Leto XIV. Štev. 295 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28-67 TELEFON OOLASNEOA ODDELKA 25-67 Poslovalnic« Liublfana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celle. PreSernova 3. telefon 280 Maribor, petek 27. decembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v tioravl ali oo ooitl M din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POŠTNI CEfCOVN! BACUNi tl.«® Cena I din 1*— I Dvajset kilometrov pred Valono Po soglasnih poročilih na severovzhodnem in osrednjem delu fronte v Albaniji ni bilo čez praznike nobenih bistvenih sprememb, ob morju pa so Grki napredovali še 15 km na sever od Himare — Italijansko poročilo poroča le o odbitih napadih ITALIJANSKO POROČILO RIM, 27. dec. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo pravi v svojem včerajšnjem 202. vojnem poročilu o fronti v Albaniji sledeče: Na grški fronti so biU na več mestih odbiti sovražni napadi bi sovražniku so bile prizadejane tudi težke izgube. Nekaj Grkov ]e bik) ujetih. Naša letala so napadla neko grško pomorsko oporišče, kakor tudi koncentracije grški čet. Pri sovražnem napadu na Valono je bik) sestreljeno eno sovražno letak). , ~ GRŠKA- POROČILA ATENE, 27. dec. Reuter. Z.uradnega mesta javljajo, da so grške čete v zadnjih operacijah znova napredovale ter odvzele sovražniku nekaj važnih postojank. ' - ■ * r' * v—' k - ' • ATENE, -27. dec. ZPV." Mraz in sneg ovirata operacije v Albaniji. Posebno velja to za frontni odsek zahodno od Ohridskega jezera, kjer se bijejo hudi boji za grebene Mokre planine. Topovsko in strojniško obstreljevanje traja tu neprestano. Grški pritisk je posebno močan v smeri proti Unu in važnemu cestnemu križišču KJuksu, ki je veHkega strateškega pomena za nadaljnji razvoj operacij. Ponoči je Mio čuti močne eksplozije z bojišča. Sodijo, da so napadal! Italijanski bombniki, dočim so angleška in grška letala v zori napadla italijanske postojanke. Na odseku Lin—Kjuks so zajeli Grki precej Italijanov, orožja In streliva. Popoldne je kanonada popustila; nasprotnika Spravljata na bojišče nove čete in material. Ponekod leži sneg tri metre vi-sofco PAPAGOSOVA POSLANICA ATENE, 27. dec. Atenska agencija poroča: Glavni poveljnik grške vojske, general P a pa gos, je naslovil na čete dnevno povelje, v katerem naglaša hrabrost vojakov ter njih ljubezen do svobode in časti. Grčija je tako mogla v polni svobodi praznovati božič. Jezus Kristus in Mati božja bosta vedno z va- mi in blagoslovila bosta vaše napore! je končal general svojo božično poslanico vojakom na fronti, ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 27. dec. Reuter. Grške čete so pri Himari ujele poveljnika drugega bataljona 2. bersaljerskega polka, skupaj s štabom. Zajet je tudi 141. fašistični bataljon, skupaj z 29 častniki in 677 ostalimi vojaki. Grki so zajeli dalje veliko vojnega materiala, LONDON, 27. dec. Reuter. Na albanski fronti je mraz in megla. Grško poročilo pravi, da so grške čete lokalno napredovale ter zavzele nekaj položajev. Pooblaščenec grške vlade je izjavil, da se Italijanske čete umikajo severno in severnozahodno od Himare. V bližini mesta je bila zasedena višina, ki je strateško žeto važna. POROČILA TUJIH AGENCIJ ATENE, 27. dec. CBS. Božični prazniki so potekli v Albaniji v znamenju Pred odločilnim naskokom na Bardijo Angleži so pripeka i pred oblegano trdnjavo močna o’ačenja — Gverilska vojna v Abesi-sinijS Italijani o pomenu Afrike za Anglijo in o angleški moči na afriških frontah pom Ita^je v vojno držati proti njej 1900 . ANGLEŠKA POROČILA KAHIRA, 27. dec. AP. Angleške priprave za zadnji naskok na. Bardijo se bližajo koncu, Italijansko letalstvo poiz-kuša na vsak načJa, preprečiti ta napad z bombardiranjem angleških čet, ki obkrožalo Bardijo. ■ ,s .vkAttlRA, • *• ’Aifcfeške čete dovažajo material, pred Bardijo. pripeljali so najtežje topove in tovorne avtomobile, ki so biH zajeti. Uporabljajo tudi italijanske premične cisterne. 1 LONDON. 27. dec.: fceuter. Na’ tisoče Abesincev je stopilo v gverilsko vojno. Borijo se z orožjem, ki jim ga je dobavila Velika Britanija. ITALIJANSKA POROČILA RIM, 27. dec. AP. Italijansko vrhovno poveljstvo javlja, da so ItaHjanske podmornice na Sredozemlju potopile neko lažjo angleško križarko ter dve veliki transportni ladji na Atlantiku. RIM, 27. dec. Stefani. Italijansko poveljstvo poroča iz Atrike, da se položaj na afriških bojiščih ni v ničemer spremenil. Italijanske letalske enote so ponovno uapadle in bombardirale sovražne postojanke in čete ter neko oporišče blizu fronte, kjer je bilo izvršeno veliko razdejanje. Sovražnik je izvršil letalski napad na Tripolis in povzročil v mestu in pristanišču nekaj škode. Na sudanski fronti so bili sovražni napadi odbiti. VAŽNOST AFRIKE ZA ANGLIJO RIM, 27. dec. Stefani. »Messaggero« piše o velikem akcijskem prostoru italijanskega letalstva od Severnega morja do Indijskega oceana ter naglaša, da sta morali Francija in Anglija še pred vsto- bombnikov in.600 lovskih letal.; Zalaganje Vzhodne Atrike se vrši po zračni poti, zato mora italijansko letalstvo premagati ogromne napore. Sredozemlje in Afrika sta bila od nekdaj italijanska življenjska prostora. Italijansko cesarstvo v Afriki se mora zdaj boriti z vsemi svojimi silami proti angleškemu imperiju. Dokler bo imela Anglija v Afriki svoj močan prestiž, ne bo mogoče zadati britskemu imperiju odločilnega udarca. Britsko cesarstvo hi lahko ugasnilo v Evropi, žjvejo bi pa dalje v Afriki. Ce pa bi prejelo smrten udarec v Afriki, bi moralo umreti. Zato angleška reakcija vedno bolj krepi Svoje sile na črti Kahira—Capetown z imperialnimi četami. Toda Italija bo končno znala premagati tudi ta branik. nemških čet v Romunijo manjših in večjih spopadov, ki pa niso rodili na nobeni strani večjih rezultatov, razen na jugozahodu ob morju. Na se-vernovzhodnem delu fronte so izvršili najprej Grki in nato Italijani več ofenzivnih sunkov, toda položaj se ni nikjer bistveno spremenil. Napadi so bili obojestransko odbiti. Tudi boji za KHsuro In Tepeleni so se nadaljevali brez končnega rezultata, dasi stoje grške čete že okoH obeh mest. Pomembni dogodki So se pa izvršili na južnozahodnem delu bojišča, kjer se je Grkom, ki so v nedeljo zvečer dokončno osvojili Himaro, posrečilo napredovati še okoli 15 km proti severu v smeri Valone. Grške čete stoje pri Lo-gari planini, ki je oddaljena od Valone v zračni črti samo nekaj več ko 20 km. ATENE, 27. dec. Ass. Press. Dež in sneg ovirata operacije na albanski fronti. Grške čete napredujejo ob obali severno cd Himare. Boji za Tepeleni in KHsuro trajajo ob najhujšem vremenu dalje. čanstva. Večina ljudi na svetu žeM, da se rešijo vSa nastala vprašanja sporazumno in ne potom nasilja in osvajanja. ROOSEVELT BO GOVORIL TUDI V NEDELJO WASHlNGTON, 27. dec. AP. V nedeljo bo govoril Roosevelt na radiju. WASHINGTON, 27. dec. DNB. Roose. veltov tajnik je izjavil, da bo prezident v nedeljo zvečer govorit po radiu o pomoči USA Veliki Briatniji. Razne agencMe ooročajo, da prevaiafo Nemci nove močne čete v Romunijo — V Berlinu xanikuje(o, da bi bila omeUtev prometa na Madžarskem v zvezi z nemškimi transporti — * Zakaj se je raišia donavska konferenca BUDIMPEŠTA. 27. dec. Associated Press. Vlaki, polni nemškega vojaštva, so če* praznike prešli Madžarsko na poti v Romunijo. MlSli se, da štejejo nemške čete okoli 300.(RK) novih mož. Prvi vlaki so prepeljali topništvo In prenosni ma-tereial za gradnjo mostov, tanke in avtomobile. Za te transport^ se, je izvedelo kmalu po ^.nenadnem odhodu članov ruske, nemške, italijanske in romunske delegacij« s podonavske konference v Bukarešti Ta odliOd ie prišel popolnoma nepričakovano. NEW YORK, 27. dec. ZPV. Pogajanja, ki, so trajala’ nad mesec dni na donavski Konferenci v Bukarešti in katerih so se udeleževali zastopniki -Nemčije. Italije. Sovjetske zveze in Romunije, so se za* k'"učHa popolnoma nepričakovano brez rezultata in so komisije že odpotovale. Vzrok razbitja konference ni še zanesljivo znan, zdi se pa. da Je razdor nastal *aradl stališča Sovjetske zveze in da se je sedaj položaj ob ustju Donave zapletel. Ni izključeno, da bodo to področje zasedle in prevzele sedai nemške čete. Privažanje novih nemških čet v Romunijo zbuja tudi sicer povsod veliko zanimanje in pojavljajo se mnoga ugibanja. Ne izključuje se tudi možnost, da bodo Nemci kljub vSemu poizkusili predor na jug preko Bolgarije. NEW YORK. 27. dec. ZPV. Kakor poročajo iz Berlina, so zastopniki trska vprašali v NVilhelmstrasse zastopnika nemške vlade, kaj lahko pripomni k ve- stem, ki so prispele iz Budimpešte in se razširile po vsej Evropi in Ameriki, da je madžarska vlada odredila mnogo prog in vlakov za prevoz nemških čet v Romunijo in da s© te čete tja že prevažajo. Zastopnik nemške vlade je na to odgovoril, da mu ni znano, zakaj je madžarska vlada tako zelo omejila promet na madžarskih železnicah, gotovo pa Je, da to ni v nobeni zvezi s kakimi nemškimi vojaškimi transporti, in da ti vlaki niso rezervirani za Nemce. Rooseveltov božični govor \VASHlNUTON, 27. dec. ZPV. Roosevelt je imel za Božič govor, v katerem je med drugim dejali Moramo nadaljevati boj za zgraditev boljšega sveta. Ni inteligentno biti defetist. Krize lahko povzroče spet nove krize, toda napredka, če tudi kdaj zastane, ni nikoli popolnoma mogoče zaustaviti. Mi moramo iti naprej. Ta Božič more biti vesel za vse zrele ljudi, lahko je pa tudi srečen, ako hočemo pod srečo razumeti neomajno vero v končno zmago humanega čtove- Separatni mir? NEW YORK, 27. dec, Ass. Press. »New York Times« prinaša poročilo svojega vi-chyjskega dopisnika, ki javlja o možnosti separatnih pogajanj za končanje vojne med Italijo in Veliko Britanijo. PETAIN NE SPREJME LAVALA V VLADO NEW YORK, 27. dec. Reuter. »New Yorfr Times« poročajo po inlormacijah iz BeP/a, da je maršal Petain odklonil zahtevo po ponovnem sprejetju Pierrea Lavala v vlado, NEMCI IZPUSTILI DVA FRANCOSKA GENERALA LONDON, 27. dec. Reuter. Nemška oblastva so izpustila iz internacije dva francoska generala, ki sta že imenovana za službo v francoskih kolonijah. • AMNEST1RANI FRANCOSKI OFICIRJI ŽENEVA, 27. dec. DNB. Agencija Ha-vas javlja iz Vichyja, da je državno pod-tajništvo za narodno obrambo sporočilo, da so francoski častniki in podčastniki de Gaullove vojske,/ki so j>adjj v roke rednim francoskim-četam ob napadu na Dakar, izjavili svojo vdanost maršalu Pčtairiu. Francoska vlada je sklenila, da vse te častnike m podčastnike znova sprejme v svojo vojsko. ClVNTNGimiOVO IMENOVANJE LONDON, 27. deccmbra. Reuter. Admiral Cunningham, ki jo poveljeval prvi eskadri sredozemskega lad-jcv.ia' ,ic imenovan za lorda komisarja v adipiralileti in za Šefa za nabave in transporte. TYSSEN UJET CANNES. 27. dec. AP. Francoska policija je ujela. Fritza Tyssena, nemškega veleindustrijca, ki je lani ušel h Nemčije. Do lani je podpiral narodno-socialistični režim v Nemčiji. Polemika med Italijo in Anglijo Churchillov govor italijanskemu narodu in italijanske odgovor - Churchillovemu govoru odgovarja italijanski r.arod z najtrdnejšo vero v zmago LONDON, 27. dec. Reuter. Pred božič-nimi prazniki je angleški ministrski predsednik Churchill naslovil po radiu na italijanski narod govor, v katerem je naglasil, da sta Anglija in Italija po svetovni vojni sodelovali 15 let v prijateljskem duhu. »Zdaj smo pa v vojni. Borimo se brez usmiljenja drug proti drugemu. Vsega tega je kriv en sam človek, kj je povedel italijanski narod v vojno proti brit. skemu imperiju.« v ostrih besedah je nato Churchill kritiziral delo Mussolinija ter opisal potek odnošajev med obema j med obema državama? Ne vprašuje zato, državama pred m po izstopu Italije iz j ker išče miru, nego kot gospodar Sredo-Zveze narodov. Stavil je italijanskemu zemskega morja in zmagovalec v severni narodu vprašanje, zakaj in iz kakšnih raz-logov je napadel Francijo, zakaj Grčijo? Ugotovil je, da narod sam tega ni hotel, narod ni bil vprašan, ko se je menjala politika italijanske vlade. Priznal je hrabrost italijanskega vojaka, ki da se je vedno boril hrabro, kadar je šlo za pravico in svobodo. Vprašuje Italijane, ali je res prepozno, da se ustavijo sovražnosti Afriki in Albaniji. Churchill je prečital tudi pismo, ki ga je pisal svojčas Mussoliniju, da bi se izognili vojne, in ducejev odgovor. Na kraju je zagotovil Italijane, da se bo Velika Britanija borila do kraja. USA ji dajejo vse večjo pomoč in s simpatijami spremljajo njeno borbo, še enkrat je ostro kritiziral Mussolinija in fašistični režim. Božično zatišje na zahodu Za časa kožtčnih praznikov ni bilo ne nemških ne angleških letalskih napadov — Davi so pričeli grmeti topovi čez Kanal — Živahnejše delovanje sovražnih enot na morju BERLIN, 27. dec. DNB. Nemška letala niso letela o Božiču nad Anglijo. Angleška letala so pa napadla v noči med prvim in drugim dnem Božiča ter drugega dne praznikov Francijo in metala bombe na letališča in luke. škoda ni velika, bilo je pa več ljudskih žrtev. Enp letalo je bilo sestreljeno s topom. BERLIN, 27. dec. DNB. V rani zori so začeli daljnostrelni topovi obstreljevati Dover in ladje, ki so plule po Kanalu. LONDON, 27. dec. Reuter. Tretja noč je potekla brez napadov. Včeraj se je nad angleško obalo pojavilo eno samo nemško letalo. NEW YORK, 27. dec. AP. Britanski parnik »VVaiotira« (12.823 ton) je bil torpediran okoli 400 km daleč od irske obale. NEW YORK, 27. dec. DNB. Angleška tovorna ladja »VVaiotira«, ki Ima 1283 ton in je bila izpremenjena v hladilnico, je sporočila, da se potaplja 400 milj severno zahodno od Irske, kjer je bila torpedirana. LONDON, 27. dec. Reuter. Britstka ad-miraliteta javlja, da je bila potopljena kontratorpedovka »Acron«, ki ji je poveljeval kapitan VVilson. Ladja je imela 1330 ton, štiri topove kalibra 4 palcev, sedem manjših topov in osem cevi za spu- ščanje torpedov. Posadka je štela 138 mornarjev in častnikov. Sorodniki so bili o izgubi svojcev obveščeni. NEW YORK, 27. dec. V neko kanadsko luko je dospelo 15 brodolomcev z angleškega parnika »Arakataca«, ki je bil torpediran 700 milj zahodno od Irske dne 1. decembra. Usoda ostalih 49 članov posadke ni znana. NEW YORK, 27. dec. AP. Verjetno je, da je bil potopljen parnik »Hamburg«, ki je operiral kot pomožna križarka v portugalskih vodah. Kapitan portugalskega parnika »Concalo Vello« je našel na morju reševalni čoln z napisom »Hamburg«. Nemška ladja je imela 22.117 ton. Hitlerjev Božič med vojaki NA ZAHODNEM BOJIŠČU, 27. dec. DNB. Kakor lani je Hitler tudi letos prebil Božič med vojaki in delavci na zahodnem bojišču. V prvi vrsti je obiskal one edinice, ki so bile v stalnih bojih z Anglijo. Prvega dne praznikov je prisostvoval Hitler svečanostim delavske organizacije »Todt« blizu težkih baterij daljnostrelnih topov. V govoru je izrazil svoje neomajno prepričanje v zmago nemškega orožja. Delavcem je za novo leto dejal: »Pred nami je svoboda in s tem tudi lepša bodočnost našega' naroda. Za nami so bridke izkušnje, v nas pa živi neomajen sklep, da iz te vojno vstane lepša in boljša Nemčija.« Popoldne je Hitler obiskal v okolici Boulognea nekaj eskadrilj letal. Pilote je prav tako prepričal o trdni veri v nemško zmago. Večer je prebil vodja Nemčije v krogu svojih najožjih sodelavcev. Kamor je Hitler prišel, je bil z navdušenjem sprejet. Vo-jašvo je napravilo nanj najgloblji vtis. V vseh je bilo opaziti brezmejno požrtvovalnost in zaupanje v zmago. Siamske zahteve v Indokini TOKIO, 27. dec. DNB. Predsednik siamske vlade je izjavil zastopniku »Hoči Šimbuna« v Bangkoku, da Siam ne bo iskal posredovanja nobene tretjo stranke v svojem sporu s francosko Iudokino, ker hoče to zadevo urediti sam. Popolnoma naravno je, da zahteva Siam od Indokine one pokrajine, ki so mu bile nasilij odvzete in v katerih prebiva siamsko prebivalstvo. O bodočem razvoju noče ničesar prerokovati. Vprašanje, ali sc bo spor še poostril, ali pa bo na miren način urejen, je odvisno samo od tega, kako bo.vlada v Vicliyju dokončno odgovorila na siamske zahteve. V skrajnem primeru bo Siam sprejel tudi najodloč-nejšo vojno. Na vprašanje, ali ima Siam tudi kake zahteve glede Malajskega polotoka. ki pripada Veliki Britaniji, je ministrski predsednik dejal, da to vprašanje ni aktualno. Američani pozvani iz laponske TOKIO, 27. dec. DNB. »Tokio Niči Niči« piše, da so prejeli ameriški državljani, ki bivajo na Japonskem, poziv, da se najkasneje do konca januarja vrnejo v USA. Američani že zapuščajo nekatera japonska mesta. V januarju bo dospelo več ameriških ladij in prepeljalo Američane v San Francisco. Fašistična zimska pomoč RUM. 27. decembra. Stefani. Fašistična stranka je organizirala veliko zimsko pomoč sirotam v vojni padlih in ranjenim vojakom. Samo v Rimu je bilo v leku enega meseca poslanih ranjencem nad 15.000 paketov. Na božični dan So izročili družinam fronlnikov več 10.000 pa kr lov. Tudi kralj in kraljica sla obiskala ranjence ter jim iz- ročila svoje darove. Mussolini je izročil svoje darove preko državnega pod-iajništva v vojnem ministrstvu. Povsod so bile gledališke in kino predstave v korist ranjencem. V šolah in drugih zavodih vodijo živahno akcijo za izdelavo volnene obleke vojakom v Albaniji. Papeževa božična poslanica VATIKAN. 27. dec. ZPV. Za Božič je imel papež Pij XII, govor, v katerem je dejal med drugim, da gleda ves svet vznemirjen in v strahu nesrečo in gorje : iMiie vojne. Dolžnost cerkve pa je, da te rane zdravi. Posebna skrb je posvečena vojnim ujetnikom. Mir bi moral sloneti na pravici in pravičnosti. Ni stvar cerkve, da se opredeli za ta ali oni sistem. Upati je treba, da bodo vsi narodi po končani ^vojni prežeti z boljšim duhom, rv^nrgano mora bit' razdvajajoče sovra-š<”‘\ metl?eho*«o nezaupfnjo in gospo* ihrsVo /.r*jO€toy'raj>,:jf kakor tudi vse egoistično gledati^ ua svet. Želeti je, da bi sc vojna kmalu končala in bi se res našla podlaga za nov red in srečo vseli narodov. JAPONSKI POSLANIK V NANKINGU ŠANGHAJ, 27. dec. DNB. Prvi japonski poslanik pri kitajski vladi v Nankingu je dospel na svoje mesto. Izjavil je, da je njegova naloga, poglobiti odnošaje med kitajskim in japonskim narodom do krajnega miru. OSIMA VELEPOSLANIK V BERLINU BERLIN, 27. dec. DNB. Japonski veleposlanik Kuruzu v Berlinu je priklican v Tokio in se ne vrne več na svoje mesto. Za njegovega namestnika ie imenovan general Oširrta, ki je bil že japonski vojaški ataše v Berlinu. DELO ITALIJANSKIH PODMORNIC NA ATLANTIKU RIM, 27. dec. »Popolo di Roma« piše o aktivnosti italijanskih podmornic v Atlantiku ter naglaša spretnost njih moštev. Podmornice so srečno prešle gibraltarsko ožino in dosegle bazo na Atlantiku, ki je urejena nalašč zanje. Doslej so italijanske podmornice potopile na Oceanu 15 trgovinskih parnikov in eno kontratorpe-dovko. POSVETOVANJA MED USA IN AVSTRALIJO V/ASHINGTON, 27. dec. Reuter. Posvetovanja glede sodelovanja USA in Avstralije v problemih Tihega oceana, ki jih je s Hullom začel pokojni Lothian, nadaljuje zdaj do prihoda lorda Ha!ifaxa avstralski poslanik v Washingtonu. KORZIšKI IREDENTIZEM RIM, 27. dec. Stefani. Tajnik fašistične stranke je sprejel v liktorski palači znanega korziškega fašista Pedra Giovachi-nija, ki mu je poročal o iredentističnem gibanju na Korziki in o razstavi »Italijanska Korzika«, ki je bila nedavno prirejene v Benetkah. TEMEN BOŽIC V BETLEHEMU BEYROUTH, 27. dec. DNB. Prvič po skoraj 2000 letih je slavil Betlehem Božič popolnoma zatemnjen. Okna cerkve nad mestom Kristusovega rojstva so bila skrbno zastrta. Prepovedano je bilo tudi kuriti tradicionalne pastirske kresove okoli cerkve. Zgodovinska procesija sc je izvršila po popolni temi. POGREB ITALIJANSKEGA PILOTA NAIROBI, 27. dec. Reuter. Italijanski kapetan Stefano Castignoli, ki je padel z letalom in podlegel težkim ranam, jč bil z vsemi vojaškimi častmi pokopan. VOLITVE V SOVJETSKI POLJSKI MOSKVA, 27. dec. Tass. Mestni svet Bjelostoka je imel sejo, na kateri je ugotovil, da. so bili izbrani vsi kandidati Stalinovega bloka. Nekaj kandidatov jc izvoljenih tudi izven stranke. Stalinu in Molotovu so poslali pozdravne brzojavke. RIM, 27. dec. DNB. Komentirajoč Churchillov govor, piše diplomatski urednik agencije Stefani, da • vodilne osebnosti Anglije ne morejo skriti, kako jih skrbi sedanji vojni položaj. Ljudje, ki so izgubili vse nade na zmago, upajo zdaj, da se bo Italija odpovedala svojemu nezlomljivemu notranjemu edinstvu samo za to, da bi rešila Anglijo pred padcem, žele, da bi se sile osi razšle, da bi mogli tako neovirano gospodariti Evropi in jo razkosavati. Anglije se ne more upirati ne zračnim napadom ne blokadi na morju, število podmornic sil osi iz meseca v mesec narašča, naloge angleške protiblokadne službe so vedno težje. Churchillovem govoru odgovarja italijanski narod z najtrdnejšo vero in zaupanjem v svojo zmago. Avstralski piloti v Angliji LONDON, 27. dec. Reuter. Prvi avstralski piloti, ki so bili izvežbani po iz* bruuh vojne, so prispeli v Anglijo. LONDON, 27. dec. Reuter. Tudi včerai je dospel v Anglijo po določenem načrtu nov kontingent kanadskih in avstralskih letalcev. Z nnmi je dospel letalski pod* maršal iz Kanade, Bridnčr in šef kanad* skega glavnega generalnega štaba za le* tfstvo, podmaršal Sidmon, ki bo v Angliji preučil vojaški položaj, TURŠKI KREDIT ZA OBRAMBO CARIGRAD, 27. dec. Stefani. Izredna komisija turškega parlamenta je odobrila zakonski predlog o izrednem kredit« 50 milijonov turških lir za državno obrambo. MEHIŠKI POSLANIK ZA VICHY MEXIKO CITY, 27. dec. DNB. Novi mehiški poslanik pri francoski vladi bo odpotoval v New York, od tod pa z letalom v Lisbono in Vichy. VIGO POMORSKA BAZA MADRID, 27. dec. DNB. V pristanišč« Vigo so začeli za razširjenje pomolov i« gradnjo novih skladišč. Španija hoče to luko napravi za največjo na svoji obali Atlanika. EKSPLOZIJA V MILANU MILAN, 27. dec. DNB. V nekem milanskem skladišču goriv je nastala velika eksplozija plina. Dvonadstropno poslopje, v katerem je bil nameščen tudi laboratorij, je popolnoma porušena. VELIK POŽAR V ITALIJI MILAN, 27. dec. DNB. Blizu Vigarana je velik požar uničil predilnice in skladišča konoplje. Uničena so vsa poslopja i« stroji ter bližnja kmečka hiša. škodo cenijo na dva milijona lir. AVTOMOBILSKA NESREČA V ITALIJI BOLOGNA, 27. dec. AP. Pri avtomobilski nesreči se je ubil rektor katoliške univerze Agosino Genelli. ŽELEZNIŠKE NESREČE V ROMUNIJI BUKAREŠTA, 27. dec. DNB. Med božičnimi prazniki sta trčila vzhodno ^ Arada dva vlaka skupaj. S tira jc skočil« 40 osebnih vagonov ter obe lokomotivi-Ubitih je šest oseb, več jih je ranjenih-Blizu Bukarešte je trčil potniški vlak n« drugega. Ubita jc ena oseba, 11 pa jih je ranjenih. OSTRA ZIMA V ROMUNIJI BUKAREŠTA, 27. dec. Stefani. Sneg, ki pada že tretji dan, jc povzročil velike zastoje v prometu. Vlaki prihajajo z velikimi zamudami na cilj, a mnoge prog0 so sploh izven prometa. Mraz vlada P° vsej Romuniji, več oseb je zmrznilo. MRAZ V ŠPANIJI MADRID, 27. dec. DNB. V Španiji Jc posebno v severnih pokrajinah zavladal« huda zima. Večina železniških prog jc trpana s snegom, vlaki vozijo z velikim1 zamudami. POŽAR V ŠPANIJI MADRID, 27. dec. V Nava dela Asun-cion jc izbruhnil požar v neki tovarni, k! je s skladišči vred pogorela do tal. Mariborska napoved: Pretežno oblačno in hladno vreme. Včeraj je bil« maksimalna tempcrnlura —1JL danes minimalna 19, opoldne —11. Danes j1' bil doslej najmrzlejši dan. Maksimih'1« višina snega je bila te dni 20 cm. Ro- snega je . lioina padavin raztopljenega snega V' znašala 9.8 mm. Borza. C urili, 27. decembra. Devize: Beograd 10, Pari/, 8.75, London ly-Newyork 4.31. Milan 21.72ML Bed111 172.50. Sofija 4 .371 v BiTnipešto 85. B«' karešta 2.15. Dr. Risto Ryti - finski »državni maršal v civilu" Kar.era državnika, ki je vodi. finski narod v najtežjih dneh vo.ne s Sov.ets>io Rusijo Novi predsednik Finske, dr. Risto Ryti je prejel od 300 volivnih glasov 288. Rodil se je 1. februarja 1889. kot kmečki sin. Študiral je pravo in je služil kot sodni svetnik v Helsinkih V politično življenje je posegel že zgodaj. Posebno se je izkazal kot predsednik finske Narodne banke Skrbel je, da ie Finska vestno in točno plačevala državni dolg USA. Od 1. 1923 je vod’l finančno politiko Finske, njegova je tudi zasluga, da je država brez večjih pretresljajev prestala svetovno krizo 1939. K dr. Mačku v Kupinec je dospel za Božič predsednik vlade Cvetkovič v spremstvu ministra dr. Konstantinoviča. V Zagrebu je novinarjem dejal: »Politika sporazuma se nadaljuje, ker je rodila najboljše rezultate. To priznavajo zdaj že največji nasprotniki. Naš mednarodni položaj je trden in to je rezultat pametn politike, ki smo jo vodili.« Hrvatskim Izseljencem, v tujini je poslal ban dr. Šubašič božične čestitke z željo, da bi jim skoro napočil čas, ko se bodo lahko vrnili v domovino ter jo skupaj z domačini pomagali graditi, čuvati in braniti. Tik pred vojno s sovjetsko Rusijo je postal Ryti ministrski predsednik. Trudil se je, da bi dosegel z Moskvo zadovoljiv sporazum. Ko so sovjeti v zraku, na suhem in na morju napadli Finsko, so izjavili, da ne priznavajo dr. Rytijeve vlade, nego tako zvano »ljudsko vlado«, ki je bila sestavljena v zasedenem delu Finske. Ryti je tedaj koncentriral vso svo:o energijo v čim večji odpor domovine na fronti. Tri mesece pozneje, ko je morala Finska, brez vsakršne pomoči od drugod, izbirati med nadaljevanjem vojne in mi- rom, se je Ryti odločil za mir. Ta je bil podpisan sicer proti vsem interesom r.a-roda, toda predsednik republike Kallio ie poveril po demisiji vlade sestavo novega kabineta spet Rytiju, hoteč tako poudariti njegove velike zasluge za domovino. Dr. Ryti je ljubljenec finskega naroda. Pravijo mu »državni maršal v civilu«. Ta naslov mu je v zadnjih dneh novembra svečano izročila posebna deputacija študentov. Zdaj je razmeroma še mladi mož zasedel najvišjo funkcijo, postal je prezident finske republike. Božična poslan ca dr. Cincar Markoviča »Jugoslavija se hoče odločno in trajno Izogniti vsem zunanjepolitičnim kompH kacijam. Ohraniti hoče atmosfero globokega zaupanja, do vseh sosedov vodi politiko globokega prijateljstva. Ne zamudi nobene prilike, da zavaruje svojo neodvisnost. Prijateljstvo z velikimi sosedi Nemčijo in Italijo sloni na naših dejanskih interesih, ki so v sodelovanju zadnjih let jasno stopila v ospredje. Tudi s sovjetsko Rusijo smo stopili v prija teljske odnošaje. Zunanja politika je pod modrim vodstvom kneza namestnika Pavla pokazala dobre sadove miru, ki je našemu narodu v teh težkih dneh zagotovljen«, je med drugim poudaril v svojem božičnem govoru naš zunanji mini-; ster. dr. C. Markovič. »Nismo se dali, ne damo se nikomur in nikdar!" Ban banovine Hrvatske je napisal za »Godišnjak« banske oblasti zanimiv uvodnik o naporih, uspehih in nadaljnujj načrtih svoje uprave te. končal svoj tehtn' prispevek naslednje: »V imenu etičnih vrednot naše narodne tradicije vodimo tudi danes naš boj za svobodo, pravico človečanstvo in napredek na vsakem polju duhovne in materialne kulture. Če se naslonimo na to narodno tradicijo, če bomo gradili tudi dalje svojo domovino na temeljih kmetstva, ki ne prihaja v narodno kulturo praznih rok, temveč prinaša vanjo najvišje etiološke in duhovne vrednote kot nosilec zdravega življenia smo lahko prepričani, da nam bo nal° delavnost in ljubezen do domovine izvo-jevala zasluženo mesto med narodi. Z zasidranjem pravice in poštenla v etičr.r načela, s povezanjem svo’e usode z bratskim srbskim in slovenskim narodom v kraljevini Jugoslaviji, z živo vero v Bogr In zaupanjem v samega seb^ bomo korakali Hrvati tudi nadalje po ooM napredkr v vseh smereh. Nismo se dali in ne damf’ se nikomur in nikdar. Kdor koli pride V nam. vsakega bomo sprejeli za prijatelja za brata, samo za gospodarja ne nikogar!«___________________ LORD HALIFAX Kako je pobegnil Rydz Smigfy Poljski maršal Rydz Stnigly je po zlomu domovine septembra 1939 pribežal v Romunijo. Interniran je bil na gradu Dragoslavele pri Campulungu. Od tam ie 19. t. m. pobegnil. Maršal je imel pravico do vsakdanjega izprehoda. Spremljali so ga detektivi. Omenjenega dne zjutraj je dospel v bližino neki avto. Preden so utegnili detektivi posredovati, je vstopil maršal v avtomobil, ki je v divjem diru odpeljal. Takoj so alarmirali vse policijski stražnice v okolici, toda avtomobila niso mogli več najti. Sodijo, da je maršal že preko meje ali se je pa zatekel skrivaj v Bukarešto, kjer je našel zaščito pri privatnikih. Vlada je odredila stražam, da strogo pazijo na vse tujce. Detektive, ki so stražili maršala, se zaprli. Privatno hišo v Bukarešti, v kateri biva bivši poljski zunanji minister Beck, ki je tudi hotel svojčas pobegniti, so strožje zastfažili. Romunski krogi posebno poudarjajo dejstvo, da je angleški radio prvi poročal o pobegu maršala in da so angleški novinarji prvi poročali o tem. Romunska se ne odreka Transilvani’1 »Pester Lloyd« poroča o pisanju romunskega lista »Romania Noua«, ki pravi med drugim: »Madžarski revizionizem je z najrazličnejšimi načini znal preslepiti Evropo o svojih pravicah do Transilvanije. Vzel je iz oblakov nekje števil-' ' je operirala vzdolž fronte, ni moglo naše topništvo več uspešno poseči v boj. Prve uspehe nasprotnika je treba pripisati ekrazantnl premoči sovražnih oklepnih edinic. Italijanske in libijske divizije so tudi v tej borbf dokazale tradicije vrednosti in junaštva naše vojske. Prva libijska divizija se je po močnem bombardiranju angleške mornarice in letalstva poskušala umakniti, toda sovražne blindirane edinice so jim presekale pot. Diviziji, ki je dajala odpor v Sidi el Barraniju, je bilo nasvetovano, naj se umakne na črto Halfaja—Capuzzo, kjer So že bile v pripravljenosti rezervne divizije. Sovražnik je iz zraka in morja stalno bombardiral naše ko’one ob obali med SoMumOm in Bardio. NatmT«! je na- Mussoliniju - Italjani so se unaško borli še kolone na maršu, čete v zaledju, baze, letališča In utrdbe pri Tobruku itt BardU. Zaradi neugodnih vremenskih prilik italijansko letalstvo ni' moglo razviti uspešnih akcij. Kljub temu so leteli naši bombniki skupaj 900 ur, lovska letala 1300 ur. Vrženih je bilo 13.000 bomb z blizu 2000 ton eksploziva, dočiin je bilo iz letalskih strojnic izstreljenih 17.000 nabojev. V impozantni bitki je sovražnik zbral najboljše čete in po 12 dneh ofenzive s svojimi oklepnimi diviz’jami obkolil Bardio. Italijanske čete so se jim hmaško postavile v bran. Navfa?aui, da jo vsak mož na tem bojišču storil svojo dolžnost do skrajnrh mej možnosti, število ujetnikov je sicer veliko, vendar to ne zmanjša vrednosti Italijanskega odpora.« < ««** f«ra Znanstveno delo naše mlade geografe Nova številka »Geograiskega vestnika«, časopisa za geografijo in sorodne vede naslednik lorda Loilnana na angleškem veleposlaništvu v VVashingtonu Leta 1924 so se zbrali v Geografskem institutu na ljubljanski univerzi pod vodstvom univ. prof. dr. Arturja G a v a z z i j a nekateri srednješolski profesorji in slušatelji geografije ter ustanovili Geografsko društvo. Mlado društvo je že v svojem prvem programu poudarilo nujno potrebo, da izdaja za znanstveni svet in javnost prepotrebno znan-tveno revijo »Geografski vestnik«. S podporo delovnega odbora, marljivega članstva in nekaterih uvidevnih javnih ustanov je izšla kmalu nato prva, sicer še skromna številka glasila naše mlade geografske vede. Vsi naslednji ' pjiJ. ki so so /vrš ili doslej pa so po svoji izbrani vsebini in temeljitem proučevanju najrazličnejših problemov geografije in njej sorodnih ved dokazali, kako pomembna je bila zasnova prvih inicia-torjev za povzdigo znanstvenega proučevanja naše zemlje. Geografsko društvo na ljubljanski univerzi je stopilo v stike z vsemi sorodnimi institucijami v mednarodnem svetu ter zbralo doslej že 174 revij in publikacij v zameno za svoj vestnik. Knjižnica Geografskega društva šteje že 616 znanstvenih knjig in 205 revij. Pred nami je zadnja številka časopisa za geografijo in sorodne vede, ki prinaša v svojem 16 letniku naslednjo zanimivo vsebino: 'Svetozar Ilešič razpravlja v članku »Prirastek prebivalstva na ozemlju Jugoslavije v dobi 1880 do 1931« o zanimivem poglavju, ki v vsej globini poznavania prilik demografskega razvoja naše zemlje prikazuje najpo- membnejše komponente o razvoju prebivalstva v prirodno najrazličnejših predelih naše domovine, članek, podkrepljen z dvema na-J zorno prikazanima zemljevidoma bo služil v dragoceno oporo vsem, ki se bodo bavili s populacijskim problemom Jugoslavije. — Oskar R e y a je prispeval z dvema tabelama in nazornim zemljevidom podrobno prikazano in z njemu znano spretnostjo zajeto studijo o »Padavinah na Slovenskem v dobi 1919 do 1939«. Pregledna razprava prikazuje za vse mesece v letu maksimalne in minimalne viške padavin vsega slovenskega ozemlja od gornjega iadrana do prekmurskih ravnin. Zvonimir D u g a č k i iz Zagreba piše o »Naseljih i naseljenosti Hrvatskog Zagorja«. Članek prikazuje Slovencem eno najzanimivejših področij banovine Hrvatske, ki nudi antropo-geo,grafu zanimivo poglavje za proučavanje problema notranje kolonizacije naše države Sveta Š u k 1 j e je prispevala tudi za poznavanje štajerpkih vinorodnih krajev zanimivo Erinierjalno š;i'dijo o „Yinogradni posesti v eli Krajini* Ta del vinorodne Dolenjske se bistveno razlikuje od Haloz in Slovenskih goric. Tabele, ki nudijo pregled posestnega stanja belokranjskih vinogradov, so zgovorna priča o teni. Slava L i p o g 1 a v š e k se je poglobila v studijo o »Obdelani zemlji v Jugoslaviji«, kjer s preglednim zemljevidom in bogatim gradivom nazorno prikazuje odstotno razliko obdelane kulturne zemlje v primerih z ostalo površino Jugoslavije. Pregleden in po vsebini zelo bogat ter ak- tualen je naslednji prispevek Antona M e 1 i-k a »Obljudenost Jugoslavije«. Iz podatkov in zelo nazornega zemljevida o gostoti jugoslovanskega ozemlja ie razvidno, da izkazuje naj večjo gosto*lo 100 do 150 ljudi na 1 km’ Hrvatsko Zagorje z bližnjo Varaždinsko Podravino, ravnim Medjimurjem in južnozahod-nim Prekmurjem. Na štajerskih tleh se bo najvišja gostota kmalu raztegnila od prekmurske in zagorske strani do Maribora in Cel ia. Izredno poučen je tudi pregled o poljedelski gostoti v Jugoslaviji. Priloženi zemljevid o tem priča, kako najrazličnejšim pri-rodnim pogojem je podvržen agrarni problem naše države. Tu je univ. prof. Melik zbral podatke, ki bodo zelo koristni vsem, ki se ba-vijo s problemi razvoja najštevilnejšega življa Jugoslavije, naših kmetov, podatke, ki so dragoceno dopolnilo poznavanja gospodarskega razvoja Jugoslavije. Pavel K u n s 11 e r je s svojo razpravo »Kmetiiske kulturne kategorije v Jugoslaviji« in poučno karto dopolnil prej navedeno razpravo. Ivan Rakovec ie s priznano temeljitostjo zajel razpravo »H geologiji Kranjsko-sorškega polja«. Poglavje je dragocenJ prispevek k, poznavanju nastanka in razvoja Ljubljanske kotline. Pod zaglnvje »šolska geografiia« razpravljajo Ciril B e r n o t, Roman Savnik in France Planina o aktualnostih našega šolstva. Sledi »Obzornik« ter dolgo vrsta ocen znanstvenih del v »Književnosti«. Na 15S straneh je to pot »Geografski vestnik« posvetil večino svoje vsebine najaktualnejšim problemom naše domovine, časopis zasluži vso pozorno«t našega izobraženstva, Geografsko društvo in njega marljivi odbor pa vso podporo javnosti. Vestnik stane za člane 50 din, v kniigotržni prodaji 70 din in se lahko naroča pri zgoraj navedenem društvu na univerzi v Ljubljani -iue Gosaoti&rske vesti Proizvodnja rud v Jugoslaviji Podatki o rudarski produkciji v prvih devetih mesecih letošnjega leta. ki jih je objavil Oddelek za ekonomska proučevanja pri Narodni banki, so zelo zanimivi. Predvsem pada v oči. da je zelo nazadovala produkcija-železne rude. V prvih 9. mesecih 1. 1939. je znašala produkcija železne rude 521.175 ton. a v prvih mesecih 1. 194U znaša samo 432.898 ton. Padec znaša torej 88.278 ton ali skoraj 17%. Vsakdo se bo vprašal, kako je to mogoče, da se zmanjšuje produkcija železne rude v času, ko jo vsi tako rabijo? Odgovor je enostaven. Radi tega, ker podjetje »Jugočelik«, ki je glavni, lahko bi rekli skoraj edini producent železne rude, zaradi finančnih težav ni bilo sposobno držati produkcije vsaj na prejšnji višini. Tako lahko pač opazujemo. kako v casu, ko je povpraševanje po železu ogromno ko povprašuje po njeni inozemstvo, ko ga primanjkuje v vseh kovinarskih podjetjih, naša produkcija železne rude pada. Pa ne samo produkcija železne rude, titdi produkcija bakrene rude je nazadovala. \ prvih 9 mesecih 1939 je znašala produkcija bakrene rude 751.795 ton. a ga celo primanjkuje. Velike količine rjavega premoga smo dobavili Italiji. Pri pregledu rudarska produkcije po posameznih mesecih moramo konstatira-ti. da je v mesecu septembru začela padati celotna rudarska produkcija. To je vsekakor zelo značilen znak za daljnji razvoj rudarske produkcije. Izvoz rud je znašal letos v prvih devetih mesecih 1.012.922 ton. dočini je v tem času lani znašal samo 924.599 ton. Procentualuo se je najbolj povečal izvoz rud v Francijo, kamor smo v prvih petih mesecih letošnjega leta 'zvažali skoraj vso bakreno rudo, pa tudi mnoge druge, dočini je od junija ta izvoz popolnoma zastai. Nadalje se je povečal izvoz v Nemčijo, kamor izvažamo mnogo rud posebno po zlomu Francije. Končno zavzema važno mesto še izvoz v Italijo. Produkcija najvažnejših rud torej pada. a izvoz teh istih rud se povečuje. 1 kg enotne pšenične moke din 5*50 v prvih 9 mesecih 1940 samo’ 682.312 ton. Padec znaša torej 69.483 tone ali 9%. Isto vprašanje, ki ■smo si ga zastavili zaradi zmanjšanja produkcije železne rude, si moramo zastaviti tudi zaradi zmanjšanja produkcije bakrene rude. Res je čudno, da ravno sedaj, ko je bakrena i uda povsod tako zaželena, produkcijo pri nas celo zmanjšujemo. Zmatljšala se je tudi produkcija svin-čeuo-cinkove rude. Ker je bila lani skoraj dva meseca v glavnem rudniku te panoge v I repči stavka, bomo morali primerjati letošnjo produkcijo z ono iz k 1938. V prvih 9 mesecih 1. 1938 je znašala produkcija svinčeno-cinkove rude 662.415 ton, a v prvih 9 mesecih 1940 pa samo 612.548 ton. Padec znaša torej 49.867 ton, ali 7.5%. Zmanjšana je tudi produkcija boksita. V prvih 9 mesecih 1939 je znašala produkcija boksita 267.815 ton, a istodobno 1940 samo 215.491 ton. Padec Žtiaša torej 52.324 tone ali 19%. Boksit je surovina za pridelavo aluminija, ki ga potrebujejo vse države. Približno na isti višini je ostala produkcija pirita, ki znaša okoli 95.000 ton v prvih 9 mesecih. Povečala pa se je produkcija kromove rude in sicer od 31.802 ton v prvih 9 mesecih 1939 na 50.295 ton v istem razdobju 1940. Letos pa se je precej povečala produkcija premoga in to rjavega premoga in lignita. Povečanje znaša okoli 24%. Vendar ta premog ni ostal doma. Na domačem trgu Banska uprava je na temelju cen, ki so bile določene za moko v donavski banovini določila tudi najvišje cene za pšenično moko v Sloveniji: Mlini v dravski banovini smejo mleti pšenico tako, da dobe iz 100 kg pšenice s hektolitrsko težo 76 kg 85 kg enotne presejane moke in 14'kg otrobov ali 99 kg navadne nepresejane m»ke. Za potrebe bolnikov in bolnišnic v dravski banovini sme izmleti Prevod za svoj račun mesečno največ 10 vagonov bele moke. Mline, ki jim bo poverjeno mletje bele moke in način nadzorstva pri tem mletju bo več 435 din, navadne nepresejane 400 din in za otrobe 2C0 din. Najvišja cena enotne pšenične moke na drobno je določena na 5.50 din za kg; otrobi pa smejo stati 2.75 din kg. Torej bo nova enotna moka dražja od prejšnje enotne krušne moke za 50 p pri kg, otrobi pa za 25 p. 2aposienos& in mezde Mezde so se dvignile za 21.83%, življenjski stroški pa za 40% Po poročilu Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je znašal povprečni stalež članstva 111.354 oseb ter je za 12.497 delavcev ali 12.64% narasel od oktobra lanskega ieta. Vzrok večjega porasta je lauskoletni padec zaposlenosti zaradi vojnih vpoklicev in tudi zaradi večjih javnih del. Celokupna zavarovana mezda se ie dvignila za 928.812 din. Povprečna dnevna zavarovana mezda pa se je dvignila od lani za 5.51 din ali 21.83% na 30.75 din. Poročilo OUZD pa navaja, da se je cena eksistenčnih potrebščin samskega delavca v tem času zvišala za 36.82%. poročenega pa celo za 40%, določil predsednik Prevoda Pooblastila glede izdelovanja kruha iz bele moke za potrebe bolnikov in bolnišnic izdajajo upravna oblastva prve stopnje. Mlini, ki meljejo pšenico za račun lastnika pšenice na merico, morajo vračati proizvajalcu: pri mletju enotne nepresejane moke 77 kg moke in 14 kg otrobov; pri mletju navadne nepresejane moke 90 kg nepresejane moke. Mlini, ki meljejo pšenico za račun trgovcev ali drugih lastnikov pšenice in ne jemljejo merica, smejo računati za mlevnino z vštetim razkladanjem in nakladanjem največ 3000 din za mletje 10 ton enotne, presejane moke ter j?500 din za mletje 10 ton navadne nepresejane moke. Pri prodaji na veliko sine biti najvišja cena za 10« kg enotne nepresejane moke 485 din, navadne nepresejane moke 400 din, otrobov pa 251) din. 100 kg bele moke, ki jo da mleti Prevod, sme stati največ 850 ctfu. Cene so določene za račune prodajalcev s sedežem v dravski banovini franko prodajalčeva postaja. Prodajalci izven Slovenije in Prevod računajo za vagonske pošiljke gornje cene franko postaja kupca. K cenam se pribije še občinska trošarina. Pri večjem odjemu določita prodajalec in kupec sporazumno popust. Trgovcem, ki trgujejo pretežno z mlevskimi izdelki na veliko, se morajo dovoljevati taki popusti, da znaša za njih nakupna cena (brez vre<č in davka) za 100 kg 85% enotne presejane moke naj- Enofne cene jedilnega olja V trgovinskem ministrstvu je bila posebna konferenca o vprašanju cen jedilnega olja. Sklenila je, da se znižajo tvor-nične cene izven Hrvatske od 20.79 na 19.58 din kakor v banovini Hrvatski. Trgovinsko ministrstvo bo sporazumno z banovino Hrvatsko določilo kontingent in pogoje za izvoz oljnih tropin ter za njihovo razdelitev v državi. Urad za nadzorstvo nad cenami bo določil nove cene jedilnega olja v trgovini na debelo in na drobno. ZVIŠANJE MINIMALNIH MEZD GOSTINSKIH OBRATIH ✓ Odredba o minimalnih mezdah v stinskih obratih je bila izpremenjena in so bile nekoliko zvišane tudi minimalne mezde go- g Nove določbe za izvoz živine je sprejel s vej za zunanjo trgovino. Zadrugam je dodeljeno 50 odst., izvoznikom in trgovcem 30 odst., proizvajalcem 20 odst. od celokupnega kontingenta žive živine. g Maksimalne cene za loj znašajo po odobritvi banske uprave: za cist topljen loj po 24 din za kg, surov ledvični loj po IS din, surov črevesni in drug po 14 din za kg. g Vinarska zadruga v Gor. Itadgoui. je kupila stavbeno parcelo na lakozvanem Kreftovem posestvu za farno cerkvijo Sv. Petra. Na tem stavbišču, ki je stalo 10 tisoč din. namerava zadruga zgraditi veliko vinsko klel .ki bo zgrajena v zgodnji sn<>-mludi. čim bo vreme dopuščalo. Zamotana pota delnic brodske tovarne Bred dnevi je bila v Zagrebu glavna tesno povezani z angleškimi finančniki skupščina delničarjev Prve jugoslovan- Vickers-Armstrong in Tietze. Ti so kma-ske tvorniee vagonov, strojev in mostov lu po prevzemu delnic »STEG«-a usta-d. d., ki si .ie izvolila nov upravni odbor novili holding družbo v Monakovem in pod predsedstvom senatorja dr. J. K r- prenesli na njo vse akcije »STEG«-a, ka- rt j e v i č a. Nova uprava je posledica posestnih sprememb,.ki jih je doživelo to veliko podjetje z odkupom hrvatskih finančnih krogov na čelu z Banovinsko kor tudi akcije nekih drugih podjetji na Balkanu. Na ta način so se odtegnili kontroli vlad v teh državah. Med mnogimi paketi akcij so prispele na ta način tudi hranilnico v Zagrebu. Odkupljenih je j akcije brodske. tovarne v Monakovo. Tu 260.000 delnic ter je večina delnic skupno j pa niso dolgo ostale. Ko je romunska vla-s Prvo hrv. štedihiičo v hrvatskih ro-|da zaprla Maksa Auschnitta, so njegovi J: • | poslovni prijatelji na hitrico spravili iz Zelo zanimivo je zasledovati blod i Monakovega vse akcije, ki so bile kai nje teh^ akcij, predno so prispele v roke : vredne, med njimi tudi akcije brod-zagrebške hranilnice. »Prva jugoslovan-j ske tovarne. Te so prišle v New York, ska tovarna vagonov in motorjev, d. d. j kjer jih je po raznih peripetijah kupila Brod na Savi«, je naše največje podjeije Atlantic-Corporation Sedai so iih pri njej te vrste. Prvotno je bilo v rokah A v- j odkrili in kupili hrvaški finančniki ter je strijsko-ogrske družbe državnih železnic j tako prispela končno večina teh akcij na-»S1EG«. la družba pa je prišla pred le-j še največje tovarne vagonov v n ve ti v posest bratov Auschnittov, ki so bili I roke. W. E. Barthell: ZENA V D SkMotiini roman iz INDIJE >Jo bodo že našli, malo.« Mister Brin-jon vzame zvezek aktov s pisalne mize in lista po njem. »Storili bomo vse —« James NVilgard mu ponudi roko. »O tem sem prepričan, sir. — Good bye.« Brinton se prikloni in spremi obiskovalca do vrat. James NVilgard je počasi korakal po razgretem tlaku in izginil v sosednji prečni ulici. Dolgo, dolgo je korakal James Wil-sard po svoji sobi in premišljeval. James NVilgard, veliki, težki, hladno računajoči, Jame? NVilgard, ki si je svoje dolarske milijone v Združenih državah napravil s tem. ker :ii poznal čustev v poslovanju — ta veliki James Wi!gard se je zdaj boril s čustvi. Tu je bila moč vseh njegovih milijonov' pri kraju. Stisnil je zobe. Edinega človeka, ki bi mu mogel tu pomagati, so ustrelili... Ustavil se je in globoko dihal. Tu pod tem kipom Budite, na tej klopi, pregrajeni s tigrovim kožuhom, je posedala majhna, plavolasa Agnes in se vadila igrati otožno ljubezensko pesem iz ‘Kašmirja. Tipajoče so drseli drobni prsti z lokom Ocz sarangi, preprosto Indijsko glasbilo j predana možu ter otroku z nekaj strunami, in debeli Ghagira Mu-i Od daleč začuje zamolkle zvoke. Ob simvalli se je potil od vneme, da bi miss-safrib prevedel najlepšo pesem z gora v svojo spakedrano angleščino. Potem se je smejalo drobno dekletce nad čudnimi besedami in v naslednjem trenutku je bila že spet vsa resna in predana sladkemu napevu. James Wilgard se je zdrznil. Nikoli v življenju se ni noben človek brigal zanj, ki bi ne bil za to plačan, ali bi ne bil imel kakega drugega koristnega vzroka. Hladnokrvni računarji in špekulanti. skrivni nasprotniki in priliznjeni spletkarji — to je bil krog njegovega življenja. Tudi njegovi nameščenci ga niso ljubili — in kakor stroje jih je izkoriščal — prav tako, kakor so njega izkoriščali v mladosti. Nikogar se ni mogel spominjati s prijazno mislijo. Vse je bil boj, boj pod lepo površino; grd, brezglasen boj. Dokler ga ni tu spodaj, v tej neprijetni deželi premagalo hrepenenje po bližnjem človeku. Ne, da bi si bil to priznal; James NVilgard je sovražil čustva, in zgolj njegov posel mu je narekoval dejanja. In vendar je bilo to pot njegovo podzavestno hrepenenje močnejše. Fred je prišel, njegov nečak, potem Beata, plaha ter stane. Nato hiti z velikimi koraki skozi Fredovo in Beatino sobo, premeri kopalnico, in gre še naprej. Dokler ne obstane v hišnikovi čumnati. Stari Američan se zdrzne, kakor da bi se prestrašil iz nekega sna. Pred njim je sedel v senčnem kotu na preprogi Ghagira Mu-simwalli in vlekel z lokom po strunah sa range... Debeli mož pritegne noge in vstane. »Gospod, ukazuj!« NVilgard si mane oči. Smešno! — Na pol obrnjen ukaže Ghagiri: »Sporoči kapitanu Boy!esu, da moramo odpluti čez eno uro v Kalkuto.« Že je odhajal, pa se še obrne: »Kaj imaš to tu?« »Mojo sarango, gospod.« »J*a cmeravi kos lesa ostaviš doma!« Ghagira Musirmvalli pogleda proseče svojega gospodarja; »Mem-sahib je tako rada poslušala- — ali se ne peljemo k njej?« »Da.« »In tudi miss-sahib — ona je celo igrala nanjo in pela Himavatsko pesem, gospod ...« »Sarangi ostane tu<>, de James NVilgard trdo. »Prav zato.« Nato se obrne in odide s trdimi ko-raki v spalnico, da bi se preoblekel za vožnjo čez Bengalski zaliv. Ko je uro pozneje stopil Ghagira Mu-sinnvalli kot zadnji na jahto, stopajoč za svojini gospodom in kapitanom, je skrival na svojem širokem hrbtu podolgovat, skrbno ovit zavoj: svojo sarangi. Točno ob šesti uri potrka James NVilgard glasno na vrata zdravnika-šefa v bolnišnici v Dardshillingu. Doktor Ches-wig ga je že pričakoval. »Pred eno uro sem prejel vaš brzo-jav«, pravi vljudno po pozdravu. James NVilgard sede v ponujeni mu pleteni stol in prekriža noge. »Kako sc^ počuti moja nečakinja?« Doktor Cheswig si je nervozno mcl blede roke. »Nespremenjeno, mister NVilgard. Mis-sis NVilgard je telesno zdrava, čeprav tudi malce utrujena. Sprehodi s sestro ji prijajo izvrstuo, je s' tekom, toda nad njenim duševnim stanjem skoro obupujem. Popolnoma mirna je. Nič ne zvabi iz nje znamenja kakega zanimanja. Postavimo ji lepih rož — ona jih ne opazi-Ne vprašuje, ne prosi, ne zahteva. Vpra- ’ Sana odgovori: ne — da — ne vem. — Včasih se mi zdi, da ji je ugasnil spomin, toda odkar je telesno okrevala, se pogosto ure dolgo pogovarja s svojini možem in hčerko. Misli, da ju ima žive preti seboj.« * James NVilgard .je krčevito dihal. »In vam se zdi vsako zboljšanje izkbu-čeno?« »1'ega ne morem reči. Upam. da jo nekega dne kak dogodek predrami iz njene potrtosti. Vprav tu v Indiji sem često doživel najčudnejša ozdravljenja —< Okoli ustnih kotov Jamesa NVilgarda je utripnil posmehljiv iu grenak usmev. "Vi verujete v čudeže, doktor Ches- W!g?« Novice Snežni zameti v vsej državi Najhuje je bi.o na iiškl progi — Več vlakov obtičalo v snegu Za božične praznike smo dobili nov sneg, ki je bil usoden za železniški promet. Ogromen promet, ki je bil zlasti na področju zagrebške železniške direkcije, je sneg tako oviral, da so prihajali vlaki v končne postaje z ogromnimi zamudami, seveda, če so sploh prispeli. Sneg je zapadel po celem dalmatinskem Primorju in na otokih. Burja je divjala s hitrostjo do 100 km na uro, ki je nanosila na hško železniško progo toliko snega da je bil promet onemogočen. Na božič ni prispel v Split niti en vlak. Snežni zameti so bili najhujši na liški progi med Rudopoljem in Ličkimi Jesenicami. Tam i snežnih zametih šest lokomotiv, več vla- je obtičal potniški vlak, ki je bil namenjen v Split. Vsi vlaki, ki so bili napoteni iz Zagreba proti Splitu, so se morali vrniti. Prav tako je bilo tudi s splitskimi vlaki. V snegu je obtičalo še več drugih vlakov, ki so jih delavci le z največjo težavo rešili iz belega objema. Enaka slika je bila tudi v Hrvatskem Zagorju, kjer je zapadel prav tako visok sneg. Tudi na tamkajšnjih železniških progah je nastal zastoj v prometu. Med Varaždinom in Koprivnico je obtičalo v kov pa so morali razpoloviti, da so jih potem laže potegnili iz snega. Na vseh progah so reducirali vlakovni promet za 50% in še so bile ogromne zamude. Posamezne vasi so zaradi velikih snežnih zametov popolnoma odrezane od prometnih zvez. Mrzla burja je imela zlasti v Dalmaciji težke posledice. Na poledici sta se ubili dve osebi, več ljudi pa je težko ranjenih. Tudi v Sloveniji so imeli vlaki zaradi snega in mraza precejšnje zamude. Omejitev gostilniških in plesnih prireditev Z ozirom na resnost položaja sedanjega casa je g. ban dravske banovine odredil: Plesne prireditve se smejo dovoljevati samo za čas od 31. t. m. do vključno 25. februarja 1941 (pustni torek), in sicer le društvom in korporacijam, ki so že'doslej prirejale svoje vsakoletne tradicionalne plesne prireditve in nudijo dovolj-no jamstvo, da bo prireditev potekla v redu. Plesne prireditve se smejo dovoliti največ do 2. ure zjutraj. Pol ure po tem času morajo biti prostori izpraznjeni. Plesne vaje posameznih društev se smejo vršiti najdalje do vključno pustnega torka prihodnjega leta. Gostilničarjem se ne smejo izdajati do- voljenja za plesne prireditve. Paziti se mora, da gostilničarji ne bodo izrabili društev, da bi pod njihovimi imeni prirejali plese na svoj račun. Trajna podaljšanja policijske ure se ne smejo dovoljevati. Za poedine primere se sme dovoliti podaljšanje policijske ure največ do 2. ure zjutraj. Predpisi naredbe o odpiranju in zapiranju v gostinskih podjetjih (o policijski uri), z dne 4. julija 1935, se morajo strogo in pravilno izvajati. Okrajnim glavarstvom in policijskim oblastvom je naročeno, da te odredbe najstrožje izvajajo in ne dopuščajo nobene izjeme Teden zimske pomoči Izvršni odbor za zimsko pomoč, ki mu predseduje kneginja Olga, je sklenil letos organizirati teden zimske pomoči. Ta bo od 29. dec. do vključno 5. januarja. Na Silvestrov večer bodo zbirke po kavarnah med tistimi, ki bi radi veselo dočakali novo leto. 5. januarja bodo denarne zbirke po ulicah. Istega dne bodo vse gledališke in kinopredstave ter nogometne tekme v korist zimske pomoči. Tej akciji naj se pridružijo vsa društva, ustanove in organizacije. Vse dohodke, ki bi v tednu zimske pomoči prispeli v ta namen in tudi še naprej, bo treba izročiti ustanovam in odborom zimske pomoči. 120 dijakov v gosteh pri našem kralju Ob priliki proslave letošnjega materinskega dne je naš mladi kralj povabil v goste 120 malih maturantov odličnjakov iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Skoplja, Niša, Cetinja, Sarajeva, Banja Luke in Novega Sada. Ogledali si bodo beograjske zanimivosti in prisostvovali številnim prireditvam. Dijaki bodo gostje dvora sedem dni. Obvezno zavarovanje državnega prometnega osebja Prometni minister je predpisal uredbo a obveznem zavarovanju državnega prometnega osebja za primere bolezni, porodov, pogrebnine in nesreče. Nezgodno zavarovanje bo šlo na breme države. Zavarovanci bodo imeli pravico na zdravniško pomoč, zdravljenje v bolnišnici, zdravljenje zob in ust. na hranarino, na pomoč pri porodu in na pogrebnino. BEOGRAJSKI LISTI SO PODRAŽENI S 1. 1. 1941 bodo podražetii vsi beograjski listi. Poseben. komunike Združe-nja lastnikov listov pravi, da so bili izdajatelji listov postavljeni pred izbiro, ali zmanjšati obseg listov ali pa povišati naročnino in ceno v kolportaži. Odločili so se raje za podražitev. Posamezne izvode dnevnikov bodo odslej prčdajali po 2 din, mesečna naročnina pa bo znašala 44 din. BEOGRAJSKI POLICAJI NABRALI ČEZ MILIJON DIN za prestolnične reveže, la denar bodo razdelili med beograjske humanitarne ustanove, ki bodo nakupile življenjske potrebščine za domače siromake. <> Obstreljeni divji merjasec je napadel lovca Jambrošiča, graščinskega upravitelja \ Mokricah. KcS.il ga je lovski tovariš, ki je merjasca ubil. Trbovellskl drobiž Mlekarice so sporočile .svojim odjemalcem .katerim so ob praznikih dobavile, kak liter mleka več, da l>odo to mleko zaračunale po 4 din liter, češ, da so ga morate kmetom plačali po 3 in pol dinarja. Kaj ho dejal na to naš proti draginjski odbor1.' Novi občinski vojni referent. Na mesto upokojenega referenta Grovarja Franca je občina nastavila referenta Zabavnika Franca iz Celja. Polovico enomesečne podpore so dobili izplačano kot božični priboljšek vsi oni, ki prejemajo redno mesečno občinsko podporo. Občina jo izplačala božične podpore tudi nezaposlenim delavcem. Senzacija. Na božični dan nam je po glavni maši znani Nace Anžur poskrbel za svojevrstno senzacijo. Pred dokaj številnimi radovedneži se je kopal v zaledeneli Trboveljščici. Da je prišel do hladilno kopeli si je moral razbiti precej debelo1 plast ledu. Smuški tečaj priredi učiteljstvo, včlanjeno v smuškem odseku SPI) v Trbovljah pri Domu na Mrzlici v času od 2. do 7. januarja 1911. Tečaj je predvsem namenjen učiteljstvu laškega okraja. Uubliana LJUBLJANA CEZ PRAZNIKE Za letošnje božične praznike lahko rečemo, da so jih Ljubljančani preživeli v velikem tniru in zadovoljstvu iti večji del doma. Vreme je bilo vse dni izredno mrzlo, na sveti večer je naletaval sneg. Pri polnočnicah so bile vse cerkve polne in ravno tako na oba praznika. Dopoldne je bilo še precej živahno na promenadi. na Štefanovo pa, ko je iz zimske megle prikukalo sonce, so mnogi napravili male izlete, kjer so si v bližnjih okoliških gostilnah privoščili razne božične dobrote. Na sankališču v Tivoliju in po Rožniku. Katarini in Orlah je bilo polno sankačev in smučarjev, posebno mnogo pa jih je odšlo tta Dolenjsko, kjer je letos več snega kot na Gorenjskem. Tudi na drsališču Ilirije pod Cekinovini gradom je bilo oba dneva polno, nvladežl. Med prazniki je bila v učiteljišču razstava kanarčkov, ki je privabila mnogo ljubiteljev naših vrviveev. Ko je človek hodil vlada zunaj tako strupena zima. iPrav tako je zbujala oba dneva pozornost posebna božična razstava del slovenskih slikarjev, Ivana in Bruna Vavpotiča ter Ljuba Ravnikarja v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti. Razprodane so bile oba dneva vse predstave v Operi in Drami in ravno tako vsi ljubljanski kinematografi. Polne so bile tudi kavarne. Sicer pa ni bilo večjih dogodkov in je povsod, razen nekaj manjših primerov na policiji in rešnvalni postaji, bilo pravo božično zatišje. a. Popis obvzenlkov pomožne vojske H. in III. poziva je mestni zaščitni urad izvedel po čl. 31 in čl. 54 uredbe o pomožni vojski in državni obrambi. O tem popisu je bilo prebivalstvo obveščeno v ljubljanskih dnevnikih, a kilokor so bili znani naslovi, so bili vsi prizadeti pozvani še s posebnimi vabili, da se zglase v zaščitnem uradu. Rok za prijavo, ki je bil določen do 20. novembra t. 1., je že pred tedni minul, zato je zaščitni urad tudi že priče! z dodelitvijo popisanih obveznikov pristojnim delovnim edinicam. Naknadne prijave bo zaščitni urad sprejemal le v primeru utemeljenega opravičila. Opozarjamo vsa prizadete, t. j. zaenkrat vse moške, ki niso vojaški obvezniki in ki bivajo vsaj že 3 mesece v Ljubljani (izvzeti so nad 70 let stari umski delavci ter nad 65 let stari drugi delavci), da so se dolžni prijaviti, sicer bi bili kaznovani z zaporno kaznijo do 2 let in z denarno kaznijo do 5000 din. o Tatvina državnega cementa v Limbušu. Vodstvo državnih del v Limbušu je žc daljo, časa opažalo, da zmanjkujejo cement, razno orodje, in druge stvari, vendar ni moglo priti storilcem na sled. To sc je končno posrečilo žandarmerij ske-mu podnaredniku g. Sorška Francu iz mariborske žandarmerij.ske čele, ki je odkril prave storilec in njihove. jKimočnike. V to afero so zapleteni tudi nekateri ugledni limbuški posestniki ,ki so cement in orodje kupovali od prebrisanih uzmovi-čcv. Ocenjena škoda znaša preko din 10 tisoč. n Mestui Dom kulture je odprl včeraj v Beogradu župan Jcvrem Tomič. n Kuhinja Zimske pomoči je bila odprla v Beogradu. Odprla jo je soproga kraljevega namestnika ga. Vera Peričeva, v navzočnosti miča rein Tomič kuhinjo Zimske (»omoči Zemunu. n. Za pobijanje nezaposlenosti je najela susaška občina 8 milijonov din posojila pri Suzorju v Zagrebu. S tem denarjem bodo dogradili in uredili Hrvatski kulturni dom na SuŠaku. Poleg tega je občina razpisala brez- a iiaiucsuuKa ga. vera cenceva, v nav-očnosll l»eograiskega župana Jevreina Toliča. Ob 11. doj>oldne pa je odprl Jev-em Tomič kuhinjo Zimske |»omoči v Božič na podeželju o Bogata šolska božičnica v Križevcih. V nedeljo je bila v križeveih bogata šolska božičnica, kakršne še naš kraj ni videl. Obdarovanih je bilo 560 otrok s šolskimi potrebščinaijii, dočim je dobilo 100 otrok še toplo perilo, obleko in nekaj špecerije. Da je obdarovanje doseglo tako velik moralen in materialen uspeh, je predvsem zasluga učiteljstva, ki je pobiralo prispevke po vsej fari ter raznih ustanov in društev, ki so to važno akcijo za našo mladino podprli. Predvsem moramo omeniti darovalce: krajevni šol. odbor, ob činu. RK, Sokolsko društvo, posojilnico, opekarno in še druge. Razdeljeno je bilo za nad -1000 din vrednosti. Dcca je priredila lep nastop z izbranim sporedom. o Zg. Sv. Kungota. Te dni je bila na tukajšnji šoli liožičnica za revne šolarje,. V jzdatnih prispevkih v blagu ali denarju so prispevali: Kungočani z obema trgovcema na čelu, kraj. šol. odbor, občina, g. Smonig iz Svečine in kungoške gospo z izdatnim in sladkim pecivom. Od drugod pa so se posebno izkazali CMD, mariborski Rotarijci, tvrdka Maslek in kino Esplanade ter končno banovina, kanska zaloga šal. knjig in Učiteljska knjigarna. o Rdeči križ v Podčetrtku se je letošnjo leto prav živahno razgibal. Priredil je te dni ubogim otrokom in drugim revežem lepo božičnico. Pri tej akciji hi bilo posebno naglasiti (»ožrtvovahio delo ge. Kerin, Zavec, ki so s finančno pomočjo še nekaj gospa ob priliki razdelitve daril priredile obdarovanoem tudi še čajanko s kruhom in pecivom. Za njihov trud, skrb in stroške so bile pa tudi lejio narajeniš kajti hvaležne otroške oči so govorile hvalo, ki je privabila solze. — Istočasno je bila tudi dobro uspela strelska tekma v prid revnih otrok. ‘Tekmo je vodil, kol vse_ dosedanje, član Ivan Veršec. Kot najboljši strelec se je ponovno odlikoval tak. komandir žand. narednik g. Josip Keriu. o Velik uspeh božičnice na šoli pri Sv. Trojici v Slovenskih goric. Tč dni je bila na tukajšnji šoli lmžičnica. Nabrali smo 1951 din gotovine ter precej blaga. Obdarovanih je bilo 47 deklic in 47 dečkov z njene velike podpore bi bila deca prejela mnogo manjše zaveif-ke. Hvaležni so tudi banski upravi, a-žet. o Sokolsko društvo Gornja Radgona je imelo lepo uspelo božičnico svoji dcci, naraščaju in revnemu članstvu. Starosta Mavrič je olvoril prireditev s primernim nagovorom, nakar je sledil prizorček v režiji Pristavčeve. o Sv. Marjeta ob Pesnici. Na sedmini za pokojnini Francetom Poličem iz Močne so nabrali pogrebci 150 din za novo bogoslovje. V spomin na pokojnega ministra dr. A. Korošca je po župniji nabrala Jožefa Uhl za novo bogoslovje 800 din. V isti namen je daroval domači g. župnik 100 din za božičnico tuk. revnih šolarjev. Vsem: prisrčna zahvala. o «000 sezonskih delavcev je oslalo letos še v tujini, le dni pa je prispel v domovino zadnji transport. t o Iz sodne službe. Iz Ptuja je premeščen Anton Zupan ža sodnika okrajnega sodišča v Kozjem, za sodnika pri okrajnem sodišču v Murski Soboti pa Miha Jereb iz Laškega. o Športnega plesa v Murski Soboti 1. februarja lili ne bo, ker smatra vodstvo SK Mure v M. Soboti, da so časi preresni in da niso primerni za tako prireditev. o Hud mraz je povzročil, da so se zajezile na nekaterih krajih, ledene plošči' in je Mura zamrznila. Radi tega so morali mlinarji odstraniti svoje mline iz struge na kopno, dokler mraz ne bo polegel in popustil. o Obrtniki bodo zborovali v ijonede-ljek. dne 30. dec. 1940, ob S), dopoldne ’ sr vrši v gostilni Martina Ritonju v Gornji Radgoni prvi občni zbor splošnega združenja obrtnikov vseh strok. Ker je to prvi občni zbor, odkar so bila vsa zdru- obrestno posojlo za javna dela, pri katerih j *CK-!a razPpščena. vlada za Im občni zbor bodo zaposleni domači delavci. Doslej je nit | . >r_ ? manJ€ „ . ., račan posojila pisanih že 2 milijona 200 tisoč' .. ,.a dosmrtno jcco je bil obsojen v dinarjev. | Murski Poboti 26 letni kleparski pomoč- med obrlniškimi krogi. o Na -------------------• Murski ___ ______ ... , „ , nik Karel Makovec iz Strigo ve, ker je iz Akademske menze v Zagrebu so prepove- ljubosumnosti med objemanjem zaklal svo-m rinsi™ jo zaročenko in svojega tekmeca. Za dvi dale dostop slovenskim in srbskim visoko n, ki š udarec za našo šolcem, ki študirajo v Zagrebu. To je hud človeški življenji se bo do smrti pokoril udarec za našo akademsko mladino, ki je sre- za zamreženimi okni. Makovec je bil pred di velemestne draginje brez primerne prehra- meseci obsojen na smrt, sedaj ne. pomilostili. pa prt so ga Bombe na Sušaku povzročile štiri milijone dinarjev škode Poverjeništvo sušaške občine je dobilo nalog, da ugotovi škodo, ki so jo povzročile bombe, vržene na Sušak. Komisija je delala tudi čez božične praznike in pregledala vse zgradbe, ki so bile poškodovane. Daleč naokrog so popokale na stavbah vse šipe, tako da je sušaškim steklarjem zmanjkalo šip in so morali nekateri čakati, da šo prispele iz Zagreba. Vse dotlej so bila okna odprta. Mnogo družin sc je moralo i/. poškodovanih stanovanj izseliti. Najtežje je poškodovana hiša inž. Marinoviča, ki ima nad pol med krasnim petjem'kanarčkov po toplih drugi milijon din škode, Ker so omajani sobah učiteljišča, je skoraj pozabil, da nudi temelji, se bodo morali izseliti iz hiše vsi stanovalci. Komisija je ugotovila, da so tuje bombe povzročile na Sušaku okoli 4 milijone din škode. O poreklu bomb se komisija doslej še ni izjavila. REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: t morilec; 8 bober; 10 os; 12 ban; 13 je; 14 sol; 16 kis; 17 mak; 19 vim; 21 komit; 24 in; 25 vid; 36 ar- 27 palec; 29 kač; 30 tat; 32 lav; 34 Rim 36 er; 37 dno; 39 ro; 40 sreda. Navpično: 2 ob; 3 rob; 4 Ibar; 5 len; 7 kos; 9 pes; II som; 13 jim; 15 lak; 16 kit; 18 kovač; 19 videt; 20 sin; 22 mil; 23 tri; 27 pav; 28 car; 29 kar; 31 tir; 32 lok; 33 one; 35 moj; 37 dr; 38 od. •. < letališča je strmoglavilo na tla letalo oblasti razkril svojo da nimam po- H. J. ROESSLER: Izmišljena zgodba Andcrgast je danes zajtrkoval hitreje, kakor je bil navaien in kakor je bilo slučajno v majhnih gorskih hotelih. Hotel je že vstati, ko je neka mlada dama stopila k njemu. „Ali me ne bi hoteli s seboj vzeti gospod Andcrgast?" „S seboj vzeti? Kam?“ .,Na jezero. Ribarsbe priprave imam že s seboj. „Z veseljem". Na Andergastovem obrazu pa nikakor nisi mogel brati veselja, ki mu ga je obetalo spremstvo mlade dame. Kljub temu je z vljudnim nasmeškom ponovil: „Z veseljem. Pojdiva!" Zc dve uri sta sedela v ozkem čolnu. Trnka sta žalostno visela s čolna in tudi med obema človekoma se je zasidral molk. Andergast je naposled spregovoril: ..Ali ljubite ribarenjct' „Ne.“ „Ne?“ „Ne, zdi sc mi strahovito dolgočasno..** Toda...“ Erika je smeje se nagnila nazaj. .,Zakaj me tako presenečeno gledale, Andergast? Ali res mislite, da sem se z vami peljala na jezero, da bi ribarila?*' „ Se ved a sem to mislil.*1 Erika si je odstranila gost pramen las s 6?! a. ,,Vi ste pa res sijajen človek, Ander-gost,“ je rekla. ,.Izredno mi ugajate. O ribarenju bi že utegnili kaj razumeti, toda o ženskah in mladih dekletih ne razumete ničesar." Andcrgast je molčal. „Jaz lega ne verjamem, pač pa moja mama.“ „Vaša mati?“ 0Da, mama bi rada videla, da bi se poročila. Zato sva sc to poletje tudi semkaj pripeljali. Tedaj ste se vi pojavili na prizorišču. Takoj ste bili mami všeč. Celo izredno všeč. Bogati ste, mi smo pa revni. Ali ni potlej samo po sebi razumljivo, da mi je mama takoj kupila ribarske priprave in mi ukazala, naj grem z vami ribarit T‘ Andergast je Eriko presenečen pogledal. »Občudujem vašo odkritosrčnost!** Ce bi mi bil mamin načrt všeč, bi prav zanesljivo molčala.** „ To rej vam ne ugajam V* ,.Celo zelo mi ugajale," jc odšvrnila Erika, „že od piv c ure dalje, ko sem vas poznala. Vendar pa ne verjamem, da se danes moški poroči z dekletom, samo ker je nekoč ribaril’ z njo. Ali vidite lami« doli griček? Tam sedi moja mama za drevesom in naju opazuje. Ali vidite na oni strani raea trstikami majhno kočo? Tam čaka zdaj papa. In če vse ne bi nič poma-alo, moram točno ob dvanajstih, ko bo-o zabingljali zvončki v kapelici, skočiti v vodo. Vi me boste rešili, jaz se vas bom pa oklenila z rokami. Papa in mama se bosta bližala v čolnu — neroden položaj — saj razumete?" „In zakaj tega ne storite? Zakaj ste mi vse izdali?" Nasmehnila se je. „Ker...“ rdečica jc spreletela njeno čelo. .,Skoda,“ je dejal Andergast. .,Zakaj?" .,Morebiti bi se vam načrt vendarle posrečil." ,,Z lažjo? Nikoli!" Andergast jo je objel in prižel nase. „Kaj pa počnele! Ce naju mama vidi!" Andergast je poljubil njene rdeče ustnice. „Mama naj misli, da sc ji je načrt posrečil.** je rekel. „Vesel sem, da sem našel poštenega človeka. In če se ti ne zdi ravno smešno, bi te rad vprašaj', če hočeš [»stati moja žena...“ * s V hotelu so starši Eriko nestrpno pričakovali. Neprestano je mati hodila na teraso. Naposled se je izza plota vendarle, rikazala Erikina sinja obleka. Mati ji je ilela naproti. „Tako sva bila v skrbeh zate, Erika. Kje si pa tičala?" jezeru. Ribarila sem z Anderga- stam." *Z Andergastoni? Ali ni to tisti gospod, s katerim si včeraj plesala?** .»Da, mama". „In te je povabil?" „Sama sem se povabila, mama. Ugaja mi." Mati je presenečena zmajala z glavo. .,0h, današnja dekleta! Midva sva bila bila pa tako v skrbeh, da se ti ni kaj pripetilo." ,,Saj se je tudi res nekaj pripetilo, mama." ,,Za božjo voljo, kajt“ ^Pravkar sem se zaročila z gospodom Andergastoni." Mali je obstala kakor prikovana. .,Zaročila? Z Andergastoni? Toda, saj se vendar šele od včeraj poznata? Kako je vse to moglo tako hitro priti?" Erika je kar žarela* ,,Povedala sem mu kratko izmišljeno zgodbico, ki mu je bila zelo všeč." I »No?** I „Ker svoje sreče nočem... ker sem si „In vi mislite,** je dejal potlej posmehlji- drugače predstavljala... morebiti sem še vo, „vi mislite, da bom zdaj — i>o vašem zelo neumna, verujem namreč še v lju-Ijubeznivem vabilu... po vašem razloč- bežen." nem namigu... I Sedela je s pobešeno glavo in lahna Zanimivosti Dosmrtna ječa v svobodi Ameriška tragikomedija, ki je je kriv sam sv. Birokracij Nedavno je v nekem majhnem mestecu v Arizoni v Ameriki umrla neka ženska, ki je bila, ka»or se je izkazalo po listinah, katere so našli v njeni zapuščini, obsojena na dosmrtno ječo — a je umrla v prostosti, čeprav jo je že, dobrih 17 let iskala armada detektivov. Helena Smith, ime, pod katerim je živela B. Palmer, je ovdovela v mladih letih. Bila pa je petična ter je zlahka našla drugega ženina,, nekega trgovskega potnika. Ta ni niti slutil, s kako nevarno žensko se je zaročil. Blanša je bila strahovito ljubosumna ter ga je zasledovala ob vsaki priložnosti, dokler ga ni nekoč ujela v nekem nočnem lokalu ter na mestu izstrelila nanj več revolverskih strelov. Nato je obsedela kraj pokojnega med preplašenimi gosti, dokler ni prišla policija. Sodišče jo je obsodilo na dosmrtno ječo. Do tu je šlo vse v redu, in Blanši niti na misel ni prišlo, da bo zadihala kdaj svobodno. Da je niso hoteli zapreti, se je pač lahko zahvalila samo sveti birokraciji in onemu famoznemu »vprašanju pristojnosti in nepristojnosti«. Komedija se je začela, ko so io poslali z nekim stražnikom iz sodnih zaporov v državno kaznilnico. Ali tu je niso hoteli sprejeti, iz enostavnega razloga ne, ker kaznilnica ni imela ženskega oddelka. Med kaznilmško upravo in stražnikom je tedaj nastal cel prepir, ki se je končal tako, da je uprava končno popustila ter kaznjenko sprejela — oziroma dala stražniku potrdilo o njenem »prevzetju«. A takoj nato, ko je stražnik odšel, je nastalo za upravo novo pereče vprašanqe: Kam naj vtaknejo kaznjenko? Med moške je niso smeli, to je prepovedoval zakon. — Dobro, so rekli končno v kaznilni-ški upravi, napako so napravili oni, ki so Blanšo Palmer poslali v moško kaznilnico, a ne mi, zato uprava ne more od- govarjati za take napake ter tudi noče ničesar vedeti o kakšni Blanši Palmer-jevi. Tako se je Palmerjeva znašla iznenada pied vrati kaznilnice, ki je ni hotela sprejeti. Kajpada ji še na misel ni padlo, da bi začela rotiti upravo, naj jo zapre. Odšla je in se naselila v neki vasi v Arizoni kot Helena Smith. Kmalu nato sta se predsedstvo sodišča, ki je obsodilo Palmerjevo, in uprava kaznilnice začeli dajati zaradi Palmerje-ve. Akti so naraščali, vendar se pa vse to nje ni tikalo — ona je dočakala konec svojih dni v prostosti. Konec ponosnega zračnega Junaka — Nocoj bi rad Ančki ljubezen, toda verjemi mi, da gttma! ter se na kaj čuden način z motorjem zarilo v zemljo. Varujte se paketov, vohunov in peklenskih stro’ev!" Poštne direkcije Severno ameriških držav so s posebno javno okrožnico opozorile ameriške državljane, naj skrajno previdno postopajo s poštnimi paketi, ki bi jim jih dostavila pošta in se jim zdijo sumljivi. »United Press« mimo tega poroča, da je bilo prebivalstvo opozorjeno, naj se varuje raznih paketov, škatelj in podobnega. Čim kaj opazi, naj takoj javi pristojni oblasti. Policijske so tozadevno izdale naslednji proglas: »Tak paket lahko najdete v tovar-kjer delate, v cerkvi,- kinematografu povsod tam, kjer se zbirajo večje množice 'ljudi. Posebno nevarno za take pakete je v kinematografih ali gledališčih, kjer dajejo komade, ki se bavijo s političnimi, rasnimi in verskimi vprašanji. Posebno pripravna mesta za atentate s peklenskimi stroji so železniške postaje, mostovi, predori, podvozi in podobno. Zato.se varujte sumljivih poštnih paketov, raznih vohunov in peklenskih strojev!« Najmočnejša je ona žena, ki obvlada samo sebe. (Seneca) Otroška radovednost V avtobusu je sedela mamica s triletnim sinčkom. Na prvi postaji vstopi nenavadno korpulentna dama. Mali razšif- t oči in vpraša mamo: »Mama, ali je to ena sama oseba?« Ves avtobus je prasnil v smeh. korpu- • lentna dama pa je srdito pomerila fantka ter odšla. Mati pa je malega poučila: < »Tako ne smeš več govoriti. Ko m? boš spet hotel radi koga kaj vprašati, potem tega ne stori pred vsemi ljudmi« ampak me vprašaj kasneje, ko bova sama.« Slučajno je na prihodnji postaji vstopi; možakar z razcvetelim rdečim nosom. & bržčas ni bil član kake protialkoholne lige. Mali je dregnil mater in jo glasno j vprašal: »Kajne mama, o tem rdečem nosu Pa bova govorila, ko bova sama!« -------- Imuni prot« , ropotu in prepihu V neki zdravniški razpravi beremo, da sO Japonci popolnoma neobčutljivi za prepih, četudi stanujejo v hišah, ki so naravnost prerešetane z okni in zgrajene iz papkja. Pravtako neobčutljivi Pa so Japonci tudi za ropot in trušč. Ob ; največjem ropotu lahko najslajše spi#* Zdravniki so prišli do zaključka, da imajo namreč Japonci silno odporne živce. Znano je, da nosijo Japonke svoje otroke na delo in na ulico omotane na hrbtu. Tako se otroci že v najnežnejši dobi privadijo na ropot ih trušč, za katerega so kasneje Dopolnoma neobčutljivi. Sot'o jni kovači V neki angleški tovarni za municijo PROPAGANDA ZA DOLGE ROKAVE IN NOGAVICE Italijansko časopisje je začeto vneto priporočati Italijankam spodnje perilo z dolgimi-rokavi in dolge nogavice. Za Ita-Ijanke je takšna moda precejšnja novost; verjetno pa je, da se je bodo privadile, kajti lansko zimo, ki je bila precej huda, so lahko spoznale, da ima taka moda tudi svoje dobre strani. Težave z argentinsko pomladjo V Argentini že pričenja pomlad, dočim se pri nas šele pripravljamo na pravo zimo. Letošnja argentinska pomlad pa ni kaj razveseljiva, kot poročajo iz Južne Amerike. V gorah se talijo ogromne množine snega, voda je napolnila vse struge rek, ki so deloma prestopile bregove ter se razlile po dolinah in grozijo s poplavami. Rio Colorado in Rio Negro sta se že razlili. V Andih pa se lomijo veliki ledeni sloji ter z grozotnim truščem drvijo v doline. Več mest in naseiL so morali radi grozeče nevarnosti poplav in snežirh ter ledenih plazov popolnoma izprazniti. V M a r i boru dne 27. XII. 1940 »V e č e r n I k'* Stran 7. Mars&or Radvanjska občina v skrbeh zaradi nabave živil Občinski odbor radvanjske občine je imel te dni svojo zadnjo letošnjo sejo. Sklenjeno je bilo, podeliti odboru Rdečega križa prispevek din 4000 za nabavo obleke in življenjskih potrebščin revni šolski deci v Radvanju. V isti namen je prispeval tudi RK enako vsoto. Ustanovljen je bil občinski prehranjevalni urad za radvanjsko občino, kateremu pa manjka obratni kapital za nabavo živil. Občina nima za to razpoložljivega denarja, po- sojila pa ji doslej v ta namen ni uspelo dobiti. Na prošnjo posestnikov nove naselbine v Zg. Radvanju bo prevzela občina v popravljanje in vzdrževanje novo nastalo cesto v tem delu, katero so doslej vzdrževali posestniki skupno z občino. Občinski uslužbenci so zaprosili, da bi jim občinski odbor po svoji uvidevnosti dovolil porastu cen živil in drugih potrebščin primerno zvišanje prejemkov. Uradna poprava volivnih imenikov se bo izvršila od 1.—20. januarja 1941. Vsak moški, ki je dopolnil 21. leto starosti ter biva v občini najmanje 6 mesecev, ima pravico, da se osebno prepriča, ali je vpisan v volivnem imeniku. Občinska uprava poziva vse lastnike moških koks, da se do 1. I. 1941 brezpogojno zglasijo na občini ter prineso s seboj prometno knjižico za kolo ter svojo vojaško is-pravo. Tragična smrt zaradi zastrupljanja z monoksidom Ko je na Štefanovo dopoldne prišel uradnik Muehlstein Jaroslav na stanovanje Alojza Zemana, ključavničarskega mojstra, v Kacijanerjevo ulico na obisk, je našel okoli 10. dopoldne vrata zaprta, na trkanje ni bilo odziva. Potrkal je še na okno. Zopet ni prišel nihče, iz notranjosti pa je slišal žensko stokanje. Sluteč nesrečo je s pomočjo predilnega mojstra Bogoljuba Vlacha, ki stanuje v isti hiši, s silo vlomil vrata v Zemanovo stanovanje. Takoj sta občutila močan vonj po dušljivetn plinu ter sta odprla okna. V drugi spalni sobi sta našla Zemana mrtvega v postelji, njegovo ženo Pa nezavestno. Takoj sta poklicala zdravnika dr. Ivanška, ki Zemana kljub poizkusom z umetnim dihanjem ni mogel več priklicati v življenje, za njegovo neza- vestno ženo pa so poklicali rešilce, ki so jo prepeljali v bolnišnico. Zakonca Zemanova sta na predvečer zakurila v peči na žagovino. Pri pregledu so ugotovili, da je zamašena odvodna cev, kar je bilo zanju usodno. Za enkrat še ni mogoče ugotoviti, ali gre za nesrečen slučaj ali sta se zakonca prostovoljno hotela posloviti od življenja. To bo ugotovila preiskava, najtočnejše podatke pa bo lahko dala Zemanova soproga, ako ji bodo v bolnišnici še mogli rešiti življenje. Okol-nost, da se je pokojni Zertian večkrat pritoževal zaradi neznosnega dima v stanovanju, zadnjič še na predvečer svoje smrti, na vsak način izključuje možnost samomora. Pokojni Zeman je bil star 48 let ter po rodu iz Heršpica iz bivše Češkoslovaške. 580 otrok je bilo obdarovanih Po lepi socialni akciji, ko je- vodstvo tekstilne, tovarne Ehrlich razdelilo nedavno med vse svoje delavce in nameščence brezplačno 10.000 kg enotne in 6000 kg bele ter 3000 kg- masti, je delavska godba Ehrlichove tovarne priredila v nabito polni dvorani Zadružne gospodarske banke bogato božičnico.'Nabiralno akcijo je organiziral obratovodja g. Kovačič, ki se je zahvalil navzočima , šefoma gg. Avgustu in Ernestu Ehrlichu z? 100.000 din, katera sta v blagu darovala za delavske in nameščenske otroke. Oodba je zbrala 17.000 din. Pri božičnici je sodelovala pod taktirko kapelnika Schonherra delavska godba. Na sporedu so bil^ tudi deklamacije in recitacije. Nato je l^ožičck razdelil 580 otrokom darila: kompletno obleko, nogavice, šolske potrebščine in sladkorije. Obdarovani so bili vsi otroci nameščencev in delavcev v starosti od 1. do 14. leta. V imenu ob-darovancev se je vsem dobrotnikom zahvalil predsednik godbe obratovodja g. Kovačič, ki -je poudaril;* da letos Božiček ni delal razlike med otroci, ker so bili bogato obdarovani vsi od prvega nastav-Ijenca do najnižjega delavca. Ivan Verdnik f iPred prazniki je po- daljši bolezni umrl 82 letni posestnik in tovarnar g. Ivan Verdnik. Z njim lega v grob neomajen narodni borec, ki je mnogo pretrpel za skupne interese slovenskega naroda. Po svojem predvojnem narodnostnem udejstvovanju je pokojnik znan po celi Koroški. Znan in spoštovan je bil tudi kot večkratni župan domače občine Otiški vrh. Ob ustanoviti Narodne stranke je bil leta 1906 med prvimi njenimi člani. Kot izvrsten govornik je mnogo pripomogel k izvolitvi našega kandidata v avstrijski državni zbor. Pri deželnozborskih volitvah 1909 je nastopil kot kandidat te stranke v okrajih Slovenjgradec-Šoštanj-Marenberg. Med svetovno vojno je bil g. Verdnik kot »srbofil« zaprt skupno z dr. Rosino in drugimi narodnjaki v Orad-' cu. Na jesen življenja je prišel g. Verdnik v Maribor, kjer je s svojim zetom g. Škofom ustanovil tovarno pletenin v Melju. Smrten skok z državnega mosfu Na Štefanovo okoli 10. popoldne je prišel preko državnega mostu 15 letni nezaposleni trgovski pomočnik Janko Udi na s Pobrežja. Pri zadnjem stebru na mostu sc je hipoma povzpel na ograjo ter padel z nje okoli 10 metrov globoko na pešpot, ki vodi proti Taborski ulici. Obležal je v mlaki krvi. Pri padcu si je zlomil obe roki ter je dobil tudi težke notranjo poškodbe. V skoro brezupnem stanju so ga reševalci prepeljali v l»biišnico, kjer je ponoči podlegel poškodbam. Vzrok dejanja za enkrat ni znan. Verjetno ho ga pojasnilo pismo na njegovo ženo, ki so ga našli pri njem v žepu. * NI reklama, temveč zares, najlepše je Silvestrovanje v toplo zakurjenih dvoranah sokolskega doma-matice. Spored — Zabava — Ples. Predprodaja vstopnic pri Potniku. * Dr. Černič se je vrnil in ordinira iredno v sanatoriju Tyrševa 19. UBOJ V POČEHOVI Pred hišo posestnika Fekonje v Počehovi so prišli za praznike razgrajat tesarski pomočnik Leopold Karnet ter njegova tovariša A. Ribič in F. Zorko. Vinjeni so razbijali vrata in šipe. V obrambi domačije in svojcev je stopil med razgrajače domači sin Fran Fekonja, ki je pravkar na božičnem dopustu. V silobranu je segel po nožu ter do smrti zabodel Leopolda Karneta. Orožniki so Fekonjo in oba ostala razgrajača aretirali. OPOZORILO LASTNIKOM MOTORNIH VOZIL Predstojnišlvo mestne policijc v Mariboru obvešča vse lastnike avtomobilov in motorjev, da je na dan Novega leta dovoljena vožnja z motornimi vozili kakor ob navadnih dnevih. — Istočasno se obveščajo vsi oni, ki so dobdli dovoljenje za izjemne vožnje, da se veljavnost teh dovoljenj podaljša do konca februarja 1911. * SOKOL MARIBOR-MATICA vabi na SILVESTROVANJE s sporedom in plesom. Predprodaja vstopnic pri Putniku. m f Anton Kukovič. V visoki starosti 77 let je umrl v Smetanovi ulici upokojeni nadučitelj Anton Kukovič, rodom iz Ptuja. Učileljeval je v raznih krajih do 1. 1925 ter vzgajal svoje učence v zavedne narodnjake in umne gospodarje. Posebno pozornost je posvečal šolskim drevesnicam in sadjarstvu. Zapušča soprogo ter sina Kazimira in Danila, ki sta oba na vidnih jioložajih v našem javnem življenju. Pogreb .bo jutri ob 15. na mestnem pokopališču na Pobrežju. •m Z redom Jugoslovanske krone IV. stopnic je bil odlikovan mariborski župan dr. Alojzij Juvan. m Upokojena je učiteljica Ilerma Bračičeva iz Maribora. m Premeščen je na lastno prošnjo sodni pristav Fran Dercnčin iz Marenberga k okrajnemu sodišču v Mariboru. m Na dravskem brodil je umrl zadel od kapi starček A. Stupan s Pobrežja, ki je bil namenjen v Maribor. m Studenške občinske reveže je obdarovala za božične praznike trgovka Vida Rantaša z živilskimi zavoji, ki so vsebovali moko, zdrob, sladkor, čaj in vino. KAJ IZGUBLJAJO MARIBORČANI Predstojništvo mestne policije je prejelo od 1. XI. do 19. XII. več najdenih predmetov, med drugim dva klobuka, štiri denarnice z različnimi zneski, 100 dinarski bankovec, zlat poročni prstan, zlat uhan, zlato double zapestno damsko uro, fotografski aparat s potrebščinami, dve aktovki, psa foksterierja, srebrno brošo itd. Lastniki jih lahko dobijo v uradu za najdene predmete. m Zasebni nameščenci v Mariboru, ki so člani mariborske podružnice Združenja slovenskih privatnih nameščencev, bodo imeli jutri zvečer ob 20. v Delavski zbornici sestanek, na katerem bosta predavala predsednik Pokojninskega zavoda di-. A. Milavec ter podpredsednik centralnega društva inž. V. Košir. * Silvestrovo — spored — ples — Sokolski dom — Maribor Matica. m Iz društva mariborskih upokojencev: Za delno omiljenje bede je društveni odbor za božične praznike razdelil med revne društvene člane (3000 din v gotovini' in več paketov blaga za perilo itd. m Grajsko klet je oddala mestna občina v najem lastniku kavarne „Astoria“ g: Petanu.' Krasno renovirani lokal bo odprt za novo leto ,tako da bodo Mariborčani že lahko silvestrovali v novi restavraciji. m Vremenska hišica na Slomškovem trgu bo na novo urejena. Mestna občina je naročila pri domači tvrdki Franjo Bu-. reš najmodernejše aparate, ki bodo v kratkem nameščeni, in sicer najmodernejši thermo-hvgrograf, velik aneroid, hvgro-meter, toplonieter, termometer za merjenje maksimalne in minimalne temperature. Razen tega bo v hišici tudi načrt mesta z raznimi [Kidalki o prebivalstvu in za tujski promet. m. Oectuo kislino je. pila v samomorilnem namenu 17 letna natakarica Gizela J. iz Zg. Velke. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico. m Fant je prelepe! 29 letno tovarniško delavko Romano R. s Pobrežja ter jo nevarno poškodoval na, rokah in očeh. Zdravi sc v bolnišnici. m Stroj za mešanje betona je strl nogo 2Slelnenni delavcu Borisu Jančinoviču iz Maribora. Ali sle Se odd@f novMitota voščita 7 priporočamo „R A V E“ Originalen zavojček din * SOKOL M A RIROR -MA TI CA vabi na SILVESTROVANJE s sporedom m plesom. Predprodaja vstopnic pri Putniku. * Proti kašlju nrinnm^a prsne karamele. 5'— v apotekah. Zahtevajte izključno prsne karamele iz domače tvarnioe „RAVE“. * Himen. Včeraj sta sc poročila v Frančiškanski cerkvi gospod Stanko Kocbek, lastnik špedicijskega in trgovskega podjetja Balkan" in gospodična Rozalija Kamnik. posestnikova hči iz Koprivne. Čestitamo. * Nameščenci in delavstvo tovarne Ehrlich se najiskrenejše zahvaljuje g. šefu za bogato darilo ob božičnici. Vsak otrok je dobil od g. šefa blago za obleko, kar znaša 100.000 din. Obdarovanei in starši so doživeli lep božič, za kar gre tovarniškemu vodstvu srčna hvala. * Delavstvo tov. Zelenka in Comp. se prisrčno zahvaljuje gosjx>du šefu za božično darilo in mu želi srečno Novo leto! * Na zagrebški univerzi je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva gospod Herbert Klemenčič, sin trgovca Vinka Klemenčiča v Mariboru, Čestitamo! Trdo kožo In kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA". m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 21. do vključno 27. decembra Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85 ter lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. Narodno glmdalSie Pelek, 27. dec: zaprto. Sobota, 28. de.c., ob 20.: ..Nenavaden človek". Znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 29. dec., ob 15.: „Petrčkove po„. slednje sanje". Priredi I. dekliška meščanska šola. Ob 20.: ,.Habakuk". Cino * Grajski kino. Danes zadnjič »Dva divja goloba'1. V soboto „Z bogom Dunaj". * Esplanade kino. Odličen nemški vele-napeti film „TrJjo Kodoni". Najboljši akrobatski svetovnoznani trio izvaja v filmu vratolomne akrobacije. * Union kino. Do vklučno danes »Trije bratje siromaki«, z znamenitimi komiki brati Ritz. Zabava in smeh. — Torek radi onrme zaprto! — Naš božični spored! »Andy Hardy na divjem zapadu«, velefilm napete vsebine z znamenitim mladim igralcem Micky Ronej-em v glavni vlogi. NSZ za božičnico delavskih otrok Letošnji Božič je zlasti delavskim družinam s številnimi otroki prizadel nemalo skrbi. Zaradi draginje in skrajšanja delovnega časa po tovarnah se je, laliko rečemo, ver-ia delavstva znašla v zelo težkem položaju. Posebno pa čutijo to pomanjkanje otroci teh družin, ki ne morejo razumeti, zakaj ne dobijo kruha. Da vsaj malenkostno odpomore tem družinam ter mlade trpine vsaj za Božič nekoliko razveseli, je Narodna strokovna zveza v Mariboru pred tedni pričela z akcijo, da dobijo za praznike nekakšen olajšek v bedi. Akcija je povsem dobro uspela in se je javnost prošnji Narodne strokovne zveze radovoljno odzvala ter prispela po svojih močeh. S pomočjo teh številnih dobrotnikov je Narodna strokovni zvezi uspelo, da je nabrala v blagu in denarju za okrog 10 tisoč din vrednosti. Tako je bilo skromno in tiho, v prostorih Narodne strokovne zveze, obdarovanih okrog 100 otrok. Veseli in žarečih lic so dohajali malčki, čeprav s skromnim darilom domov. Vsem, ki so pripomogli, da je ta akcija tako lepo uspela, gre zahvala obdarovancev in našega narodnega delavstva. Vežbanje Mariborčanov za gasilsko obrambo 120 obveznikov pomožne vojske III. poziva je obiskovalo prvi tečaj za gasilsko obrambo, med tečajniki so zastopani vsi mogoči poklici. Razdeljen je bil v dva dela, za starejše in mlajše. Udeležba pri predavanjih je bila skoro 100 odstotna, z uspehom je položilo zaključni izpit 82 tečajnikov. Pouk je bil teoretičen in praktičen, zlasti v vežbanju z gasilskim orodjem za protiletalsko zaščito. Vodstvo tečaja je imel podpredsednik protiletalske zaščite ravn. Pogačnik, sodelovali pa so župni podstarešma Kessler, poveljnik Kramberger, tajnik zaščitnega odbora Hameščak, vodja mestnega zaščitnega urada Kramer in dr. Absolventi tečaja bodo sedaj pritegnjeni k rednemu delu gasilske čete. Vežbanje meščanstva za gasilsko obrambo s tem še ni končano, temveč še bo okoli 40 tečajev, kjer se bodo hišniki, hišni gospodarji in stano- valci izvežbali v požarni zaščiti, tako da bo imela vsaka hiša svoje »gasilce«. Zaključni družabni večer tečaja je bil v Kazinski dvorani. Med tečajnike so prišli tudi odlični gosti, med njimi mestni poveljnik general Parac, oba okrajna načelnika dr. Šiška in Ajlec, podžupan 2e-bot, polkovnika Krler in Božovič, poveljnik vojnega okruga polk. Markulj, predstojnik mestne policije Kos, ter celotno vodstvo protiletalske zaščite. Spregovorili so poveljnik gasilcev Kramberger, mestni poveljnik general Parac, podžupan Zebot ter mdustrijalec Drago Roglič. Ob zaključku prvega tečaja za požarno zaščito mesta, ki ji pripada v slučaju vojne minentna važnost, vidimo, da se tudi mariborsko civilno prebivalstvo zaveda doKnosti, ki mu jih stavi današr!i čas. /cREME J - ..PRRLIRG" vivmn-..nar? er Cefte c. Priskočimo najbcdncjšim na pomoč! C.elislri 7ima»i rt- \t__• * i« Celjski župan g. Alojzij Voršič je objavil oklic, sklicujoč se na proglas Nj. kr. Vis. kneginje Olge. S teni proglasom se tudi župan obrača na vsa dobra celjska srca v veri, do bodo tildi celjski reveži deležni zimske pomoči. c. Pekovski pomočniki v Celju se zahvaljujejo onim, ki so darovali prispevke za božičnico za onemogle in brezposelne pek. pomočnike. c. Banovinski odbor Združenja rezervnih podčastnikov se je osnoval v Celju. Odbor bo imel nalogo, čim uspešneje zastopati interese svojih članov. c. Drž. dvorazredna trgovska šola v Celju. Po zadevnem razpisu banske uprave odpade pouk v soboto, 11. januarja. Po božičnih počitnicah bo tedaj prvi dan rednega pouka v ponedeljek, 13. januarja. Ravnateljstvo. ' Lepa geste. Tekstilna tovarna »Lava«, Ludvik Gerkman v Laškem, je podaril vsemu svojemu delavstvu za božične praznike volneno blago za obleke. To je hvale in posnemanja vredna gesta, ki je v tovarni usluž-beno delavstvo prav razveselila. c. Razstava »Naš Jadran«, ki jo je priredil akad. slikar Albert Sirk v Mestni hranilnici, je dosegla mnogo zanimanja in lep uspeh. Razstava je podaljšana še do vključno nedelje 29. t. m. c. Valilna jajca. Banska uprava bo tudi prihodnjo pomlad oddajala valilna jajca štajerske kokoši. Naročniki valilnih jajc prispevajo 1 din za eno jajce. Vabijo se kmetovalci, da v čim večjem številu naroče jajca rjave štajerske kokoši. Naročilo sprejema mestno poglavarstvo v sobi 47 do 20. januarja. Res dobri rejci rjave štajerske kokoši bodo prejeli od mestne občine tudi posebne vzdrževalne nagrade. c' '’nirt v cerkvi. Včeraj zjutraj je umrla v opatijski cerkvi med mašo od kapi zadeta 591etna zasebnica Marija Blažinc iz Celja. Komisija je odredila prevoz trupla na okoliško pokopališče. c. Rezervno pnevmatiko, vredno 2800 din, je med vožnjo izgubil avtoizvošček Ivan Planinšek iz Celja. c- Celjski Šahovski klub ie povabljen v spomladi v Budimpešto, 12- januarja pa v Mursko Soboto. Včeraj ie bil v gosteh v Št. Pavlu pri Prcbolgdu. kjer sc je ustanovil c- Nezaposlenost narašča Pri Borzi dela je bilo 20. . m- skuPai v evidenci č-82 brezposelnih, moških 367. žensk 215. Dne 10 t m. jih je bilo skupaj 433, meških 246 žensk 187. — Delo je na razpolago: 1 poročenemu paru p kmečka dela na deželi, 4 deklam, 1 natakarici, 5 kuharicam, 6 služkinjam in 1 po-strežnici. c. Drsališče SK. Celia v mestnem parku je odprto. Opremljeno je z zvočno aparaturo. ŽENITBE - DOPISI MALI OGLASI GOSPODIČNO z belo-obrobljeno rdečo kapuco, ki se ie v soboto opoldan peljala z avtobusom iz Studenc do Glavnega trga, prosi gospod z nanrbtnikorn za naslov pod šifro »Spoznanje« na ogl. odd. »Večernika«. 21378-19 PRIDELKI JABOLKA kg din 5. —, drva in premog najceneje dostavlja Ehrlich, Studenci. Telefon 28-74 21374-23 IH Kupim RABLJENE SMUČI Lobnik. Rogoza, pošta Hoče-21390-28 Lepa darila za vsakogar dobite najceneje v parfumeriji ,ELVO\ Maribor Vetrinjska ulica št 18 Spomnite se CMD i Skrbi Grafolog' r. t. Karmah, sprejema obiske v Mariboru, Hote! Zomorc skoz celi dapi Dobite v vsaki strokovni trgovini. CRNC MALIM OOLASOM V aisilo ociasih stane vssKa Beseda St par naimanjša Dtistt.lbina ta te OElase te din !0.~ Dražbe, orelclici dopisovanja In ženitovaniskl oglasi din t— do besedi Mal-A znesek za te oslase le dlo »2.— Debelo tiskane besede se računajo dvojno Oglasni davek za enkratBD oCiavo znata din 2 /n*K*k z* mnU r_________ . *nafca UI°. «* maie oglase se olačuje tako) orl naročilu. oziroma ca le vocslaij v olsmu skupaj z naročilom ali oa oo oeštni ooložnlcl oa čekovni račun it 11.405. -Iz vse olsmcne odgovore glede tnalib oglasov se mora oriložiti znamka za 3 din. KAM, KJE? Za Silvestrov večer se iščeta dva dobra GODBENIKA proti dobri plači- Gostilna Dermastja. Aleksandrova 18. 21393-1 Sprejme se sposo-bna PLAČILNA NATAKARICA m učenka in ena pomivalka. Gostilna Dermastja, Aleksan-drova 18. 21392-2 STANOVANJE ODDA TRISOBNO STANOVANJE se takoj odda Vprašati Kmetijska družba. Meljska cesta 12. 21214-5 SOBO ODDA Lepa OPREMLJENA SOBA se odda. Slovenska ul. 34-1 . 21369-8 SOBO IŠČE 1^OPREMLJENO SOBO s separatnim vhodom na Kralju Petra- trgu ali v bližini s 1. januarjem. Dopisi pod »21376« na osi. odd. »Večernika«- 21376-9 LOKAL LOKAL še odda s l. februarjem. Koroška c. 39. 21379-10 POSEST Malo VINOGRADNO POSESTVO v Pekrah se takoj proda. Plačilni pogoji ugodni. Zorko, Pekre. 21391-11 POHISTVO-OPREMA Kupimo takoj dobro ohranjeno PISALNO MIZO iti stol. Ponudbe na ogl, odd-»Večernika« pod »Navedba cene«. 21221-17 ŽENSKI KOTIČEK NOGAVICE rokavice, perilo trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, poleg tržnice. _____________________16799-18 PRISTNI MED vsako količino, oddaja Kmetijska družba 12, tel. 20-83. Istotam se sprejemajo naročila za vagonske množine apnenega prahu. 21215-18 GLASBILA RADIO »ORION« z napisano skalo prodam; tudi na obroke- Tkalski prehod 9 ali Vetrinjska 7. 21370-20 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočni po kratkem trpljenju poklical v lepšo življenje našega ljubljenega soproga, zlatega dragega ateka in starega ateka, gospoda Antona Kukovič nadučitelja v pok. , i Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 28. decembra 1940, ob 15. uri, iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedelejek, dne 30. decembra 1940, ob 7. uri zjutraj, v stolni cerkvi. Maribor, Ljubljana, dne 27. decembra 1940. Žalujoči: soproga Roza, sinova Kazimir in Danilo, snaha Pavla, vrui- kec Janezek. |t|. pri natlh inseren- JIKI kupujte ***» oglašujta Zapustil me je nepričakovano na tragičen način v 48 letu starosti moj skrbni dobri mož, gospod Alojz Zeman ključavničarski mojster. Pogreb nepozabnega se bo vršil v soboto, dne 28. t. m., ob 14. uri, iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Maribor, Heršpice, dne 27. decembra 1940. žalujoča soproga Zora v imenu ostalega sorodstva. MALE OGLASE za sobotno-nedeljsko številko „Večernika" čimprej v tednu, najkasneje do petka '\J. zvečer, ' ker so do tedaj oddani mali oglasi brez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani. »VEČERNIK« r ■ -- ' f. . ‘ 4» * ; : . Oglasni oddelek. Podpisana tvrdka sporoča žalostno vest, da je njen dolgoletni zvesti sodelavec, gospod Pave/ Ku barvarski mo/star preminul dne 26. decembra 1940. Preminulega ohranimo v častnem spominu. Maribor, dne 27. decembra 1940. i. Hutter In drug Izd in tn urejuje A DOLI RIBNIKAR, v Mariboru Tiska Mariborska tiskarno d. d., predstavnik KI ANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku — Rokopisi se ue rračalo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67. in uprave Štev. 28-67. — Poštni čekovni račuu štev 11 >19-