjem predpustu svoje ženitovanje: minulo nedeljo bila je namreč poroka nadvojvoda Karola Štefana in njegove neveste nadvojvodice Marij e Terezije. — Zdravje cesaj^eBikJBLiLd oJJ^a se sicer boljša, pa oger-"ški pisatelj Jokaj, ki ga je obiskal, pripoveduje, da je jled in da se mu vidijo naslftdki__hjidih bolečin. — Usta-voverci praznovali so, kolikoFje 7~firko slabiti časih za ustavoverstvo moč, slovesno 251etnico februarske ustave. Herbst šel je v imenu nemško-avrtrijskega kluba ča-stitat starčeku Schmerlingu, očetu one enostranske ustave, drug drugemu ponavljala sta si stara strankarja besede: nemško in centralizem, le memogrede spominjala sta se zavolj lepšega tudi še „liberalizma" in ko-nečuo sta si začela tožiti o slabih časih, o nehvaležni mladini itd. Enako pesem ponavljal je tudi Plener v društvu dunajskih volilcev, kjer je po eni strani slavil Schmerlinga, po drugi pa se tolažil z upanjem, da sedanja vlada tudi ne ostane na vekomaj na krmilu.
V budgetuem odseku kazal je Lienbacher zopet svoje stare roge , ker se je glede narnrjppi pn^k^prav-nosti kazal r><» vsp.m j^fijjjif^fljj]^                                in
kar je še pomenljivejši, da je za_saboj potegnil dva sicer pravična, toda sla&ž^jjoijuj&na nemška konservativca: Gornjeavstnjca viteza Haydena in pa štajeij skega Kal teneggerjji.
Zanimive so bile tudi razprave v vojnem odseku, kjer se je vršila splošna razprava o postavnem načrtu, zadevajočem osnovo črne vojske, katera ima še zelo ob-težiti težko vojno breme. Poslanci obračali so se zoper ojstrosti postave, brambovski minister grof Welsersheimb pa si je prizadeval dokazati, da postava onih ojstrin nima. kateri ji je pridevalo javno mnenje.
Nemška. — Pruski deželni zbor sprejel je postavo v zvezi severnega in izhodnega morja s kanalom; obširnejša razprava nastala je samo o vprašanji,  jeli naj se
vladi tudi kasneje kot samo v prvem letu prepusti pravica, vožnino določiti potom naredbe. — V gosposki zbornici pruski pa je Kleist stavil glede ponemčevanja Poznanske prav tak predlog, kakor poprej v zbornici poslancev Aschenbach, da zbornica namreč izreče pripravljenost svojo, podpirati vlado v tem. kar bi vpeljala v obrambo nemštva v izhodnih pruskih deželah. — To kaže. kako za gotovo je vrejenja akcija Bisinarkova proti Poljski. — Temu prazgodovinskemu početju tev-tonov nasproti pa je veličastno in izgledno, odločno in možato nasprotovanje nemškega, katoliškega središča pod vodstvom Windhorstovem.
Francoska vendar-le snuje vsled pritiska javnega mnenja francoskega za. Pariz svetovno razstavo za leto 1889. v spomin stoletnice prve francoske republike. Francoski zastopniki v vnanjih državah imajo nalog one vlade, pri katerih zastopajo Francosko povodom naznanila, naprositi, da pozovejo dotične deželane, vdeležiti se razstave.
V  Dekazeville odpovedali so sedaj uže skoraj vsi delavci delo zahtevajoči, da se odstrani nek inženir iu pa da se jim povikša plača.
Cesar Viljem se je pri dvornem plesu ponesrečil, spodletelo mu je in ko je na tla padel, poškodoval se je nekoliko na stegnu. Zato se mora nekaj dni varovati, sicer pa redno rešuje vsa državna opravila.
Angleška. — Delavski izgredi še niso pri kraji. Z Birminghama se brzojavlja, da so delavci, ki so delo odpovedali, prisilili še druzih 1000 delavcev storiti isto, in potem podali so se skupaj proti Birminghamu, da bi k enakemu koraku prisilili tudi delavce tamošnje Netle-foldove tovarne. Pa policija je uporne delavce razgnala in vse tri tovarne ostanejo zaprte do četrtka.
V  zbornici poslancev razpravlja se prediog, da se prevstroji policija londonska.
Od Balkana. — SI. dnem meseca marca preteklo je začasno premirje in še zmiraj nista Srbska in Bolgarska miru sklenile , akcravno so jih v to tiščale vse evropske države. Dolgo časa ni hotela Turška raz-odeti svojih mirovnih pogojev za Bolgarsko, zato pa se je enako skrivala Srbska. Ko je pa konečno Srbska razodela svojo skrivnost rekoč , da je njen edini pogoj ta, da se povrne zopet stanje pred začeto vojsko, strmela je Turška in z njo druge države nad lakonizmom pogoja in ki si ni mogla prav misliti, da bi Srbska res nič druzega ne zahtevala, vrtala in vrtala je po pomenu tega pogoja in Konečno je našla, da razmere med Srbsko in Bolgarsko pred začetkom vojske nikakor niso bile povoljne, temveč zelo napete, sovražne in obe državi bile ste oboroženi do zob. Ako bi se tedaj povrnilo stanje pred začetkom vojske, bila bi to samo priprava za novo vojsko. Zato je Turška predlagala, da naj se mirovni pogoj Srbske tako popravi, da se izreče namesto: državi povrnete se k stanju pred vojsko, državi sklenete prijazne razmere. — Temu zopet Srbska"ni hotela pritrditi, rekoč, da proti Bolgarski ne čuti nikakoršnega prijateljstva in da tedaj tudi ne more govoriti o prijaznih razmerah. Vsled tega ugovora pre-drugačila je Turška svoj predlog tako-le : Z dnem podpisa pričujoče pogodbe je mir med Srbsko in Bolgarsko ustanovljen. Potrdila pogodbe se zamenjajo v Bukureštu, ako ne prej, v 14 dneh." Temu predlogu je pritrdila tudi Srbska, in morebiti je s tem večji del pravdanja pri kraju. — Mir pa, kakor besede pogodbe kažejo , s tem nikakor ni zagotovljen, nasprotno pa je gotovo, da se vojska zopet vname, ko si bo ta ali ta del upal zmagati svojega nasprotnika.
Laška. — Krog Verone se prikazuje še tu in tam kolera, enako tudi v Chiogiji pri Benetkah.
Na avstrijsko-laški meji se je tihotapstvo tako razširilo, da so uže nastale krvave biUe med tihotapci in med financarji. Fnančne straže morale so se izdatno pomnožiti in to enako od avstrijske kakor od laške strani.
\ budgetni razpravi laškega državnega zbora napenja opozicija vse žile, da bi spodkopala sedanjo večino in vlado. Predlaganih je sedaj uže 36 dnevnih redov. Opozicija sega po vsakakih sredstvih razbiti večino in vreči vlado. Vladi prijazne poslance prizadevajo si strašiti z nezaslišanim žuganjem in tako se je enemu izmed vladi prijaznih poslancev pisalo, da se bode razglasil imenik njegovih upnikov, ako bi glasoval za vlado. Cavalotti pisal je poslancu Oliva odprto pisanje, v katerem je rečeno: „Ti|si edini, vreden, poteguiti se za Depretisa. Občudujem Tvoj pogum in Te bom poveli-čaval, ravno pišem knjigo o »nesramnosti".
Ruska. — Z Merva se brzojavlja z dne 28. fe-bruarija: Dne 13. februarija so Rusi slovesno zasedli Pendšde in so tam ustanovili rusko upravo. — Prebivalstvo enega, Afgancem priznanega dela preselilo se je na rusko ozemlje.
72