r*\ ' ■ _ • • v* Posametnelievllkei Navadne Din —’7Sr ob nedeljah Din 1*— .TABOR" vwk dno, mveo nedelje m ptoomako«, ob IH. vri s (in tu moro naslednjega dne ter stane mesečno po poeti D 10'—, za »oo-aemstro D 18*—, dosiUolfoo na dom D 11'—, o« bkvznrcc D 10*—■* ineernti po dofoocr«. Noroe« ne pri opcavi .TABORA* MARIBOR, Jmrmdova vika Heai Naslov Cena danasnla Jiev. para. -f'- Maribor, torek 17. novembra 1925. Pesamezne Številke. Navadna Din —'75, ob nedeljah Din 1'—, UREDNIŠTVO «, natu)« » M »rt-boru, Jurčičeva al. rl- 4, J. nad* etropje- Telefon intcsurb- fii- £?.£. UPRAVA « nahaja a Jurčičev« ni id it. A pritličja drsno. Telo* e kriza čim preje rešila. 7*rvl, Volitve na Češkoslovaškem še slabo pregledni rezultati. — Vesti o ojnčonju komunistov .kalcež. in ki eri* PRAGA, 15. nov. Današnje volitve v drugi iffi&koslo vaški parlament so po te? kle popolnoma mirno. Na Umij ostra ne bila volilna bitka v vzh idnem delu dr-> Žave — na Slovaškem in v Podkarpnt-■ skl Rusiji. Tu je bilo tudi največ p..li-tično razcepljenosti, največ strank. Povsod drugod je bilo opaziti zelo mak : volilne vročice. Po prvih vesteh,.so lako v čeških kn-*or v ne,niških krajih veliko pridobili »oniiinisti. V praškem volilnem o* krožju so komunisti postali drnen najmočnejša stranka, medtem, ko so prvo •mesto zavzeli n a rodni sociali s t i. /Slednji še vedno uživajo zaupanj.-, češkega srednjega .stanu, mnogo pa, jo tudj Pripomogla popularnost n-ehe dr. Ed-varila Bencša. ki stoji v njihovih voditeljskih vrstali. , Veliko so izgubili n a rod i: d c m o ' t j e, ki jih vodi dr. Kramar. Nekaj *° Pridobili klerik a 1 e i in a a r ii v c i, 'vabljeni pa so izšli iz volilnega hoja s ® o i a 1 n i de m o k r a t .i e. Med N e m-0 i so se ojačili razen komunistov tudi O en iški narodni socialisti. Prvi skrut.inij bo v torek, znhi ho šele ^daj mogočo natančnejši pregled. —n na PRAGA, 15. nov. (Češko*], dop. urad). Iz delnih volilnih fzidOv je1 posneli, da so nemški so .in.hu de-mokratje nasproti komunistom dobro odrrzAli, modteni ko so češki socialni dorti-jknitje veliko iz-jpnlBti v keVišt komunistov. V .Hani (na vzhodnem Moravskem), kjer je bil svoje cini M.asarykov volilni okrn i, sp si, priborili .klerika!d r:vo mesto. V mestu Tiblnva ie bilo ra:-''.er,ib sledeče: ža podan ko zbornico 61)18 <:e-škcslovagki'n, 68# nemških. 17:50 komunističnih in -137 židovskih glasov: ;a senat 5752 črškiidovaši;ih,' i\?lo nemških in 1462 komun iati&n ih glasov. • Med' K turi Imajo Jirez.ajšoo prirast glasov krščanski soelolei in »Bund iler Li;ndwirter-. Nemški mveipnnLi in vu-m-škonncionnlni socialisti pa so približno ohranili dosedanjo posestno stanje, * PRAGA, 15. nov. Sil ikri, ki jo nnde ob 3.30 zjutraj znani volilni rezultati, kaže, da so se na Slovaškem in v Po'karpatski Rusiji znatno ojačili komuil-di. Tudi ITI in kova klerikalna stranka je i»)6-<’oj pridobila. Tzmed vladnih strank je tukaj republikanska agrarna stranka 0-h ranil a svojo posestno stanje. Dr. ^eneš o Nemcih Češkoslovaškem ■r, 7*IiAp.A, 15. nov. Zunanji minister dr. Beneš je podal tik pred volitvami sledečo izjavo o Nemcih mi Češkoslovaškem: Nemci, 3 milijone brojeon 'nnujšina. ne bodo mogli trajno vztrajati pri opoziciji in irredenti. Preveč znvise s svojim gospodarstvom in kulturo od državo. Nemci se morajo razcepiti v aktivističen in irreden tisti če n tabor. Pc-vzro-cnM nam bodo Se mnoge -itn isti, vendar pa bodo nasproti vladnim strankfm vedno bolj slabi. Sicer na Nemci niso tako številni in močni, da M megli našo državo uničiti in onemogoči'i, kakor so storili v Avstriji. Nemški nocionslci za maščevanje! Demonstracij« zoper lor,antski sporazum v Berlinu. BERLIN, 15. nov. NemSlto-naeijons'!-Da ljudska stranka je 'mela, skupno z Nemško-]judskimi in drugori^ fenke!jo-11 ar no-nio n a r h is tič n i m i društvi pr, testno Miorovanje proti locarnskim pogodbam. Kljub slabemu vremenu sc jo zborova-Pja udeležilo precejšnje 'bevilo drnštve-Plkov z zastavami in znaki. Nastopila sta dva govornika, ki sta med drugim AMavita, da ne bo Nemcev osvobodila ni-e«-kn interuacijonalna pogodba, f.mpak u,uoJe lastna moč. Za os vabo j au j o pa j° poklicana ml.cdjpu Zbw0ra1ci so se razšli popolnoma mirno. Nemški naciomilci tedaj naumWajo nadaljevati_ s ijvojirn •• hujskanjem it re-vanclm, t. j. z izzivanjem pove vo.r.e. Mirovni pogoji Ahef-el-Krima PARIZ. 15. novembra. »Metin« prinaša razgovor. ki ga je imel poročevalec lista z emimrjem Abd-el-Krlm:!, ki je nedavno dospel v Rabat. Em mr .ie izjavil. da ima povelje, sporočiti maroškemu guvernerju gteegn Pogoje, s katerimi bi bil Alrd-pl-Krim voljan r.ačeti mirovna nenrajarije. Abd-el-Krini bi priznal duhovno nadoblast sultana in tudi ne bi več vztrajal pri zahtevi, da mora kiti Rilke.ko docela nožavis-io, marveč bi lum zadostovala upravna avtinomiia. Privolil bi tudi v te da smej o biti nn spornem! ozemlju francoski in Španski čusitniki, vendar le po l no-da-c podredijo njegovemu sodstvu. -O- ZBOIIOVANjE samost, demokratov V BEOGRADU. BEOGRAD, 16. nov. V tukajšnji kazinski dvorani -se jo vršilo veliko zborovanje simnostojnih demokratov. Posl. Svetozar Pribičcvi(*; je posebno kritiziral zunanjo politiko g. Ninčiča. Med drugim je dejal, da je Bašič s svojo pasivnostjo spravil državo v položaj, kakršnega saip ni želel. Politiko v naši državi morata voditi Ljuba Jovanovič ali Ljuba Davidovič. PHbičevič je tudi o-pozorM na Rjidižove napade v DniuiK-, kjer si je posebno privoščil dalinaliiiake. radikale, ZMAGA SAMOST. DEMOKRATOV NA ZAGREBŠKI UNIVERZI. ZAGREB. 16. nov. Včeraj so sq vršile na tukajšnji univerzi volitve v cdbor dijaškega podpornega društva. Valitev .se je udeležilo 6 skupin. Društvo »Jugoslavija« (šamost.-demokiatsko) je dobilo 261 glasov, torej največje slavilo glasov, zato so bili izvoljeni iz njenih vret predsednik, 1. tajnik in 6 odbornikov. Na drugem mestu .ie narod ro-go-ispodarski blok, v katerem eo jugosiov. nacionalisti, davidovičevci. »Triirlavani« in zle nrl j orad n iški klub »Belo«. Ta blok je dobil 250 glasov, zato ima podpredsednika, 1. 'blagajnika in 6 odbornikov. — Hrvatski delovni blok. (radičeve,1 in frankovci) je dobil l'"6 glascv in 3 odbornikov, klerikalci 121 glasov in 3 odbornike, mark lsti in republikanci 64 glasov in 2 odbornika, radikali pa 53 glasov in 1 odbornika. Po pevodesvski katastrofi Maribor, 16. novembra. Zasuta hiša pri Poljčanah. G. veliki župan dr. Pirkmajer sc je včeraj podal na lice mesta v Poljčane, kjer je plaz zasul hišo. V hiši je stanoval še njen dozdajni lastnik, ki je pa ravno 3—4 dni pred nesrečo dobil od novega lastnika, železniškega delavca iz Ponikve, kupnino zanjo v znesku 27.500 Din. Ubogega železničarja, ki si je odtrgava! od ust. za prihranke, je seveda in več n tern huje zadela. Stanovalci hiše ,so rešili samo svoje golo življenje. Hišico jc plaz dobesedno zmečkal, kakor če stopiš na škatljioo vžigalic. Leseni ucli in zidovje štrlijo iz zemlje. Plaz je zasul tudi okrajno cesto na 30 ni, ki je pa, že zopet odkppnoa. Vendar plaz še »živi« in. še ne miruje. Dravinjska dolina še vedno jezero. V Studenicah je okrajna cesta tudi občutno poškodovana in na dolžino kakih 150 m popolnoma raztrgana. Celo vrsto mostičev je odnesla voda in je vozni promet pretrgan. Dravinja je včeraj še naraščala in izgloda cela dolina še vedno kakor velikansko jezero. Hiše atoje v vodi. Predvčeraj je utonil en fant. ki ga je voda ispodnesla. O drugj-h žrtvah ni čuti. Tudi v mako loki fari ste dve hiši obsuti z zemljo, vendar se ni.-te zrušili, človeških žrtev tudi tam ni. Plazovi pa so na mnogih me?tih odnesli cele vinograde in je škoda na zemljiščih zelo občutna. Za prvo pomoč prizadetimi v Poljčanah je g. veliki župan nakazal denarno podporo, da je vsaj njih prehrana za prihodnje dni zusisjiira-na. V Prekmurju se stvari razvijajo normalno. Vode odtekajo. Šele sedaj pa se vidi, da je škoda še neprimerno večja, nego se je Prvotno mislilo. Zlasti na poslopjih. Po odtoku vode, se je ponovno zrušilo več hiš v M. Soboti, pri nadaljnji '4—6 je tega še pričakovati, ker se vsedajo. Rešilna akcija pa je v glavnem dovršena in j»> vojaštvo odpoklicano. Ogromna je škoda zlasti tudi na novi cesti Št. lij—Velka, ki je hila tik pred dograditvo. ie pa sedaj na ni no gib mestih razrušena. Cenitev škode po celi obla-ti je od,rejena in 'e ie pričela. Provizcrno so cenili škodo v ptujskem okraju na S milijonov Din. v Ljutomerskem na J nill. Din. Po sodbi strokovnjakov je pa fkodii mnogo večja. Cenilne komisije z sodno zapriseženimi cenilci so po vseli prizadetih občinah na delu. Tudi okrajni zaHopi so dobili nalog da takoj n gotove in oeono škode na cestah in innstovih in poročajo g, ve], županu. G. veliki župan je tudi posredoval zn čimprejšnje naknzBo c'T" * o iv d-kT-A da bodo nie*1'!' o1,•raj! a-mr 1 na ? ričeti izvrčeuiti potrebna dela. Apeliramo r:a delegacijo ministrstvo financ, da gre obupanemu prebivalstvu v tO:r. ; • vV-dn na roko. Tudi država Pii mora nujno priskočiti na pomoč okrnjeni in občinam in vsaj za prvo .silo dati na razpolago sredstva, za podpore in popravila. IteeMa kronika — Upiti poslanca g. ur. Pivka. Razna danes objavljenih upitov je g. nar poslanec dr. Pivko vložil v narodni skupščini tudi še opit na g. ministra financ radi gojenja tobačnih rastlin brez dovolj?'?’ja monopolne uprave, in na g. ministra za pošte radi zvišanja nočnih pristojbin na poštnem uradu v Zidanem mostu. — Razdelitev podpor občinam po povodnjih, teči in drugih ujmah v mariborski oblasti. Tekom minulih mesecev} so razne ujmo ponovno obiskalo naša mariborsko oblast ter oškodovalo pi-a-mezne občine skoraj v vseh srezih. Na' podlagi ugotovitev škode, kal ero jc dal izvesti po svojih organih gospod veliki župan dr. Pirkmajer, je predlagal vladi, da priskoči prizadetemu prebivalstvi! na pomoč z znatnim zneskom v svrho razdelitve podpor občinam. Vlada je nakazala gospodu velikemu županu ža pred tedni v svrho razdelitve Podpor po prejšnjih elementarnih nezgodah znesek 266.0-20 Din. kateri znesek se je z ozirom! na večje ali manjše škode v posameznih srezih kakor so bile uradno ugotovljene, na sreze sledeče razdelil: Brez Cel,se-. Vransko je . dobil 30.006 Din, srez Prevalje 10.060 Din, srez Dol. Lendava 8000 Din, srez, Gornjigrad 30.000 Din. srez Ptuj 20 000 Din. srez Hlovenj,gradeč 20.000 Din srez Konjice 7.000 Din. srez Šmarje 28,080 Din. srez Maribor levi breg 78.000 Din, srez Ljutomer 12.1K10 Din. srez Pre-'pg 13 009 Din, srez Murska Sobota 10.000 Din. Pri teni opozarjamo še enkrat, da' gre t*n zn podpore po prejšnjih elemen-tarnik nezgodah in ne za sedanjo povodenj za katero je vlada tudi že za enkrat dovolila 150.600 Din za mariborska oblast. Pri tem pa moramo zavrniti Žc-hotovo hvalisanje v H,lov. Gospodarju«, kjer trdi. da so gornji znesek izposlovali poslanci SLS. Da je vlada podporo dala, je pred vsem zasluga gospoda velikega župana. , , — 9 človeških žrtev povodnji v Diigcmi relo. Poplava Br.ve pri Dugem selu je imela katastrofalne posledice. Povodenj jc naglavna, odnesla več hiš. Utopilo se je 9 ljudi, med njimi ena cela obitelj. — Aretacija črnogorskega morilca v Italiji. V Bariju jc bil aretiran musliman Jn.suf Omerčevie iz Črne gore, ki jo v Podgorici umoril dekle, katero ni bilo dostopno za njegove ljubezenske ponudbe in dekletovo mater, nato pa je pobegnil v Italijo. Italijanske oblasti bodo zločrnca izročite naši policiji na Su-šaku. — 7a takojšnjo zboljšanje okn-a juh, omak in prikuh i. t. d. naj sc uporablja samo Maggi-jeva zabela. Za zgradbo obmefnih barak za finančno kontrolo (Upi< nar. posl. Dr. Ljud. Pivka na g. minlrtra finansija radi kredita za zgradbo obmejnih barak za finančno kontrolo, partija 732-a. V partiji 732 n) dvanajstin je bil ponovno postavljen kredit za zgradbo obmejnih ha,rak za finančne kontrole. Ta postavka je stala še v prejšnjih dvanajsti n a h i je bMn prenesena tudi v sedanje. Doto-ni kredit do danes ni otvorjen. Gospodu ministru izražam mišljenje, ko.m ga en jemo po go .foni a kot kritiko naših obmejnih zgradb za finančno kontrolo. Naši obmejni stražarji žive na mnogih mestih v trko slabih stanovanjskih razmerah, da jo za našo državo u-pruv sramotno. Naše ljudstvo vidi, kako ima sosedna republika Avstrija ob ■mejah v Me svrho lene nove zgradbe, na katerih 'mestih rekel bi palače. N,a Rakeku je potrebna kasarna. To-zadovni predlog in načrti so bili že ponovno pos.lrfut ministrstvu s podrobnim proračunom, ali do danes ni nobenega SfrSB % *T A B o n< v rr- odziva. Isto j-e na Holmcu pri Prevaljah, ikjer naše obmejne straže (finančne kontrole) mečejo iz stanovanja. Vprašam.' gospoda ministra, je-li pripravljen otvoriti kredit za zgradbo obmejnih barak za finančne kontrole in upoštevati pri teni navedene kraje? Prosim pismeni odgovor, Beograd, 12. novembra 1925. Dr. Ljud. Pivko, nar. poslanec. Up ji 'narodnega poslanca g. dr. Ljud. Pivka na g. ministra saobračaja radi minimalne železniške tarife za nabavljala« zadrugo. Na željo Nabavljal n e zadruge drž. u-službeneev v Mariboru je vložil narodni poslanec g. dr. Ljud- Pivko sledeči upih Zadruge se bore že leta za pravico, ikoje imajo po čl. 79. Uredbe o Nabavlja! n ih Zadrugah drž. uslužbencev, sSliužfbene Novine« št, 292 z dne 20. dec. ,1920, za takozvano minimalno železniško tarifo. Zdi se, da je danes z vsemi svojimi prošnjami pri ‘ministrstvu saobračaja nilso mogle uspeti. Čujem, da seje dne 5. novembra 1925. zopet obrnila Na-ibavljailna Zadruga drž. uslužbencev v 'Mariboru na gospoda ministra saobračaja « posebno vlogo, saj dovoli vsaj za prevoz kuriva, moke in • sladkorja izjemne najnižje prevozne tarife. Vprašam' gospoda mi nimf ra. ali je ipripravljen dovoliti za nabavljalnn zadruge minimalne želerniške tarife kakor jih predvideva čl. 79. Uredbe o Na-Ibavl jalnih Zadrugah drž. uslužbencev, i, Prosim pismeni odgovor. 'j*'- Beograd, 12. novembra 1925. Dr, Ljud. Pivko, nar. poslanec. MarSborske vesti Maribor, 16. novembra 1925 rm Važna seja .Tugoslov. Matice. Pozivajo se vsi odborniki na važno odho-rovo sejo, ki bo jutri v torek dne 17 t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Udeležba nujna. m Mariborski novinarski klub. Važna klubova seja v sredo dne 1S. t. m. oh 5. uri v redakciji »Marburger Zeitung«. m Pevsko društvo »Jadran« ima pevske vaje v sledečem redu: v torek moški aboir, v sredo in petek pa mešan zbor. n:Otvoritev gledališke sezone. V soboto je bila otvorjena v preurejenem Narodnem gledališču nova sezona. Pte-•miera »Gorenjskega slavčka« je privabila lepo število občinstva, tako da je bilo •gledališče napolnjeno. Navzoča sta bila tudi predstavitelja najviš.ilb lokalnih .oblasti: veliki župan g. dr. P i r k m a i e r in mestni- župan g. dr. Leskova r. Loža, velikega župana je označena z lepo izvedenim1 državnimi grbom, loža mestnega župana pa z grbom mresta Maribora. Tudi sifcer so gledališki prostori zelo okusno prenovljeni, Lože in parter-■ni sedeži so prevlečeni z novim žame-toTn, leseno ogrodje je belo prepleskano, ■st.ron na novo pozlačen: veliko lepša in ilbol.i praktična je preuredim parterja, ki je dobil za sedeže dvoje novih vrat, medtem' ko je prostor za stojišča tako pregrajen, da. mladina ne ho več motila gostov na sedežih. Sploh je sedaj naše gledališče tako čedno in prikopljivo. jln gledališki gostje takoj ob vstopu občutijo prijetno razliko s prejšnjim zane-imia.rjenlrn stanjem. Vsa hvala '-e priznanje mestni občini, ki je žrtvovala težke 'svotp! Želeti bi bilo samo to. da bi občinstvo sedaj bolj- cenilo gledališče in napolnilo te lepe pro dore obilneje in pogosteje kot doslej. Repriza »Gorenj- skega slavčka« včeraj v nedeljo že»ni bila tako dobro obiskana. O vprizoritvi »Gorenjskega slavčka« bomo objavili poročilo našega glasbenega sotrudnika, zato se omejujemo za danes samo na te vrstice, želeč gledališču kar največ uspeha. ► m Nocojšnji koncert v »Ljudski univerz,i«. Kakor smo že poročali, je za pon-deljek zvečer na. programu drugi večer »Zgodovine slovensko umetne pesmi«. — Razen predavanja g- prof. Druzoviča o slov. umetni pesmi od 1. 1873 do 1. 1901. sp na sporedu številne pevske točke izza te dobe. Peli bodo: ga Druzovičeva, g. Burja in g. A. Živko. Med skladbami, ki se bodo pele. omenjamo še posebej D. Jenka »Strunam«. H. Volariča »Pogled v nedolžno oko«, 6 skladb dr. B. Ipavca, Parmovo »Poslednjo noč«, Adamičevo »Uspavanko in Jezdeca«, O. Deva »Ptičko« in »Mak« in H. Sattnerja »Ribičko«. Ker je vstopnina malenkostna, bo vsakdo lahko obiskal to zanimivo kulturno prireditev. m O razvoju slovenskega pripovednega slovstva je predaval v petek v Ljudski univerzi« naš mladi literarni historik g. prof. B. S. Teply. Uvodoma je predavatelj očrtal nastanek pripovedništva, t. j. razvoj iz epihe, nato pa jo prešel v dobo romantiko, ki je pri nas rodila prim pripovedništvo. Romantičen nazor o slovstvu se razodeva posebno v ljubezni do narodne pripovedke, kakor jo kažejo naši prvi pripovedni umotvori. Na drugi strani pa so prvi slovenski pripovedniki zelo simpatizirali z utilitarističnim pripovedništvom. Kot klasična vzgledu obeh struj v slov. pripovednici vn pred Francetom Levstikom je predavatelj očrtal A. M. Rlomšeka in Janeza Trdino. Prvi je čist utilitarist, o čemur priča odlomek iz »Blažeja in Nežica«, ki ga je predavatelj prebral. Trdina, ki je sicer pisal v osemdesetih in devetdesetih letih, ki pa tiči duševno globoko v Bachovi dobi, se ves naslan.ie na pravljica,"sko romantiko. Tudi. iz Trdine je prebral predavatelj nekatere markantne odlomke, ki so po svojem stilu tip fcme-čko-demokratskega duha. Slušatelj je z užitkom, kakor ga že dolgo ni bilo pri predavanjih te vrste, sledil krasnim izvajanjem' «. prof. Toplega, ki so razodevala v vsakem odstavku ljubezen do predmeta in globoko poznavanje duha naše literature. Z velikim zanimanjem pričakujemo nadaljevanja. Kljub temu, da je zunaj lilo. se je zbrala precejšnja množica slušateljev, zlasti mladine. ml Novi dirigent, »Glasbene Matice«. Prejeli smo: Dingentstvo pevskega zbora in orkestra Glasbene Matice bo prevzel s 1. decembrom t. 1. kapelnik Hla-dek-Bohinjiski iz Sarajeva. Skladatelj Adamič, ki je mislil, da so se pogajanja z g. Hladekom razbila, piše o njem našemu zboru: »To pa, m; je zelo žal, ker je, kakor sem se zopet prepričal .(v Zagrebu), eden izmed najboljših pevovodij kar jih poznam.« V Zagrebu si je z zborom »Trebevič« iz Sarajeva priboril pri pevski tekmi prvo mesto. Pevski zbor Glasbene Matice šteje danes .124 članov in pravkar pripravlja Haydcnovo delo »Letni časi;, ki ga bo dirigiral gosp. HI a de k. m Obisk trgovske nadaljevalne šole. Veliki župan je izdal okrožnico na vse grem i je v mariborski oblasti, da imajo strogo skrbeti za to. da se bodo trgovski vajenci redno pošiljali v trgovsko nadaljevalno šolo, jim dajati primeren čas, da se'za šole pripravijo in da ne smejo posedati šole v raztrgani obleki in neumitem stanju. Gremijem je ob enem zapovedano, da morajo naznaniti obrtni oblasti vse tiste učne gospodarje, ki za- držujejo učence, od rednega obiska šole in jih ima obrtna oblast strogo kaznovati. Trgovski grernij opozarja na to odredbo vse svoje člane, ki zaposlujejo vajence, da ne bodo po nepotrebnem plačevali kazni. m Vojnim oškodovancem - prečariom!« Prejeli smo: Odbor za vojno odškodnino v Mariboru naznanja in poziva vse vojne oškodovance, da se zanesljivo u-deležijo važnega sestanka, ki se bo vršil nepreklicno na dan državnega praznika dne 1. decembra točno ob 9. uri predpoldne v restavracijskih prostorih »Nared? nega doma« v Mariboru. Udeležba je za vsakega vojnega oškodovanca zelo važna. ter zato prisotnost neobhodao potrebna. m žahvala. G. Heričko natri je daroval 29 lončenih vaz, da jih učenke preslikajo in Podmladek Rdečega križa na bazarju proda v korist božičnice revnim šolarjem, Iskrena, mu hvala. Vodstvo II., dekl. Ij. šole v Mariboru. m Izjava. Jaz podpisani prekličem vse, kar sem govoril o Rudotfn Partliču, mesarju in gostilničarju v Zg. Dupleku, kot neresnično, obžal.iujenr tozadevne o-čitke in plačam stroške. Ivan Auda. m Poslovilni večer violinske, umetnice Nune Ivanove in m o j ste r.sk e plesne dvojice Mora.w in Charlotte. Pondeliek popolnoma novi spored. ?474 m G. Jakob Perhavec, dosedanji edini lastnik tvrdke Perhavec in Valjak, tov. za izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov je snremenil ime tvrdke na svoje lastno. Vodil jo bo pod imenom Jakob Perhavec, tovarna in izdelovanje likerjev, dezertuih vin in sirupov, Maribor, Meljska cesta 3. Glej današnji inserat. Narodno sledali^a REPERTOIRE. Torek, dno 17. novembra, oh 20. uri »Zakleti grad«. Ab. B. Krstna predstava. Sreda, dne 18. novembra ob 20. uri »Gorenjski -slavček«. Ab. C-Četrtek, dne 19. novembra ob 20. uri »Zakleti grad«. Ab. A. Petek, dne 20. novembra. Zaprto. Sobota, dne 21. novembra ob 20. uri »Gorenjski slavček«. Ab. D. Nedelja, dne 22. novembra ob 13. url »Slomšek - Krekova proslava«. —n— Alojzij Remec: Zakleti grad. Romantična igra v petih dejanjih. Mariborsko gledališče vprizori v torek, dne 17. t. m. izvirno dramo »Zakleti grad«, ki je vsekakor najarelejše delo znanega slovenskega dramatika. Odlikuje se po izredno zanimivem dejanju s celo vrsto ^ zapleti ja.iev, markantni srednjeveškimi tipi in krač nem jeziku. Režija^ je potrudila. da delo čim najdostojneje vprizori ter ni štedila niti truda niti donar- £mIs^LA.rv- Da se prepričate, da ste dobili pravo mmzasela morate dobro paziti na ime MAGGI in na varstveno znamko zvezda s križcem Pri napolnjevanju naj sc zahteva izrecno MAGGI i6Ta zabela iz velike MAGGIj°v