n •j Teč j i slovenski dneTnil^^S It Združenih državah n VeUa za rte leto ... $6.00 ° Za pol leta.....$3-00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 209. — ŠTEV. 209. NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki* Entered as Second Ol&u Hatter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., ander Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 6. 1929. — PETEK, 6. SEPTEMBRA 1929. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. in TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL BRIAND PROPAGIRA ZDRUZENE DRŽAVE EVROPE NAMERAVANA EVROPSKA ZVEZA NI V NOBENIM OZIRU NAPERJENA PROTI AMERIŠKIM ZDRUŽ. DRŽ. POROTNIKI STRELA JE V CHARLOTTE | UDARILA V SO IZBRANI AEROPLAN LIGA NARODOV SE DOBRIKA KITAJCEM IZGREDI SO PONEHALI V PALESTINI Hrepenenje po miru bc zmanjšalo oboroževanje na morju. — V novi federaciji bi obdržale vse države svojo suverenost. — Po mnenju Ramsaya Mac-Donalda imajo narodi zadnjo besedo. ŽENEVA, Švica, 5. septembra. — Danes je govoril na seji Lige narodov francoski ministrski predsednik Aris.ide Briand ter z navdušenimi besedami potrdil izvajanja svojega tovariša angl. !nin strskega predsednika Ramsaya MacDonalda. Nadalje se je zavzel za skorajšnje stvorjenje zdru znih držav Evrope. — Taka federacija, — je izjavil, — bi ne kršila suverenstva nobene države, ki bi se ji priključila. Države bi bile med seboj le v tesnejšem stiku ter bi imele večje interesne skupnosti. Združene države Evrope bi ne bile naperjene proti Združenim državam A merike z edino izjemo, da bi tvorile varstvo proti visokim ameriškim carinskim tarifom. Za Briandom je govoril Belgijec Hymans ter se zavzemal za znižanje carinskih tarifov ter zahteval kazni za prekršenje Kelloggovega pakta. pel tisoč dolarjev. Odvedli sc ŽENEVA, Švica, 5. septembra. — O priliki ne- iih "azaj v jetniške celice, kjer s«, kega banketa je govoril Ramsay MacDonald ter re- žc n*haja trinajst obtožencev. Kc i i i i -o-i i ...so obtožence odvedli, so bili videti kel, da hrepene So odstotkov svetovnega prebival- jako zadovoljni ter so veselo ma- čtva po miru ter da je to hrepenenje najboljša jam- hali svojim prijateljem in znan-fčina za popolno razoroženje. Izbira porotnikov je tra- Osem oseb se je smrtno Govor ministra Wu-ja je Arabci so vprizorili le par napadov. — Angleški uradniki so prijeli dosti agitatorjev.— Kubanski Zidje hočejo pomagali palestinskim tov a r i- jala devet dni. —- Državnik pravdnik bo pričel navajati svoje dokaze. Obe strani sta zadovoljni z izbiro. CHARLOTTE. N. C., 5. septembra. — Izbira porote, ki bo sodila trinajst moških :n tri ženske, obtožene umora policijskega načelnika Aderholta, je bila včeraj zaključena. Danes je pričel državni pravdnik navajati svoje dokaze. V poroti so štirje farmerji, dva predilca, en železninar in en prodajalec časopisov, en tesar, en grocer, neki železniški poštni uradnik in nek popravljaš železniških kar. Boj glede zadnjih dveh porotnikov je bil posebno oster. Petin petdeset kandidatov je moralo nastopiti. predno sta bila ta dva porotnika izbrana. Državni in obrambni zagovorniki so bili vsi enako zadovoljni s porotniki, ki so vsi poročen^ ter le eden ni član cerkve. V splošnem sa zaslišali 385 oseb. Kakorhitro je bil izbran zadnji porotnik, so bile zopet poslane na-i zaj v jetnišnico tri obtoženke, ki so bile začasno na svobodi pod jam- ccm. ponesrečilo, ko je uda rila strela v aeroplan. Mrtve potnike je našel neki pismonoša. GALLUP. N. Mcx., 5. septembra. Kup zvitega železa in razbitega le- kazal, da so se kitajski ved tel ji obrnili od Rusije. — Udarec Sovjetski Rusiji. ŽENEVA. Švica. 5. septeAibra. — Po natančnem preštudiranju na- sem. sa je vse. kar je ostalo od pogreba- i govora, kil ga je imel pred zboro- nega transkontinentalnega potniškega aeroplana "City of San Fran-sisco", v katerega je udarila strela. ko je letel preko Nove Mehike, oele danes so našli trupla sedmih moških in ene ženske v gorati pokrajini južno od tukaj. anjem Lige narodov kitajski minister Cao Wu, so bili danes krogi Li-ae narodov prepričani, da bo imela zanaprej Liga narodov ne pa kača posamezna sila vseobladujoči vpliv na rekonstrukcijo Kitajske. Govor ministra Wuja je kazal, Več kot štirindvajset ur je vlada- j se je Kitajska priklopiia Ligi j la popolna negotovost glede tega j narodov in da namerava potom i aeroplana s tremi motorji ter gle- i Lige doseči ne le razpusta takozva- j .^e usode petih potnikov in treh le- nih krivičnih pogodb in kontrak talcev. Trideset acroplanov in več sto Indijancev je iskalo pogrešane po razritem ozemlju, dokler ni našel neki pismonoša razvalin aeroplana in osem trupel nekako triindvajset milj južno od tukaj. Več ur je poteklo predno so mogli gozdarji prodreti v neobljude-no pokrajino ter spraviti ven tru-ola ponesrečenih. LADY HEATH DOSTI BOLJŠA CLEVELAND. O.. 4. septembra. — H repenenje po miru bo vodilo moja in H oov- t-rjeva prizadevanja, — je rekel. — Dosti težkoč i- mamo, toda volja narodov je mogočnejša kot vse drugo in volja narodov mora imeti slednjič zadnjo LarJy Maly Heath se ie P°ne" ; srečila tukaj v četrtek tekom zrač- | nih dirk. se počuti danes dosti boljše, a vrjetno je. da ne bo nikdar več letela v aeroplanu. kot so I izjavili tukajšnji zdravniki. Lady Heath si je nalomila črepi- besedo. CLEMENCEAU NAPETOST MED RUSI ____ IN KITAJCI Specijalista, ki je zdravil DrC\IA7DAT UI ko njen aer°Plan treščil j KLuliU /juULlL1 skczi streho neke tukajšnje bolni-j PRVI PONAREJENI NOVI BANKOVEC WASHINGTON. D. C.. 5. sept.— Prvi znani poskus, aa se ponaredi nove majhne bankovce, se je končal s popolnim izjalovljcnjem. Julius Ries. ki pravi, da je trgovski potnik iz Omahe. je bil aretiran v Cedar Rapids. Iowa, potem ko so se pojavili ponarejeni bankovci po deset dolarjev. . Načelnik Tajne službe. Moran, je rekel, da so bile ponaredbe tako nerodne, da bi jih ne sprejel noben človek, ki ima količkaj opravka z bankovci. Napravljeni so bili potom foto-mehaničnega procesa. tov. pač pa dobiti tudi tehnično in finančno pomoč, ki jo potrebuje- dežela za rekonstrukcijo. Jasno izjavo kitajskega ministra. da je Kitajska sklenila ostati pri Ligi narodov, smatrajo kot po-seben udarec proti sovjetski Rusiji, ki je najbolj željno stremela p;j tem. da spravi Kitajsko pod svojo kontrolo. Da doseže ta svoj cilj. je izjavila Rusija, da je pripravljena dati Kitajski materij al in tehnično pomoč. Liga narodov je poslala na Ki-lajsko svojega podtajnika Avenola. da se seznani z novimi kitajskimi voditelji ter jim predstavi resnične cilje Lige narodov in prednosti, katere bi uživala Kitajska, če bo stala na strani Lige. Liga narodov je očividno zmagala nad sovjetsko Rusijo in to je bi-_> razvidno, ko je rekel minister Wu tekom svojega nagovora pred zbornico: — Besedilo dogovora glede Lige narodov izraža na občudovanja vreden način pojme Kitajske glede odnosa j ev med narodi. Od prvega pričetka naprej je bila Kitajska verna članica Lige ter je zdaj njena najmočnejša opora. Sovjetski zunanji urad je opozoril na številne zapreke, k i ovirajo skorajšnji dogovor. — Nevarnost še vedno ob-staia. tudi maršala Focha, so poklicali k bolniški postelji prejšnjeg afranco-skega ministr. predsednika. PARIZ. Francija. 5. septembra. Bolezen Geor. Clemenceau-a. francoskega vojnega ministrskega predsednika ter enega avtorjev versaill-ske mirovne pogodbe, je dosegla danes vznemirljivo stanje ter napotila zdravnike, ki ga zdravijo, da so poklicali k njegovi bolniški po-liji in da sporno vprašanje šp dav- | steljl odličnega specijalista dr. de no ni reb rno. ; Genesa. ki je zdravil pokojnega Vlada je opozorila na dejstvo, da i jt bo pričelo vršiti diplomatsko barantanje. za katero so posebno navdušeni vsi orijentalski narodi. Izpremembe. katere ______ do pred par dnevi, ko se je naenkrat pojavila MOSKVA, Rusija, 5 septembra Dasiravno so Kitajci v svojem zad-iTfem poročilu skoro brez izjeme sprejeli sovjetske pogoje glede ki • tajske iztočne železnice, so izjavil danes vladni krogi, da še davno n. izginila pretnja vojne v Mandžu- maršala Ferdinanda Focha tekom zadnjih ur njegove bolezni. Clemenceau. ki je star sedemin-esemdeset let. je že več tednov ja-na mera v a ko siabega jdravja. Nihče ga pa ni i praviti Maks Litvinov v kitaj- smatrai resno bolnim ih predlogih, so še dosti bolj važ- ce. Vrjetno je, da bo popolnoma o- krevala. POMANJKANJE MLEKA BINGHAMPTON, N. Y., 4. sept. AHRENBERC V KOPANJU KODANJ. Danska. 5 septembra Švedska letalca, kapitan Ahren-berg in poročnik Floden sta dospe- Podaljšana doba suše v državi New la včeraj popolde v Kodanj. po iz- York bo imela za posledico resno pomanjkanje mleka kot ga ni bilo že celo vrsto let. Tako je naznanil zdravstveni urad. ki je navedel poročilo zveze živinorejcev, da bo kmalu prijelo resno primanjkovati mleka, posebno v mestu jalovljenju poleta preko Atlantika. Kapitan Ahrenberg je izjavil, da nima nikakih upanj na transatlan-tiško zračno črto v trgovske svrne a je rekel, da bo ponovil svoj po- VELIKANSKA VROČINA PO CELEM IZTOČNEM DELU DEŽELE BOSTON. Mass.. 4. septembra. — Dvajset ljudi je v Bostonu včeraj rbolelo vsled strašne vročine, ki je dosegla popoldne višino 96 stopinj, kar pomenja najvišjo točko, kar je skus, če mu bo mogoče dobiti za tc | ie bilo kdaj opaziti v tem mestu ob potrebni denar. • sedanjem času. PRIZOR IZ JERUZALEMA JERUZALEM. Palestina. 5. sept.1 Z izjemo posameznih slučajev po- j skušenega oplenjenja izpraznenih židovskih domov v bližini meje je bila Palestina danes dosti mirnejša kot kdaj izza časa. ko so izbruhnili resni izgredi pred nekako štirinajstimi dnevi. Angleške čete, poslane semkaj, da zatro vsak nered, obvladujejo brez dvoma položaj. Mesta so pa vendar ostala pod dvojno stražo. Angleški vojaki so sporočili, da so obkolili organizirano tolpo transjordanskih Arabcev v bližini meje, da pa so se napadalci umaknili po spopadu z angleškimi vojaki ter zbežali ob vznožje gore Tabor. Natančno število žrtev ni še znano. LONDON. Anglija. 5. septembra Danes so nadaljevali z iskanjem orožja in agitatorjev, ki so povzročili palestinske izgrede. Kolonijal-ni urad je ugotovil v oficijelnem komunikeju, da delujejo angleške čete vzajemno s palestinsko policijo. ki vrši hišne preiskave v Jafi. Jeruzalemu. Betlehemu in drugih središčih. Nekako 170 oseb je bilo aretiranih v vasi Veleta v bližini Jeruzalema. Šestdeset oseb pa je bilo aretiranih v Beisanu in med njimi je dosti uglednih agitatorjev. Komunikej dostavlja,* da prihajajo Arabci še vedno v Palestino preko severo-zapadne meje. da pa ni opaziti nikakega dogovorjenega gibanja. HAVANA. Kuba. 5. septembra. — Več kot dva tisoč Židov se je udeležilo včeraj sestanka, da razpravljajo o načinih in sredstvih, kako pomagati svojim bratom v Palestini. Na zborovanju so sklenili o-sebno obiskati vse kubanske Žide ter jih prositi za denarne prispevke. VIŠJE PLAČE MEHIŠKIH DELAVCEV Mehiški kabinetni minister je odredil uveljav-ljenje mezdne lestvice izza leta 1925. — Več velikih majn zaprtih. MEXICO CITY, Mehika. 5 sept. Ramon de Negri, mehiški minister za industrijo, trgovino in delo. je odredil danes, naj postanejo takoj zopet pravomočne mezdne lestvice kot jih je določila tekstilna konvencija leta 1925. Ta konvencija je bila sestavljena iz zastopnikov lastnikov tekstilnih tvornic in tekstilnih delavcev. Iz-prememba v mezdi, ki je bila uvedena v vseh napravah, brez ozira na to. če so bili lastniki teh naprav udeleženi pri konvenciji leta 1925 ali ne. Ta vladna odredba je bila posledica nemira, ki je prevladoval v tej industriji tekom preteklih par let. MEXICO CITY. Mehika. 5 sept. Tritisoč mož je izsvbilo delo, ko so lastniki zaprli Los Estrella.s rove v državi Michoacan. Rove je obratoval neki amcriško-angleški sindikat. CHAMPLAIN MOST 2E PONAŠA DENAR CROWN POINT, N Y , 4 sep V enem tednu izza otvoritve dne 26. avgusta je prinesel Champlain most med to državo ter Vermon-tom več kot sedem tisoč dolarjr v prevoznine. kot je objavil danes u-rad za vzdržanje mostu. SOVJETSKI LETALEC NAPREDOVAL MOSKVA. Rusija. 4 septembra. Vseruski aeroplan. katerega pilotira poveljnik Šestakov. je pristal danes v Kabarovsku. v iztočni Sibiriji. ter dovršil s tem prvi del poleta preko oceana in treh kontinentov. V Kabarovsku so mehaniki pritrdil čolničke za polet preko Pacifika, ki bo vodil preko Kamčatke in Aleutskih otokov. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ne kot so pa izgledale na prvi po- pyuenica. Kitajci ao predlagali, naj se likvidira spor glede kitajske iztočne železnice potom imenovanja novega ruskega manager j a, d očim zahteva Moskva, naj dobi službo stari manager. Te majhne diference pa in vol vi -rajo tudi vprašanje odgovornosti za zaplenjenje železnice "in nemire, ki m temu sledili Kitajska vlada mora priznati, da nt bila upravičena zapleniti železnice in da so bile obtožbe proti ruskim uradnikom brez podlage, kajti Kitajci so jih dolilli. da širijo komunistično propagando. NOVA MASA MOZARTA | - DUNAJ. Avstrija. 5. septembra. — i Mašo, o kateri se domneva, da je nepoznano delo slavnega Mozarta, so razkrili v arhivih neke cerkve v Badenu pri Dunaju. Razven če se dokaže, da je potvora, bo imelo razkritje velikanski pomen za ves mu-zikalični svet. Mozart je živel v Badenp leta 1791 ter je bil prijatelj takratnega organista. za katerega je napisal 1 "Ave Verum". Skupina tarnajočih Židov pri Salamonovem - zidu. v Jugoslavijo DiB. 600 ................• » 50 " 1,000 ................$ 18.40 M . 1,600 ................$ 46.75 - 8,000 ................$ 90.60 M 10,000 ..............$180.00 v Italijo Lir 10* too 800 600 1000 I ».T« $11.80 $16.80 $77.40 $64.2» Stranke, ki nam naročajo izplačila d ameriških dolarjih, mar jamo, da *mo vsled sporazuma g naiim svssam m starem kraju v stanu enizati pristojbino ta taka izplačila od 3% na 1%, Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih raeskov kot goraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoj«. Pri Telikih ailih priporočamo, da ae poprej s nam rporaramete glede nekaiil«. IZPLAČILA PO POtTI SO REDNO IZVRŽENA V DVIN DO TftCfl TKONll BUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER f£ PRISTOJBINO 750. 3AKSER STATE BANK OOBTLANDT 8TBEET, NBW JOBS* T$Uphon§t Bonlf 0390 mmmama H. 1» -o L A 8 If A K O D A* NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 5, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. 9. A Owned and Published by SLOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, President Louis Benedlk, Treasurer Novice iz Slovenije. Place of business of the corporation and addresses of above officers: »16 W. 18th Street, Borough of Manhatan, New York City, Y.| GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list 2a Ameriko Za New York za celo leto___47.00 in Kanado ..............................$6.00 Za pol leta_______________________.$3.50 Za pol leta .................................$3.00 Za inozemstvo za celo leto______.$7.00 Za četrt leta ................................$1.50 Za pol leta ....................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar na) se blagovoli pošiljati po Money Order. "Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAHODA", 316 W, 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 --" n :: ■•. :..:. -; liaiiKJUKun Mi^n^i^mimiHmTOimnBgi, IZPRAZNJEN JE PORENSKE Nevaren slepar. Po Gorenjskem, zlasti v okolici Škofje Loke se je pojavil v zadnjem času okrog 40-letni čedno o-pravljen moški, ki se je izdajal za zavarovalnega potnika družbe 'Var-dar' v Ljubljani. Navihanec ki ima prav siguren nastop, je obiskoval izza vogla štirje streli in Cekuta se' razne podeželske posestnike in jih je zgrudil mrtev na tla. V zasedi zavaroval proti požaru, nezgodam ga je namreč čakal "komaj 19 let in drugim neprilikam pod zelo u-stari Jože Kuzma iz domače vasi in' godnimi pogoji. Znal je govoriti iz-nameril naij revolver, ko je Ce- ■ redno sladko in priliznjeno, na dru- Uboj ali umor. Na praznik 15. avgusta se je odigral v Ostrogu i občina Št. Jernej) žalosten dogodek. 22-letni kmečki fant Anton Cekuta je vasoval pri svojem dekletu v domači vasi. O-koli polnoči se je hotel vrniti na svoj dom, nenadoma pa so počili < Vprav še niso bile objavljenje vse podrobnosti glede izpraziienja l\>tvi*ske od strani angleških in francoskih eet, je tozadevna objava v Haa^n kazala, da bo zadnji zavez* iiiški vojak izginil iz nemškega ozemlja čnem bregu reke Ken, pa naj bi bila iz~ prazneiia šek leta 1935. To ozemlje bo zdaj "osvobojeno" in ves proces i/^pra/r neiija bo dovršen tekom priliodnje zime in prihodnje tspo* mladi. S tem bo končana okupacija ozemlja prejšnjega si" vražnika, ki je tnesečno 6brestovafije. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street . New York, N. Y. Velika nesreča pri kopanju konjev. I na Prod RcšiU 50 tudi Rozmanovega hlapca, ki je bil žc bolj mr-V hudi vročini in posebno še ob i ^y j^akor živ. nedeljah popoldne imajo kmečki fantje in hlapci navado, da vodijo konje kopat v Savo. Tako so tudi 18. nvgusta popoldne, ko je vladala močna vročina, peljali svoje konje k reki. Namenili so se k bregu na gornji most, ki vodi čez Savo iz Posavca proti Otočam. Pri Po- Priznanje vrlja požrtvovalnosti orožnika Berčiča iz Krope, ki ga je s pravilnim ravnanjem po dolgem prizadevanju le obudil k življenju. Vse iskanje za Ivanom Čebav-sem pa je bilo zaman. Iskali so ga do poznega večera in drug dan že gačnikovi gostilni so zavili k reki. od jutra dalje SpretIli piavači so Kopali so že nekaj časa svoje ko- ; preiskali plitvine in globočine. a nje in seveda jahtali na njih. Te- nesreanega fanta Še niso našli. — ga niso opustili navzlic opominom Ivan je bil star ^ele 21 let. Pred da je voda v tem ovinku zaradi vr- i enirn meSecem je bil na naboru po- tincev in globočine zelo opasna. < trjen ^ vojake. saj je bil zdrav Blizu 17. ure se je nudil gledalcem čvrst sumpatičen fant. Najbrid- na bregu strahovit prizor. Potap- keje je z njegovo tragično smrtjo Ijati se je začel hlapec, uslužoen prizadeta mati. ki kot vdova go- pri poses tnici Rozmanovi. Padel je . . , ....... . . J , ^ ' s podari na posestvu in ji je bil po- s konja v vodo ter se je v borbi I za življenje hitro še oprijel druge- i kojni Ivan prav zaPrav edina °P°" ga konja, na katerem je Jezdil Ivan * ra Pri kmečkem delu. ker so vsi Člebavs. Posledica je bila, da je v ' ostali otroci " ? mlajših let. Godci, Pozor! Kdorkoli želi hneti zase DOBRO in MODERNO HARMONIKO, s katero lahko igrate vsakovrstne svetovnoznane komade, da vas bodo tudi ljudje dragih narodov vpoštevali, — NAROČITE PRI MENI KROMATICNE ali PIANO HARMONIKE (harmonika s 120 dvajset časovnimi tipkami.) Cene so rasliene. — Za 1354 so najbolj priporočljive ra odrastlo ; U It all IZ letno mladino so najboljše z 80 basovnimi tipkami. Cena jim je, $180. Se priporočam. ANTON SfMOC* 13708 KELSO Avenue TeL: Addy 9129 R CLEVELAND, O. Njen mož te jc bil že prej lotil lesne kupčije, ki mu je prinašala lepo dohodke. Sijajno so živeli od obresti in šc od obresti je šlo nekaj na kapital. Minilo je poletje in približala se je jesen. Letoviščarji so začeli odhajati. Toda naša domovina je tudi jeseni lepa. Naša znanka je pa začela bledeti in postajati zamišljena. Trudo-ma se je poslovila od svojih otrok, ki sta odšla v mestne šole. Mož je kaj kmalu opazil nenadno izpremembo. — Kaj ti je? Za božjo voljo, kaj ti je vendar? — jo je neprestano vpraševal in ji še bolj ustrezal. — Ah. pusti me. nič mi ni — se ga je otresala, in strmela v daljavo. — Če ji le ni kak škric poleti glave zmešal. — je ugibal možiček. — Da bi le tega ne bilo. Moj Bog, le tega ne. — Ali si bolna? — jo je vpraševal. — Ali naj dohtarja pokličem? — Ah. kakšnega dohtarja, — je rekla, toda nič kaj prijazno. Skoro zadrla se je vanj. V duhu je preštudiral vse škrice, ki so poleti lazili za njo. Še celo kaplana je bil Vzel v misel in vso drugo trško gospodo. Nič gotovega ni mogel dognati, tada sumnja je postajala čedalje večja. Nekega dne jo je zalotil, ko si je skrivaj brisala solze. i (Konec prihodnjič.) BTEBS^ffgiRtiP* ffW^Tli'iuiayi aMBgfci^gsTEgaa "G^AS NAHODA" NEW YORK. FRIDAY. SEPTEMBER 6. 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY In C. 8. A. 7300 MILIJONOV ZAPRAVLJENIH Ob 991etnici rojstva Franca Jožefa. Kdo bi si mislil, da bi bil pokoj-i Habsburžanov. Tudi pri vojaških ni cesar Franc Jožef I. nekdanji paradah ni poznal milosti in pardo-Francozinje so navzlic drugačnim vladar Avstrije in Ogrske, če bi da- na. Zato so se ga častniki bali ka- mrienjem, ki jih slišimo, vendarle pridne kakor mravlje. Celo v urah oddiha jih vidiš po parkih in vrtovih zaposlene s kakšnim ročnim delom. Toda tudi Francozinje hočejo sedaj bolj egonomično izkoriščati svoje delo in svoj čas. Kakor ženske drugih dežel zahtevajo i o-ne racionalizacijo hišnega dela In so po svoji zvezi gospodinj vnete prlstašlce reformnega gibanja. — Predsednica te zveze, Bernegeova, ki je po vsem videzu velika prijateljica statistike, je računala, da ne zapravijo njene rojakinje radi sedanjega neeokono-mlčnega načina v hišnih delih leto nič manj nego 7300 milijonom ur, ki bi se dale izkoristiti z večjim pridom. Bernegeova zahteva, da morajo biti hiše v bodoče bolj praktično urejene. Tako bi morali skrajšat pot od shrambe za jedila do ostalih gospodinjskih prostorov, od jedilnice do kuhinje itd. Namesto orodja in predmetov, ki se dado težko čistiti, bi morali imeti orodje in predmete iz aluminija, nikla, porcelana, stekla itd. Parkete. ki ao tako priljubljeni, pa bi morali odpraviti že zaradi tega, ker nabirajo nezdravi prah in jih je treba neprestano čistiti. FAŠISTOVSKA GNJ1L0BA Agencija Štefani je prinesla pred nekolikimi dnevi kratko poročilo, j da sta bila aretirane v Torinu Pie- j tro Belli in Vincenzo Carano. Bol- J li je bU med prvimi ustanovitelji j fašijev, pozneje je postal urednik j milanskega "11 Popolo d'ltalia". Nekoliko časa je bil tudi v Trstu ) kjer je urejeval najprej večernik i "La Sera", pozneje pa "II Popolo! nes še živel, 99 let star? In vendar kor rogača iz podzemlja. Ugovorov je tako* Za 991etnico rojstva Fran-, ni trpel in adjutant v. Hoehnel je STROJEPISEC, NOV POKLIC NA TURŠKEM co Jožefa pa je izdal njegov komorni služabnik Evgen Ketterl knjigo s preprostim — "Stari cesar". Takšne knjige na Dunaju še danes zelo vlečejo, zato je nekdanji komorni sluga dobil založnika v Geroldu & Co., ki prodaja delo v univerzitetni knjigarni. Ketterl razvija v svojih spominih samo zategadelj zapravil njegove simpatije, ker je rad ugovarjal. Ketterl nc pozablja omeniti tudi cesarice Elizabete, o kateri piše, da ni bila tako "nadzemsko bitje", kakor io predstavljajo slavospevL Po sodbi Ketteria je bila cesarica zelo muhasta in svojeglava. gdč. Paulette sliko cesarja-človeka. In v tem tiči vsa privlačnost te knjige. Kmalu v začetku poroča Ketterl, da jej našel cesarja, ko je prišel k njemu i v službo, tako revnega na perilu, da ne bi zamenjal svojih košulj z or.imi Franca Jožefa. Cesar je nosil težke škornje in podkovane vojaške čevlje. Hlače mu niso bile pred Ketterlom nikoli zlikane, čeprav je bil eiede uniform zelo natančen mož Šele on, Ketterl, je u-vedel "nov režim" v pogledu obleke in je prisilil Franca Jožefa, dal se je podvrgel njegovi "diktaturi" A GROZNA OPERACIJA Žrtev lastne ekseentricnosti je te dni postal olomuški trgovec Alojz 1 Kvapil. 59 let star je že precej časa bolehr.l na bolezni v trebušni votlini. Bil pa je zase trdno prepričan, da ga zdravniki ne morejo iz-lečiti in sklenil, da^sc bo operiral sam. Odpeljal se je z doma v neki ho-, tel in je vzel s seboj vse svojce. V bile so velike težave, preden se ( hotelski sobi. kjer je bil nastanjen, je dal pregovoriti, kajti slovo od si je najprej prerezal trebuh, po- cesarju vedno stare obleke je bilo neznansko težko. Bil pa je Franc Jožef čudak še v drugih ozirih. V Ischlu, kamor je zahajal na počitnice, je n. pr. stanoval v kabinetu, ki ga imenuje Ketterl "najslabši prostor" v vili. V kabinetu je vladala neznosna vročina. In to je bilo cesarjevo letovišče! A niti v Ischlu, niti v Hof-burgu in Schoenbrunnu ni bilo kopalnice. Cesar se je za kopanje posluževal kadi iz gume, ki so Jo vsak večer postavili v njegovo spalnico. Umivalnik v Schoenbrunnu je bil predpotopen kos pohištva in bilo je treba pravcate muke, pa tudi prekanjenosti, da je Franc Jožef stari umivalnik nadomestil z novim, modernim. tem pa je izvedel "operacijo". Menda ni treba pristavljati, da si je povzročil strahovite rane. katere je plačal s svojim življenjem. Ko je bil že v zadnjih izdlhljajih, je žena poklicala zdravnika.. Ta ni mogel konstatirati nič drugega, ne-I go to, da so rane smrtonosne. In res je trgovec živel v grozovitih mukah. Na podoben način se je Kvapil "o-periral" sam že pred dvema letoma. Ker pa so ga domači imeli na sumu, da ni pri čisti pameti, so pazili nani. Nu, kljub temu je letos na letovišču ponovil to, česar so se tako bali in zavoljo česar se ni dal pregovoriti, da b; se zaupal kirurškemu nožu. Pisarji so v Orijentu važne osebnosti javnega življenja. Brez njih ne bi mogla prevelika masa anal-fabetov nikamor. Računali so, da bo ta poklic z uvedbo latinice izginil, pa se še ni zgodilo. Pisarji se prilagodil novim razmeram hitreje nego povprečna masa in so se zmodermzirali. Nabavili so si pisalne stroje in ves dan lahko slišiš iz njihovih malih, urnazamn "poslovnih lokalov" enolično klepetanje teh strojev, najboljši znak, da so dobro zaposleni. Družinska pisma, ljubezenska na pisma, vse to marljivih tipk prstov trgovcev s pismenostjo in njih klijenti jim trud dobro plačujejo. Tako po strani pa pisarji niso sami pisarji, tem- Herriot o Jugoslovanih. Beograjska "Politika" je objavila zanimive izjave bivšega predsednika francoske vlade in lyonskega župana Eduarda Herriota. ki jih je podal njenemu sotrudniku pred svojim odhodom iz Beograda v južno Srbijo. Med drugim je dejal: polnost, kakor v Ameriki. Tudi mi pri Lyonu imamo tako šolo. ki je že vzgojila nekoliko razredov kmetijskih mojstrov, katerih navzočnost se na vasi že v mnogem občuti. Kmet iz take šo.e zna ravnati tudi z motorjem in z vsakim polje- SVINJSKI PASTIR SE IZDAJAL ZA GROFA 'Občudujem vašo ustrežljivost J deLskim strojem, elektrika in nje-in gostoljubje, na kakršno sem red- na uporaba v poljedelstvu mu nista ko kje naletel. Zahvaljujem se vsem ki ste mi tako prijetno izpolnili moja čustva ljubezni napram narodu te prijateljske in krasne dežele. V nekoliko dneh. odkar se na-nahajam med vami. sem se prepri- pisma, grozil-: da mojj skiCpi o Srbih niso bi-I prihaja izpod jj popolni v dobrem, v najboljšim smislu in presrečen sem, ker mo-| rem napraviti to zelo poučno potj skozi vašo državo. Krasna je. vi kot domačini morda teza ne obču- več tudi nekakšni pravni svetoval-; tite kar razumcm kor ste je že toliko navajeni, da vam je običajna. ci. ki strežejo svojim klijentom z vsemi mogočnimi nasveti. So torej nekaj podobnega kakor zakotni pisarji m neprotokolirani "dohtari" pri nas v starih časih, samo da jih razmere v turški državi redijo bolje, nego so jih pri nas. BATINE ZA AVTOMOBILSKE DIVJAKE Tudi v jedi ni bil cesar nikoli si-di Trieste". Carano je tudi novinar! ie»- Kadar je bil lačen, pravi Ket-j . in je bil nekoliko časa ravnatelj j terl. nI zahteval jedi. Mislil je pač.! ln podružnice agencije Štefani. Oba, da mora biti tako. Če pa mu je kdo' ADVERTISE "GLAS NARODA" V Portu Elizabethu se je moral pred dnevi zagovarjati zaradi svojih avtomobilskih divjaštev neki avtomobilist z imenom Johnson. Bil je že dvanajstkrat predkazno-van zavoljo divjega dirkanja z avtomobilom. Redko katera njegova vožnja je minula brez nesreče in žrtev, brez strahu pa skoro nobena. Zato je sodišče obsodilo avtomobilskega divjaka Johnsona na dvojno kazen: prvič na štiri mesece ječe, drugič pa še na desetih ba-tin. Sodnik je izjavil, da je ta kazen popolnoma upravičena, ker vse dosedanje kazi:i niso spravile dirkača k pameti. niti malo nepoznane stvari, ljubezen do dovršene agronomije mu razvija moderno delavnost na polju in v obrti. Tudi vaši bi mogli osnovati take šole, nujno potrebne vaši poljedelski deželi. Do tedaj pa so vam naše šole te vrste na razpolago. Vi veste, kako ste bili sprejeti v Franciji, da pri nas ni zaprek za Jugoslovene, ki tako ljubijo sorodno francosko kulturo. Vi se razvijate normalno, pripo-rodno. Ni treba, da hitite. Vse gre po svojem potu. kakor je treba. Vaše male neprilike. ki jih imate, niso take. da bi vas morale skrbeti. Mene ne skrbe niti malo. Jugoslavija je zemlja sijajne bodočnosti o čemer je prepričan vsakdo, kdor jo pozna." Kot predvsem kmetijska država vam je potrebno, da ste mirni. Bodočnost je vaša. Vaš seljak ie sijajen kot poljedelec in kot človek, član naroda, čegar bodočnost je gotova. Mi zapadnjaki bomo imeli v kratkem težke čase. Mi iz velikih industrijskih držav bomo s težkim iUdom mogli vzdržati poljedelsko konkurenco in borbo z Ameriko. Vi pa nimate ničesar, da branite. Naravno ie, da vas čaka še dosti izpopolnitve, toda kadar je kapital tu, ka je lahko razporejati in pomnoževati. Vaš poljedelski! narod ne bo občutil onih težkoč.1 vedno odprte oči, potem ko je na-kakor mi v poljedelski borbi za1 stopila smrt- s« obravnavali pr;d Ameriko. O tem sem se razgovarjal tudi z UMORJENI IMAJO ODPRTE OČI Vprašanje, ali imajo umorjenci ministrom dr. Kumanudijem ter ga| opozoril na potrebo, da napravite, j kar smo mi v Franciji že storili. Poleg čisto strokovnih poljedelskih šol smo si ustvarili tudi šole poljedelskih obrtnikov v fino n«ije vezuuo........1.80 Sveta t"ra (s debelimi frkami): ▼ platno vezano.............U0 ▼ fino platno vezano ...... 1.50 v fino usnje vezano ........ 1.00 Nebesa Na* l)om : ▼ platno vezano ............ 1.— ▼ usnje vera no ........................130 v fino usnje vezano ........ 1.90 liviAku srca mahi: v platno vezano .............80 v eelold vezano ............ 1.50 v fino usnje vez...........J.50 Hrvatski molitveniki: Utjelia starosti, fina vez.........1.— najfinejša vez ..............1.60 Slava Uncu t mir ljudem, fina vez 1.56 naJflnejS ..ves ..............1.60 Zvonlet nebeški. ▼ platno ...... ,80 fina vez ....................1.— Vlenar, najfinejša ve* ..........1.66 Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prsyerbook: v barTHMe platnice vezano .. .30 v l>eIo kost veasano ..........1.10 Kfy of Heaven: v usnje vezano ......... r najfinejše usnje vezano (Za odrasle) Key of Heaven: v fino usnje vezano ..... . 70 ,.1.20 1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano ........ 1.30 Ave Maria: v fino usroje vezano ........ 1.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski .............25 Angleško slovensko berilo ........ 3.00 (Dr. Kern) Amerika in Amerikanei (Trunk). .5.— Ancelj&ka služba ali nauk kako ae naj »t reie k sv. mail...........10 Angltiko-slov. in slov. angl. slovar .90 Boj nalezljivim boleznim .......75 Cerkniško Jciero ...................1.20 Domači iivtnosdravnik, trd. vez. ..1.60 Itamači iivinoxdravnlk. bro*. ....135 Domači zdravnik po Knaipu: broširano....................1.25 Slike iz živalstva, trdo vezana .. .90 Slovenska narodna mladina. obsf»ga 452 strani .............1.50 Slov. italijansk lin italijanski slov. slovar .........................00 Srbska začetni ra ................40 Spretna kuharica, trdo vezana----1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana ..............3.— Sadno vino .................... .40 Slovenska slovnica (Breznik) trdo vez...................1-20 L'čna knjiga in berilo laškega jezika ..........................66 1'vod v Filozofijo (Velwrrt ......1~>0 Veliki vsevede* ................ -80 Veliki slovenski spisovnik trgovskih in drugih pisem ..........2.25 Voščil na knjižica ............... .50 Zdravilna zelišča .............. .40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................1.50 Zbirka domačih zdravil .........00 Zgodovina 1'metnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbib..........1.90 Zdravje mladine ................1.25 Zdravje in bolezen v domaČi hi Al. 2 zv.......................1.20 Znanost in vera l \Vi«er> ........1.50 RAZNE POVESTI in ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje ................ Agitator (Kersnik) broS. ..... Andrej Hofer................. Arsene Lupin ................. Beneška vedeževalka ........... Belgrajski biser ............... Beli meceaen ................. Bele noči, mali junak ......... Balkansko.Tur&ka vojska ..... Palkanska vojska, s slikami ... Berač s stnpnjie pri sv. Roku . Blagajna Velikega vojvod«----- Boy, rotnan .................. Bur ska vojska................. Bilke (Marija Kmetova) ..... Beatin dnevnik ............... Božični darovi ................. Božja pot na Šmarno goro ..... Božja pot na Bledu ........... Boj in zmajra, povest ......... Cankar: Bela Krizantema ..... Grešnik Lenard. bros. Mimo življenja Cvetke ....................... Cesar Jožef II............... Cvetina Ilorograjska .......... Čarovnica ................... Črni panter, trd. vez......... broš. ........... Čebelica ........................ 35 Črtice iz življenja na kmetih.....35 Drobiž, salbi car in razne povesti — splsal Milfinskl ...............60 f>arovana, zgodovinska povest .. .50 Dekle Eliza .....................40 Dalmatinske povesti ............ .35 Dolga roka .................... .50 .......10 ........60 ....... .50 ........40 s 3 IGRE t s RAZNE POVESTI IN ROMANI Kazaki .........................80 i Štiri smrti, 4. zv................35 Štev. 00. (Dostojevski) Zapiski iz | R. U .R. drama v 3 dejanjih s pred- Lira, srednješolska, 2. zvezka sku-I*j ..........................2.- Troglasni mladinski zbori: Me&aci in mot k i zbori. (AljaS) — 3. zvezek: Psa I m 118; Ti veselo poj; Na dan; Ldviia noč.........40 5. zvezek: Ji«t»; V mraku: Dneva nain prij»elji iar: Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ...... Kraljevič berač.. Križev pot, roman (Bar) trd. ve*. 1.10 K rižev pot patra Kunljenika .70 Kaj se Je, izmislil dr. Oka.......45 Levstikovi zbrani stpsl ......... -90 L zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonet je — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70 2. z v. Otročjo Igro ▼ peseneah — RazllCne poezije — Zabavljice in pušlee -— Jeza »a Parnas, — Ljudski Gals — Kraljedvorskl rokopis — Tolmač (Levstik) .. .70 Trdo vezano..........1.— 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike In polemike.............70 Ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgovec, Kupčijskl stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik!, Itd................. .66 .30 Smrt pred hišo ................ .65i mrtvega doma, II. de! ........1.—' iero. (Čapek), vez. Lucifer .........................1.— Lov na ženo ....................I.— Marjetica ...................... .50 Morski razbojnik.................1.— Mladi gozdar, broS..............50 Moje življenje...................75 Mali Lord .....................80 Miljnnar brez denarja .......... .75 Mrtvo mesto ....................75 Malo življenje .................65 Maron, krščanski deček Libanona ...................... .25 Mladih zanikernežov lastni ilvo- topiš .........................75 Mlinarjev Janez ................ ~>0 MusoHno ...................... Mrtvi Gostač .................. Mali Klatež ................... Stanley v Afriki Strnp Iz Judeje .......... Spomin znanega potovalea Stritarjeva Antbologija .trda rez broS. Sisto Šesto, povest iz Abrucev . Si>i medvedjega lovca, Potopisni roman ........................ .45 .75 36 St. 61. (Golan Bratje in sestre .75 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 St. 62. Idijot, I. del. < Dostojevski) .90 Ujetnik earevine, veseloigra v 2. 1.50 St. C3. Idijot, II. del .......... JO dejanjih .....................30 9D St. 04. Idijot, 111. del.......... JO Veronika Dcseniška. trda vez____1.50 .«« i Štev. U5. Idijot, IV. del .......90 Za križ in svobodo, IgrokaZ v 5. jO. zvezek: Opomin k veselju; Sve. ta noč; Stražniki: Hvalite Cio- spoda: Občutki; Geslo ....... I - .30 Vsi 4 deli ..............3.15 dejanjih .. Št. 66. Kamela, skozi uho šivan- I ke, veseloigra .................45 Ljudski oder: .35 zrezek: Slavce L: Zaostali ptič; I>omorodna i*kri<-a: I'ri avadbi; Pri mrtvaškem s^rcTodu; Geslo S. zvezek: Ti osrečiti jo hot I (mešan zlmrt ; Prijatelji in senca (mešan zbor« : Stoji, solnčk-e stoj; Kmetaki hi>i ............ .11 .40 .40 .30 : 4. zv. Strie Tomova koča ............. .50 Student naj bo, Y. zv........... .35 Sveta Genovefa ................. .35 Sveta Notburga ................ .35 Sredozimci, trd. vez..............66 broš. .......................40 Spisje, male povesti ............ .35 Svitanje (Govekar) ............L— Stezosledec ..................... .30 Šopek Samotarke „.............. .33 Sveta noč ..................... .30 Svetlobe in 6ence .............. 1.-0 5. zv. Tihotapec, 5. dejanj . Po 13 letih, 4 dejanja HAKESPEAREVA DELA: Machbet. trdo vez. ............ JO Slovenski pisatelji. I. z v. — Fr. Masel Podlirabarski, Slike in črtice, Gorski potoki, Tova- Zbirka ljudskih iger: riš Damjan ..................................2.50 Z naših gora ................. 3. snopič. Jllin pod zemljo, Sv. Slovenski pisatelji IL zv. ' I ..Neža, Sanje ...................go Potresna povest. Moravske aH- !33- Kiopič. Vestalka. Smrt Marije device. Marijin otrok 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška CERKVENE PESMI: .68 ke, Vojvoda Pero i Perica, Čr- .1.— .30 36 tiče 2.5« Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog. Panda« ............ deklica. Materin biaxoslov.....30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ............ .30 .65 f .80 JO' .60 i «! Mesija .................... Malenkosti (Ivan Albrecbt) Mladim srcem. Zldrka povesti za 80 slovenska mladino .............25 Na valovih južnega morja...... -SO Na različnih potih ............ .40 2.50 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Ma- Tik za fronto ...................70 j ^^ otroka ...............30 _ _ ______ Tatič, (Bevk), trd. vez. ........ .75' broširano"................... .70jTri indijanske povesti...........3® PESMI IN POEZIJE: 'Tunel, soe. roinan................1.20 Othelo ...........................I?,Trenutki oddiha ................ .50 Akropoli« in Piramide ...... Domači clasi. Cerkvene j>esmi za mešan zbor .................... 12. Tantum Frgo. ............ Maine pesmi t a meAan zbor. — (Sattneri ................... J§ 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. I Focr>ter) ............ J50 12 i'ange Lingua Tantum Ergo Ge-nitori (tierbičj .............. JM Hvalite tiospo«)^ v njegov ill svetnikih. 2'l t^-rtui na ča-t svetnl-koni, ( Premrl > __...............40 Sen Kresne noči SPLOŠNA KNJIŽICA: Št. 1. (Ivan Alhreeht) Ranjena gruda, ivzirna povest, 10-1 str., broširano .................... Št. 2. (Rado Murnik) Na Bledu, izvirna povest. 381 str.. bro5... .40 j Št. 3. (Ivan Rozmani Testament, .35' ljudska drama v 4 dej., broš. .76 .70 J>6 .25 Not ar j v nos, humoreska .3D .50 .601 .65 Narod, ki izmira .......... .40 Nai« vas. II. del. » povesti .251 Nova Erotika, trdo vez. ...35 .40 J® ; .70 105 strani .................... St. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano ..................... Ht. 5. (Fran Milčin^ki) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina veseloniodre <"rtiee I.. 72 strani, broširano ................ Št. T. Anderscnove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš........... .60 Naša leta, trd. vez..............Migter. S. Akt. štev. 113 35 .20 .2(i .80 .75 .70 .80 .25 .3* .50 .35 broširano ...................G0 Na Indijskih otokih .............50 Naši ljudje .....................40 Nekaj iz ruske zgodovine ...... .35 Nihilist ........................ .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov bivSe. ga slovenskega polka ........ 1.50 Novo življenje ..................66 Ob 50 letnici Dr. Janeza L. Kreka .25 KO Onkraj pragozda ................80 .60 St. 0. (Univ. prof. dr. Franc We. her.) Problemi sodobne filozofije. 347 strani, broš......... Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rilijefua karikatura in minulosti, 55 str.. broS. ........ Št. 11. (Povel r.olial Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah, 84 str., bros....... .50 .3^ .50 .Zj .35 .10 Turki pred Dunajem .30, broširano JO .80 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. HJrunu .......35 Mis^a in honorem St. Josephi — Tigrovi zobje ................ 1.— Azazel, trdo vez.................j 1 < Popichnik > ...................40 Tri legende o razpelu, trd. vez. .65 Balade in tomanee, trda vez......1 » mladi zob. trda vez.....10 V robstvu (Matičič) ..............1.25 Gregorčičeve poezije .............50 K svelrmn Itcšnjemu telesu — (Foer.itert ................... .40 V gorskem zakotju ............ V oklopnjaku okrog sveta, 1. del 2. del ...................... Večerna pisma, Marija Kmetova . Vladar .......'................. Vojska na Turškem ............ Veliki inkvizitor ............... Vera (Waldova), bros......... .35 Godec: Tored narodnih pravic o I Vrbkem jezeru. (A. Funtek) — Trdo vezano ............... Ketejeve poezije .trda vez........ .75 .75 Kraguljčki (Utva) ............ .00 trdo vezano ................ Moje obzorje. (GansO ... Narodna pesmarica Sv. Nikolaj .7." 1.10 Višnjega repatica. roman, 2 knjigi 1.30 ^ari€S .................60 i St. 16. (Janka Samec) Življenje, Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) pesmi, 112 str., broš......... trdo vezano.................. 1.— Plat zvona .....................40 Po stran klobuk................ 35 30 30 Šr. 13. (V. M. Garšin) Nadežda Nikolajev na, roman, poslovenil U. Žun, 112 t sr., broš......... Št. 14. (Dr. Karl EngliS) Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 23G str., brog...........................80 ..40 .45 Pri stricu.......................60 Prst božji .................... 30 Patria, povest 1z Irske Junaške do- dobe ........................ 30 Po gorah in dolinah Ji broš........ trdo vezano .86 .1,— Gozdovnlk (2 zvezka) ...........1.20 Godčevski katekizem............ 35 Gostilne v stari LJubljani ...... Kratka zgodovina Slovencev, Hrva- Grška Mytologija .............. tov in Srbov 30 Gnsarjl ........................ Kako se postane državljan Z. D. .25 Hadži Murat (Tolstoj) ........ Kako se postane ameriški državljan .15 Hektorjev meč ................ Knjiga o dostojnem vedenju.....50 II u harf pripovedke .............. Kat. Katekizem .................60 Hudi časi. Blage dni«, veseloigra Liberalizem .................... .50 H cd vika........................ Materija fn eneriija ............1.35 Helena (Kmetova) Mati: Materinstvo ..............L— Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mlekarstvo ......................L— Nemško-angleški tolmač ........L40 Najboljša slov. Kuharica, 668 str. lepo vez. (KallnSek) ..........5.— Nasveti za hišo in do«, trd. vez. L— Naše gobe. s slikami, ^'arodlla za aitoinavanje užitnih in strupenih gob ..........................L40 Nemščina brez učitelja: 1. del ...................... 30 2. del ...................... 30 Nemško slo*enako slovar ........L— Slovensko nemški slovar.........80 Oja&A beton .................. 30 Obrtno knjigovodstvo ............2.50 Petrotntaarstvo, trd. vez.........130 Perotatnarstva, broš. ............1.50 Prva čitanka, vez............... .75 Prva pomoč, Dr. M. Rus ........1 — Pravila aa oliko ...............65 Prikrojivanja perila po životnl meri a vzorci ..................1.— Psihične motnje na alkoholiki pod- lasJ .........................75 Praktični računar .............. .75 Pravo in revolucija (Pitamlc) .. 30 Predhodniki in idejni utemelji ruskega »dejal i ima ............. .130 Ročni slov.-nemškl in nemško-siov. slovar...................... .M Radio, osnovni pojmi ia Radio teh. Hudo Brezdno (II. zv.* ...... Humoreske. Groteske ln Satire, Pod krivo jelko. Povest lz časov ro kovnjačev na Kranjskem...... 30 Pol litra vipavea ...............60 Poslednji Mehikanec .......... 30 Pravljice H. Malar ............ 30 Predtržani. Prešern in drugI svetniki t gramofonu ............ 35 Pri godbe čebelice Maje. trda vea.. .1.— Ptico selivke, trda ves.......... 75 ...... 36 vezano .................. broširano ............... Iz dežele potresov ........... Izbrani spisi dr. H. Dolenca . Iz tajnosti pri rode........... Iz modernega vseta, trdo rez. Igračke- broširano .......... Igralec ..................... JagnJe ........................ 30 Janko in Metka (za otroke) .... .30 Jernač Zmagovat, Med plazov!.. 30 Jutri (Strug) trd. v..............75 brod. ,.--...»••.••••«•.•»•«» .60 Jurčičevi spisi: Popolna Izdaja vseh i0 avezkov, lepo vezanih..................16.— Sosedov sin, broš. .............. .46 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ...............6.. .76 Juan Miserija (Povesti lz špnaskega življenja ........ ..............60 .66 1.— .75 .66 .75 30 ~™jPikova dama (Puškin) "JJ Pred nevihto 35 30 .66 .75 .60 30 1j60 36 .75 Št. 17. (Prosper Marlmoe) Verne duše v vicah. povest, prevel Mir. ko 1'retaiar. 80 str............. 36 St. 18. (Jarosl. Vrcbllckv) Opo-roka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. Vojni, mir ali poganstvo, I. zv.. V pustiv je šla, III. zv ..... Vrtnar, (Rabindranath Tngorc), trdo vezano ............... broširano ................. .65 .80 .1.25 .40 .30 .35 .30 30 NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koralnim ....... Sarafan, rut-ka i^um. ( Wllfan .60 .25 35 Vojska na Balkanu, s slikami Volk spokornik in druge povesti 1.— Trdo vezan«* ............... Valetin Vodnika izbrani spisi Vodnik svojemu narodu ..... Vodnikova pratika L 1927... Vodnikova pratika 1. 1928 ... Vodniki in preporoki ....... Vladka in Metka ..... •35 primorske pesmi, (Gruden), v»*z •35 Silit ne (Aibreht) broš........... 'Pohorske poti (Glaser) broš..... ,75 pesmi Irana Zormana: •60 i Originalne slovenske pesmi in .25' prevodi znanih slovenskih pesmi angleščini ...................1.25 1.25 Prešernove poezije ............. .301 .25 Oton Zupančič: jd)! Ciciban, trd. vez............. ......no' Sto ugank ................... ......GO' .50 V zarje Vidove, trd. vez ....... Zločin in kazen (2 knjigi t ......1.60 Vijolica. Pesmi mladost ---- Zrni sel smrti ...................CO Zvončki. Zt.-rka posnlj za sloven Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .G0f sko mladino. Trdo vezano .... Za kruhom, povest .............35 Zlatorog, pravljice, trda vez ---- Zadnja kmečka vojska ...........75 Zadnja pravda, broš............50 p£SMI Z NOTAMI'. Zgodba Napoleonovega Huzarja ..1.— Zgodovina a nevidnem človeku .. .35 MEŠANI in MOŠKI ZBOR Zmaj iz Bosne Zlatarjevo zlato Za miljoni ... Za miljoni NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodne pesmi za fambo- ra>Ui /bor in pelje. orške. liazlične. dutat .....10 Velikonočne, bn/irne iti novoletne j ducat ...........................40 jfl I/ raznih slovenskih krajev. dua. ducat.............40 i posamezne ik> .................OS .6« .90 PROROKOVALNE KARTE .60 ZEMLJEVIDI: $1— Zemljepisni Atlas Jugoslavija ____1.V0 Priložnostne pesmi (Grum » .7.. 1.10 zemljevid Slov eni je ia mc^-. Slovenski akordi (Adamič): | papirju s platneneimi pregl-; ..L zvezek .....................75j 1,1 ............................"-56 a. *. . . __. . . , . . ' zve2<*k ...................Zemljevid Jugoslavije ...........30 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Pomladanski odmevi. I. in II. zr.. | jj^y^. slor,n,ke dež Po-topljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 stra., broš....... 30 35 Zgodbe zdravnika Mozaika.......70 Zvestoba d« groba ..............1.66 Z naših gara ...................L— Pravljice (MUCLnsta) ..........L— Pravljic« in pripovedke (Kočutnlk) 1. zvezek .....................40 2* ZTMCk Popotniki ........................66 Poznava Boga ....................................30 Plrhi ••«30 PoTodenj *30 Praški judek .....................................25 Prisega Haronskega glavarja . ..36 Prvič med Indijanci........................36 St. 27. (Fran Erjavec) Brezpo- „ , , , ,,, , „ , , seinost in problemi skrbstva za Preganjanje indijanskih mlsjooar- Jev .......................... 36 Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komuraaaki, japonski roman, lz če?čine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..............45 Št. 21. (Fridolin Žolna i Dvanajst kratkočasnih zgodbic. II., 73 str. broS. .........................25 St. 22. (Tolstoj) Krentzerjeva____ sonata ....................... .60 Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna igm. poslov. C. Golar, 60 str., broširano .................... .30 Št 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš...........................8C Št. 23. Poslednji dnevi Pompeja II. del ...................... 30 Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broS......................... 35 Rinaldo Rinaldinl .............. 36 Robinson ...................... .66 Robinson (Crusoe) .............L— Rabi j i, trda ves.................75 Rdeča megla .................. .75 .... 30 brezposelne, 80 str., broš....... 35 .25 Št. 31. Roka roko............ ŠL 32. Živeti .................. .25 Št. 35. (Oaj Salustij Krlsp) VoJ- --na z Jngurto, poslov. Ant. Dokler. 123 strani, broš........... 30 Št. 36. (Esaver Meško) Listki. KevolueUo na Portmlake« .... 144 strani .................. .65 Razkrinkani Habsburiaid ...... -56 Št. 37. Domače Hvali .......... .36 Roman zadnjega iana Kako sem se jaz likal (Alešovec) I. zvezek ......... Kako sem se jaz likal (AleSovec) II. zv............* Kako sem se Jaz likal (Ale?ovec) III. zvezek ........ Korejska brata, povest la mizi Jonov v Koreji .............. .66 Rdeča in bela vrtnica, opvest 130 36 Št. 38. Tarzan in kvet štev. 30. La Bobeme Št. 46. Magda .40 .60 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L zv. Vojnomir ali poganstvo .... 35 1. zv. Hndo brezdno .......... 35 žt« \CMI6 povesti «33 4. vz. Povesti ln slike.......... 35 5. zv. Študent naj bo. Na« vsakdanji kruh...................... 35 SPISI ZA MLADINO: /GANGL) 2. zv. trdo vezano. Pripovedke ln pesmi ••«...........••........ 36 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 po- 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. po-V6StI *•<*••#*••••••«••••••«•• 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .. 30 6. zv. trdo vezano. Vsebuj« 10 povesti .......................... 30 (Adamič > .................. MOŠKI ZBOB Trije moški zbori (Pavčlč) - Izdala Glasbena Matica ....---- Narodna nagrobnira (Pavčlč> .. Gorski odmevi (Lahamar) 2. zv. SAMOSPEVI: .45; .40 .35 .15 Gorenjska .....................50 Slovenske Gorire. dravsko ptuJ- skopo! je ..................... 30 ljubljanske in mariborske oblasti 30 Pohorje. Kozjak .............. 30 Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ...................30 Prekmurje in Medumurje .... 30 Kamniške pTanme. Gorenjska ravnina in Ijnbljansko polje .. 30 Nočne pesmi, (Adamič) .........1.23 Canada .........................40 Štirji samospevi, izdala Glasbena Mati« .......................45 Združenih držav, veliki .........40 NaSi hmini ..................... 30 Mali ......................... .15 Nova Evropa .................. J® MEŠANI ZBORI: Alabama, Arkansas. Arizona. Planinske, II. zv. (Lahamar) .. .45 Colorado, Kansas, Kentucky in Trije mešani zbori, izdala Glasbe- i Tennessee, Oklahoma, Indiana, na Matica ....................15 Montana. Mississippi, Washington. Wyoming, vsaki po ...... 35 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA. NJEM: Domovini, (Foester) ............ Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero rezilih glasov .... Jaz bi rad rudečih rož, mo&ki zbor z bariton solom in priredbo za dvoepev ...................... V pepetnični noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor ln orkester, izdala Glasbena Matica ...... Dve pesmi (Prelovec), za m očki zbor in bariton solo............ Knpteti (Grerai. Učeni Mihec.— . Kranjske šege in navade, Ne-zadovljstvo. 3 zvezki skupaj ..1. Zini je vidi: [..Illinois. Pennsylvania. Minneso-ta. Michigan. Wisconsin. West j Virginia. Ohio. New York — vsa-i ki po .........................40 i Velika stenska mapa Evropa ----2.— t 30 .75 .SO Kupleta Koza Muca (Parma) .... .40 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubnd .. .2.50 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2.. in 3. zv. skupaj .............. .1.— Slovenski ialjivee ...............46 47. Misterij duše............1.— Slovenski Robinzon, trd. vez. .....75 J^v. 48. Tarzanov« i i vali----- 30 Snnešid invalid ................ 35 Stev. 49. Tarianov sin ........ 30 Št. 50. Slika Do Gray«..........130 Sodnikovi........................75 Št. 61. Slov. balade in romance 30 Soince in sence ................. .65 Št. 54. V metein ................L— 36'Skozi Širno Indijo ............. 36 Št. 55. Namišljen ibolnik ...... 30 Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica ■ slikami ....130 Rdeča kapica; pravljica s slikami L— Sneguljčica: pravljica s slikami 1.— Mlada greda .....................1.— Trnoljčlca, pravljica s slikami ..L— KNJIGE ZA SLIKANJE: Mladi slikar .................... .75 Slike is pravljic .............. Knjige za slikanj« dopisni e, popolna z barvami in navodilom: Mladi umetnik ..................1-50. Otroški vrtec ...................130 »t. 1. Zaklad za otroka................130 St. la. Sto čntls, Srbine tnini .. .15 Št. 2. Zrinjski Frankopan ........15 IGRE* št w planine ...............15 Št. 11. Zvečer ...................15 Beneški trgovec. Igrckaz v 5. dejanj .66. Št. 12. Vasovalec ...............15 MALE PESMARICE: Srbske narodne himne 30 _________Kruh, trdo veasuo..............1—'Sanjska knjiga, mala .......... 36 Št. 56. To in onkraj Sotle broširano ....T...............1.75 j hroi. ....1.................. 36 Sanjska knjga, nova veHkn .... JŠ Št 57. Tananova mladost Računar v kronski in dinarski v«- (Krvna osveta .................. 30 Sanjska knjiga Arabska..........L56 štev. 58. Glad (Hamsun) ---- 36 i javi ..........................75 Knhlnja pri kraljici gosji acHel 30 Spako, humoreske, trda ves .... 30 Št. 50. (Dostojevski) Zapiski iz 36 Kaj se Je Markam sanjalo...... 35'Strahote vojno ................ 36' mrtvega dsma, I. del .........~L- In tfaročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, rehomandirajt* pismo. Ne naročajte knjig, katerih nI • ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA*' 216 W. 18. St., New York PRAV VSAKDO kdor kaj išccl kdox kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj pro* Narodne pesmi za mladino Cyran d« Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo ve- 1 „ , _ .. . „„ a 1 <*a rovmk) 3 zvezki skuriaj.........50 zano ...................»..*..»a.»w Edela, drama v 4. dej........... ^.Slavček, zbirka šolakib pesmi — Marta, Semenj v Bichmoodu, 4 (Mfcdved) .................... 35 dejanja ...................... 30 36 Ob vojski. Igrokaz v Otlrth slikah 36 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. J Tončkove saj ne na Mlklaviev ve- | čer Igra o petjem v Narodne vojaške (Fevjančič) .. J 3.. dejanji* .................. 36 (Pregelj )v.....................1. daj I prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli — MALI OGLASI 'Glas N a r o 8 ■G LAS NARODA" NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 6. 1929 The UBGC8T SLUTENE O'JUIT tn t. 8. 1 • i Tm wmm. EDMOND ROMAZIERES: NA VRVI NAD PREPADOM V zaglušni in zakajeni uredniški dvcrani je Henri Margaud napravil zadnjo piko na svoj vsakdanji članek u "dnevnih dogodkih *. Ker je prišel malce kasno, ni izgubil niti minute, vedoe, da čakajo njegovega sestavka za podeželsko izdajo, katero naj bi vrtiljke jeic tiskati četrt ure pozneje. V naglici je prestal, pozvonil slugi, mu izročil liste za klišarno in vstal z zadovoljnim vzdihom. Sedaj pa novice. Pomolili so mu polo "posebnih brzojavk". - Ah, nc» Ves sem izmučen ... Berite mi. Depeše iz Evrope in Amerike niso presegale običajnega poprečja drugih dni. Nekaj tolikšnih rac, da jim ne bo nihče niti perutnic pristrigel, potrditev davno izrečenih napovedi glede mednarodne politik« . vprašanje brezposelnih, ne-izbežna pierekanja. Vobčc ničesar, kar bi utegnilo pridržati pažnjo. kar ie r.eki paragraf zdajci ustavi) i;ibki obraz mlademu uredniku. Njegov tovariš je pravkar j »recital : Iz Beograda. — Albanskega ^ro-zoviteža Jusufa Behrra so prijeli. Poncči je bil vdrl k ministrskemu predsedniku, da bi ca ubil. — Boga mi, prebledel si. je kliknil oni. ki je imel stolpič "izpred i.odiš?a". Mar poznaš Jusufa Behrija. ali kaj? Nemicleč je Henri Margaud uga- ujemo. Vcdož, da se otme smrti samo tako, če se vrne v to strašno italijansko mučilnico, dosmrtno celico, kjer je večni molk in kjer niti ne vidiš onega, ki ti prinaša jedi, si je rajši izbral samomor. Pognal se je z vrh okopa. — Kakor se je Tosca strmoglavila z grada.... nekdaj postavili tempelj srepemu božanstvu, v tem veličastnem hi tesnobnem kraju. Natrv se je izgubil. Z mezgoma je bilo treba s težavo skozi skalovje. Razen arheološke zanimivosti je ! ta izlet nudil nov pogled na deželo, v njenem najmanj znanem delu. V nekem trenutku je vodnik Molči, blebetač, so ga pokara- skočil na odlomek skrotine in se li pazljivi novinarji kot en mož. Pobrali so samo mrliča. Sicer njegova smrt ni uravnala albanskih zadev in notranje težkotc te nafta jajc ie države so se pričele na novo . . Moj oče je naglo pozabil to zgedbo in se dočista prepustil dvojni svoji strasti, tako raznolioni: lovu na razbojnike In proučevanji starinoslovja. Žc dolgo je gojil sladko nado, cia bi odpotoval v Ka-labrijo. Iz Cosenze gredoč je osta-vi! poitne in avtomobilske ccstc ter odrinil v Silo Greco. toli sliko-\Ao po nepričakovani noši albanskih va.si, dodeljenih tja v času turškega samosilstva. Po treh poho-tolc j dih je bil ločen od civilizacije, stanoval pi> zanikrnih gostilnah- Takrat je naletel na mezgarje, k.ite-lih eden se mu je približal, rekoč: — Sinjor je tujec? — Sem. — Torej se 'oo sin.io u zdelo zanimivo, kar mu sedaj povem. Na g ri. tri ure z mezgom odtod, poznam kraj. kjer leži mnogo kamnov z napisi. Drugi vaščani men- sklonil proti prepadu. — Ležite med te dve skali je za-klical mojemu očetu. Stegnite glavo nad praznino. Tako vas bo pre- so ovirale mojega očeta, nato pa ga pustili pod varstvom nekega Albanca. Do večera ni več videl svojega sodnika. Ko se je Jusuf zopet prikazal, so dvignili mojega očeta. Preiskali so mu žepe, mu pobrali samokres, a pustili so mu denarnico. uro in veliki zaklepalnik z desetimi rezili. Ti ljudje so se postavljali s tem, da niso kradljivci, in so mu hoteli onemogočiti le prenaglo smrt. Nato so ga privezali na kolesce s trdno vrvjo, ki ga je držala pod pazduho in okoli pasu. Za to pripravo so pritvezll kovinsko žico in vsi možje so preizkušali jakost vozla. Nobene nadeje ni bilo, da bi ga mogel razdrahati en sam človek. Tedaj je Jusuf pristppil. V roki je držal steklenico. — Polagoma pac itmcvaš? je poizvedoval. Ne? No, ti pa pojasnim. S to žico bomo ustavili tvoje smučanje ob kablu. Tule pa Imamo jedko sredstvo, deset centimetrov motvoza namočimo v njem. V eni nikjer drugje po na- j uri bo prežrt ril vujo cigareto na porcelana- 1 da ne vedo za to mesto. Ovce sem strm krožničku in stresal njen pepel. — Da. je mahoma sunilo iz njega z resnim in rezkim poudarkom. Da. Jusufa Behrija poznam Star poročevalec, pohlepen po neobjavljenih stvareh je hotel na \ . ak način čuti zgodbo, ki jo je prikrivalo to razburjenje. Henri Margaud se ni mogel odtegniti. Sedel je, kakor da ga je vrgel spomin, ki Ca je mislil obuditi. Da, neka zgodba je tu, je pričel. Ampak ne gre zame. Veste, moj oče.... — Največji in najsrčnejši naših gonil ondod pred dvema letoma. Ja; sam torej m ore aw spremiti si-njora. Tako mi je Marije Snežnice, v katero tukajšnji Albanci ne verujejo. te duše pogubljene! To delo je vredno sto lii. — Moj oče ni pokazal, da se mu je uresničila najsrčnejša želja. Pogajal se je: trda mu je predla. Kmet se je čutil močnega in je hotel dobiti iz svoje skrivnosti čim večjo korist. OdrinKi je moral 75 lir, da je imel syrcmnika za tri ure jahanja dale.. Na jasnem nebu, vsaj sto metrov nad preseko so se vlekle tanke ko- policijsklh predstojnikov, mu je se- ! vinske žice gel reporter v besedo. Bistra giava. ki zatemni vse talente detektivov, rojenih v tkatli Conar.a Doylca. Največji zvitorepec se da uje- j ti, na žalost! ., je povzel mladi moi.. Prav pogosto so se v inozemstvu zatekli k mojemu očetu. Videl! je tehko mednarodnih zločincev .. Pred dvema letoma je oče Jusufa | Behrija umoril italijanskega generala, ki je zapovedoval v Valoni in Diaču. mctilec se jc tako imenitne skril, da so ga. kakor veste, dva ali tri mesece zaman iskali po vsej Albaniji. "De obravnave so ga zaprli v neapelski ječi Albanec je imel dovolj časa. da si jc nabral precej čedno vsoto in podkupil svoje paznike. Po nesreči zanj pa so straže bedele. Dospel je brez zadržka na greben vnanjega zida. Treba je bi- lo le e doli splezati, ko ga zapazi Bilo je na tem, da ua zopet — Žice. ki prinašajo proti selom drva. zvežnjc in seno. košeno na planini, je razložil seljak. — Moj oče se je spomnil, da jih je videl mnogo po zgornji Italiji, kajti žetev in košnja se tam opravljata včasi v silnih višavah. Spričo rahle položnostl polže bremena po lahko. Po dnu drče pod žicami je ležalo vse polno skal. ki so Jih bile potrpežljivo navalile tja nevihte. — Bila sta žc tri ure na potu in vodnik jc še zmiraj korakal. Hodil jc sedaj po stezi, ki je držala po goščavi vzporedno z robom drče Na to stran jc bilo vse navpik. Po tej stezi so vsekakor hodili kmetje. kadar so prinašali svoje tovore do žice. ki je držala preko brezna. Med drevjem so pečine štrlele iz tal. po vrhu hriba pa je iežalo kamenje vsem križem in mej oče je dobro razumel, zakaj so Grki vzelo kakor ših gorah. — Moj oče je izpustil uzdo svoje Šivali teh se ulegel. Mezgar nI lagal. Pogled jc bil veličasten in strahoten. Skalnati branik je navpik segal sto petdeset metrov niže do struge ostrih kamenov, izbrušenili po učinkovanju hudournika, ki jc drl ondod vso zimo. — A čim je hotel zopet vstati, je mojega očeta silovito vrglo nazaj na tla. V kratkem je bil čvrsto povezan. — Torej so bili še roparji po Ka-labriji. navzlic zatrdilu prebivalstva in redarstva? Žc trideset let ni bilo več slišati o teh početjih. — Ko so ga zopet postavili na nege. jc moi o.e videl šest mož. pokornih onemu, ki je služil za vodnika. — Ujetnika so odvlekli sto metrov daleč, še vedno ob robu ponora. Moj oče je motril svoje čuvaje. To niso bili kmetje. In mezgar sam se je bil otresel svojega robatega videza. Stas se mu je vzravnal. Obraz mu je trdel. Nekaj drugega je bilo tu ko preprosti rokovnjači. — Poglavar se ie usedel in pričel izpraševanje o istovetnosti. Moj c če seveda ni odgovarjal. — Ali nisi ti tisti Margaud. ki se v Parizu ukvarja z redarstvom? — To vprašanje je otvorilo mojemu očetu nove vidike. Zaradi njega so si torej belili glavo. Tem ljudem ni bil brezimen potnik, iz ka-teiega moreš takoj iztisniti svoj dobiček. — Ob tem trdovratnem molku je možak povzel: — Ali nisi ti pred nedavnim zaprl nekega Albanca? Bilo je v Italiji, domisli se. Ako se motim, povej nam. Zate jc to jako pomembno. Albanec jc bil ubil italijanskega generala. Ubil se je, da ne bo obsojen na smrt ali dosmrtno temnico. Se-li spominjaš? Mojemu otetu se je zasvetlikalo Tačas se utrga in ti padeš, kakor jc padel moj oče. Zdaj pa. če bi se ti zanašal na svoje roke in hotel opraviti neverjeten posel, namreč splezati nazaj proti nam, medtem ko boš visel na breznom. in trzati jekleno nit. ki te o-vlra, glej to sekiro. Na mah bi presekala vrv tu in smrt bi te pobrala na mestu, ki sem ga izbral. — Vi ste rez podleži, jc kratko odvrnil moj oče. Drugi je skomignil in krvniki so '^e lotili svojega dela. Preden so napojili vrv v pekien-rki tekočini, je Jusuf pokazal svojemu obsojencu napis na steklenici. Dvomiti se ni dalo. Ena ura bo dovolj. Tačas so mojemu očetu odvezali roke. Prevejana okrutnost. Hoteli so naj se poskuša oteti. sc u-peha ter od groze ?blaži Razbojniki so ga potisnili. Visel j je- Solncc jc izginilo za vrhovi, dan ie bil vijoličast. Prej ko v pol ure i bo noč. Pod seboj je moj ote videl, kako se razteza peklenska dolina. Vsi balvani so se zdeli svetlejši in o-strejši radi bližnjega mraka. Ne vseh straneh grapava in molčeča Sila. Ne sledu ne tiru o življenju. Bil je zares zapuščen in obsojen. Za seboj je imel blizu polovico pota. ki ga je ločil od drugega pobočja, ko so ga ustavili in jc cbvisei nad globcljo. Čemu bi poskušal teza ti žico? Vendar je iztegnil roke. Dosegle so kabel. Potipal je kovinsko vrv. ki ga je držala tam ujetega. Debela ni bila; toda kako jo prerezati? Umreti ni maral. In nad njim jc strašanska jedkovina polagoma žrla viticc debele vrvi. Vsako minute je bila manj obsežna in manj od-I porna. Kaj početi? ICrepkovoljnost mojega očeta je bila že na tem. da odneha. Vendar brez borbe ni hotel poginiti, četudi so rokovnjati vse ukrenili z opreznostjo. Ako l Vesti iz Primorja. ! 1 Pošljite nam j v glavi. Jetnika je bil večkrat vi- ' sprevidi, da jc sleherni napor zadel Prav debro se je spominjal nje- S man. bo potezal vrv in se vračal govih potez in iznenada je razbral i proti njim. Da bi prerezali kabel? nekoliko znamenj podobnosti na i Bo vsaj takoj telebnil. obličju moža. kateri ga je spravil v ta položaj. in mi vam bomolpošiljali j! r 2 meseca "Glas Naroda" in prepričam smo, da boste potem Stalni naročnik. !! Odgovoril je hladno: — Oče nekega Jusufa Behrija. — Ta Jusuf.... — Si ti. Spoznal sem te. Možak je bi« videti nekam v zadregi, ali hitro si je opomogel. — Tem bolje, je dejal. Razlaga bo pač krajša. Laglje me boš razumel. — Si li ustanovil vsoto? je vprašal moj oče. akoprav je že uganil resnico. — Vsoto? Se ti blede? Mar meniš. da smo še v srednjem veku, ko se je določala cena krvi. Jaz sem j Albanec, policaj Margaud. Po naših gorah ima kri zgolj eno ceno. Plačuje se s krvjo. — Morilci?.... Še bolj nalikuješ svojemu očetu, nego sem si mislil. — Po tvoji krivdi je bil moj oče ujet. Zaradi tebe se je moral strmoglaviti z utrdbe in se razbiti na tleh ' Drugačnih muk ti nisem prihranil. Umreti moraš tako, kakor je umrl moj oče. Boljšega si" nisem mogel izmisliti. Privežemo te, te o-besimo na žico, da boš drsel do njene sredine. Tedaj bo pod tebe: višina cerkvenega stolpa in pečev-je hudournika. Moj oče je drhtel. Ti ljudje so enako kruti kot iztočani. Vendar pa še ni doumel vse grozote takšnega trpinčenja. Govoril si je, da je dsn. še dolg. da ga bodo pač opazili od spodaj. Nemogoče, da ne bi bilo niti enega toneta ali pastirja tam pri delu. Toda njegov ap Je bil prekratek. Toda poprej.... Povlekel je iz že-' pa britvico, ki mu jc Jusuf pustil. 1 Ko bi bil Albanec zaslutil, da vse-i buje tudi pilico! Polahko, s podeseterjeno pažnjo se jc moj oče lotil kovine. Položaj je bil mučen. Delati z rokami nad glavo.... Nc zmotiti se v točki, četu-d« se noči, da ne boš niti eno minuto rabotal brezuspešno. Eno samo minuto.... Koliko mu jih je preostajalo? Mar jih je še imel vsaj šestdeset pred izvršitvijo groznega sklepa?..,. Pila je drgnila, pritiskala na vse kriplje. Mrzlično je moj oče otipal z roko načeto mesto. Ali se bo sploh čutilo, da so zobci jeli učinkovati? Da. Zdelo se mu je, da je jeknil od zmagoslavja. Jeklo je besno grizlo. In zdajci je začutil, da počasi polzi. Žica je bila na dvoje. Pipec je izpustil v zijat. Oberoč se je oklenil škripca, ki je osvobojen pričel drcati nizdol. Vrv, ki ga je držala, se še ni pretrgala. Pa ni trajalo dolgo. Še ni bil prevozil deset metrov, se je hipoma utrgala in moj oče je visel nad prepadom ob sami sili svojih upehanih zapestij. Hkratu je začul v neusmiljeni nočni tišini razločne glasne udarce na oni strani. Razbojniki so se zavedeli, kaj sc je pripetilo, in sekali kabel. Življenje Je bilo torej samo še vprašanje sekund In škripec je zbog pre-rahle nagnjenosti drsel z morilsko počasnostjo; nikakor se ni dal pc- 58. bataljon tržaških miličnikov se je udeležil obmepnih manevrov za Iirsko Bistrico skupno z redno armado. Letos se milica po Italiji prvič vadi v bojnih operacijah na strani vojske. Tržaških miličnikov je G50. Promet tržaškega pristanišča je znašal po izkazu deželnega gospodarskega sveta v mesecu juliju skupno 31,406,009 kvintalov napram 23.604,307 kvintaiom v lanskem juliju. Letošnji promet ja-nuar-julij prekaša lanski Istodobni promet za 2.801,702 kvintalov. "Lega Nazionale" je izročilo organizaciji "Belila" id nružbi "Italia Redenta" vse svoje zavode. Sklep se opira na sedanjo situacijo "Lege" in na združevanje institucij za vzgojo mladine. "Lega" je morala podleči novi družbi "Italia Redenta", kateri načeiuje vojvodi-nja d'Aosta. 'Lega" pa s tem nc preneha, marveč naznanja, da sc poprime novih nalog na teritoriju jadranske vzhodne meje. Kratki fašistični politični tajniki so bili pozvani v Postojno n-1 sestanek, ki ga jc vodil tržaški zvez- j ni tajnik Cobolli. Razpravljali so c raznih političnih problemih. Komunike pravi, da je govoril Cobolli j o obmejnem šolskem problemu. ; ! Brez strehe je v Trstu nad 420 j družin s približno 1700 osebami, j Na preturi je 600 vlog ta deložira- j nje strank. Brez strehe bo v krat- j kem 1680 družin sedaj, ko se bodo svobodno sklepale najemnike. — Vprašanj po malin stanovanjih je nad 3000. Na hišah z velikimi stanovanji visijo tablice: Oddaja se stanovanje. Tcda število ljudi v Trstu. ki bi plačali nad 50C0 lir letne najemnine, jc malo. V kratkem za pus L1 Trnovo pri Ilirski Bistrici tamošnji dekan Janko Doleuc. Njegova opcija je bila svoj čas zavrnjena. Politična o-blast ga je nato pustila pri miru ali sedaj pri sklenitvi konkordata zahteva, da zapusti Primorsko. — Enaka useda zadene tudi župnika Ivana Kalana v Kncžaku in župnika Josipa Gabrovška v Vremu. Srebrno mašo je praznoval v Bi-liah tamošnji kurat Ciril Zamar. v Vrtojbi pa vikar Fran Švara. Na Kobariškem so se zopet pojavili konjski tatovi. Odgnali so kmetom nekaj konj s planine. Uz-moviče so prijeli v Benečiji. Grozdja pride sedaj na tržaški trg precej iz Istre, na goriški trg največ iz Brd. Cena je 1.80 do 2.20 lir za kg. Izvoza ni skoro nič, ker so važnejši inozemski trgi preplavljeni s francoskim, španskim in potrgalskim izbranim namiznim grozdjem. V Knežaku sc jr mudil dva mc-seca oblastni komisar Mario Case i -ni. Imel je v občinskem uradu polno truda, da jc spravil vodstvo občinskih poslov zopet v red in dal ob-t'anom novo zaupanje v podeštat-sko administracijo, kakodr poudarja reška "Vcdctta". "Spričo Danteja — ob mejah, ki jih je znaznamoval bog". Tako se glasi napis na Dantejevem spomeniku v Tolminu, ki je bil odkrit 8. avgusta v navzočnosti prestolonaslednika. Goriški "Novi list" poroča, da je odnesel prestolonaslednik iz goriške dežele ob prvem sreča- nju s slovenskim ljudstvom najboljše vtise. Na pozdravne klice "Ži-vio" je tudi on klical "Žlvio!" Nova sodna palača v Trstu Je v svoji notranjosti že docela urejena tako da se že selijo v njo apelacij-sko sodišče, državno pravdništvo. tribunal, pretura, na vrsto pridejo še ostali uradi. Savojski princ Amedco. Duca delle Puglie, pride v oktobru v Trst kot poveljnik nekega tonnicarskega polka. Stanoval bo v miramarskem gradu. Številnih družin so našteli v Italiji 1 milijon 532206 izmed 8 milijonov družin. Sorazmerno največ mnogoštevilnih družin je na Beneškem. kjer pride na vsakih tisoč družin 335 mnogoštevilnih, v Julijski Krajini jih pride 210. Osušenje Lijaga pri Šempasu Je po uradnem poročilu uvrščeno v prvo kategorijo. To pomeni, da prevzame država osuševalnih stroškov 50 do 60 odstotkov. dežeLt 20 odstotkov, ostalo bodo krili kmetovalci. Tržaški grad prevzame občina. V gradu je sedaj nameščeno okrcano vojaško peveljništvo. Grad ima za ;eboj dolgo zgodovino. V današnji obliki je bil dograjen lela 1630. V Trst pride še en topničarskt polk in sicer iz Padove. Vojašnico zanj zgradijo pri Sv. Ivanu, kjer Je mesto žc določilo potreben prostor. Ob tržaški in istrski obali Je bil vi asi bocat ribji lov Sedaj tožijo libiri. da čakajo in čakajo, nc ulo-. i jo po skoro noč. Ribe so odšle -.Irugam. Zalogo avstrijskih pušk jc I od- 1 47 V Postojni jc umrl star komaj let. Josip Vadnu. Kclarr»ki moj- kril v tržaškem občinskemu gozdu -ter in znan načelni^, gasilnega Farnedu gozdni čnvaj Alojzij Gru- društva, i den. Puške so bile skrbno zadelane i i in pokrite z vejevjem. Uvedena Jc Lctoviščarjcv jc v Postojni letos preiskava. vse polno. ZAKAJ SO JAPONCI MAJHNI Nekoliko let pred svetovno vojno so ugibpli japonski učenjaki, zakij so Japonci razmeroma majhni. Prišli so do zaključka, da ima na ra^t Japoncev neugoden vpliv navada, da posedajo na blazinah in ne na stolih. Sedeti na tleh na preprogah. pomeni sedeti na svojih petah. Otroku, ki sedi nekaj ur na dan v šoli in doma na tleh. to je na svojih petah, se ne morejo noge razvijati. Zato treba iz japonskih hiš odpraviti preproge in m-vesti stole in naslanjače. Japonski POSLEDICE SVILENIH NOGAVIC Angleški listi priobčujejo strokovni članek nekega uglednega zdravnika, ki razmotriva vprašanje svilenih nogavic. Pisec poroča, da je opažati pri ženskah, odk^r nosijo svilene nogavice, zelo kosmate noge. Tega prej baje ni bilo Zdravnik si to reč razlaga takole. Kocine imajo nalogo .ščiti nosc pred premočno svetlobo in tudi pr?d mrazom in hladom. Dokler so to vlogo vršile nogavice iz volne in bombaža, so bile noge le malo poraščene s kocinami. Odkar pa no- | učenjaki In zdravniki pravijo tako sijo dame svilene nogavice, se hoče ali za njihove nasvete sc japonsko ljudstvo doslej še ni zmenilo. --marveč ostaja pri tradicijah.. narava sama zaščititi pred škodljivostjo mode. Noge postajajo močno kosmate, ženske pa ne vedo odkod to prihaja in se še bolj zakrivajo z nedostatno svilo. ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI. Anton Dolinar. Box 1. Bear River, Colo., $4.75. Denar sprejeli in ga bomo poslali na določeno meste. Uredništvo. 70 TON TEŽAK METEOR Mr. IVAN MLADINEO nam naznanja, da je prevzel zastopstvo velike ameriške zavarovalnice The Equitable Life Assnrancc Society of the United States ter se priporoča svojim prijateljem in znancem. Njegov naslov jc: 1?Q Broadway, Room 1116. Tel.: Algonquin 6440. POZOR PRODA SE VELEPOSESTVO Z ORAJŠČINO V SLOVENIJI (Jugoslavija* ca. 30 km od Ljubljane v izmeri 120 ha z zaraščenim gozdom z vsemi gospodarskimi poslopji in pojedelskim inventarjem za ceno Dm. 1.200,000.—. Interesenti naj j pišejo na naslov: Boris Samsa, Litija. S. II. S. V bivši nemški jugozapadni Afriki so našli meteor, ki spada med največje, kar jih poznamo. Širok je dva in pol metra, enako tudi dolg, visok pa en meter. Sodijo, da tehta okoli 70 ton. Sledove ogromnih meteorjev so našli tudi v državi Arizoni in na Pamirju pod Himalajo. Jama. ki jo je domnevano izkopal meteor, ima 60 metrov v premeru in je globoka 9 metrov. AU teh meteorjev niso našli, zato ostane znan kot največji oni v jugozapadni Afriki. — Zdaj bomo malo potrpeli. Pre- ' spešiti. Treba je bilo zbrati posled-svetlo Je. se je oglasil Jusuf Behri. nje moči, nikakor izpustiti. Na dru-še krepke je so nategnili vrvi, ki gi plati So se udarci podvojili. Sile so ga ostavljale. Čutil je. da bo zdaj zdaj oslabel. Ko so se oči polahko navadile noti, je nejasno razločil, da se mu bliža pokrajina. Prihajal je drugi breg. Z naporom se mu je posrečilo. da se je nekoliko povzpel in vrgel komolec preko kabla in prekrižal roki. a da ni izpustil škripca. Nekaj trenutkov oddiha. Zamižal je. Ni več vedel, kako daleč je zemlja in ali bi se ubil, ako pade. Na cmedievico mu je šlo. Edino nagon ohranitve mu je še spajal živce ter ga držal. Zdajci je začutil, da mu je zmanjkalo opore: kabel se je pravkar pretrgal. Kruti dojem, da padaš, roke moliš naprej, kakor bi se hotel ubrani ti... Padel Je saino tri metre globoko na grmovje. Konec strmovlaka je bil samo pet korakov proč. Svoboden, brez rane, je za-rjul in se razjokal kakor dete. Vstopnina v italijanskih muzejih odpravljena. Musolini je izdal odredbo, ki u-vaja brezplačen vstop v vse italijanske muzeje. Prej jc bila vstopnine malenkostna, bivši finančni minister Volpi pa jo je tako zvišal, da je začelo število obiskovalcev čim dalje padati. Vstopnina je šla tedaj v prid državni blagajni in ne muzejem samim. To stanje Jc sedaj ministrski predsednik odpra-; vil. Mesto vstopine pa se bo moral I vsak obiskovalec legitimirati s policijsko izkaznico, tujci pa s potnim listom. fflE'T ' T-if S TCiJJlUratoiE.- ■ 'jgjr "»T" r s t r; m imajo velik uspeh Si -o ODA' NEW YORK. FRIDAY, SEPTEMBER 6, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY h» fl. S. A. Skrivnost sestre Merlen. Socijahe in gospodarske prilike v Peruju. Kretan je Parnikov Shipping Newt - « ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. < Nadaljevanje.) C bi :,c lotila odpiranja ter premotrevanja pisem. Marlen je izgledala pri tem zelo reuna in trgovska. Včasih pa je vendar pogledala na :upck r©.: laico tladko so dulitele v njem resne misli. Cela trezna t.gu^^ka soua jc pila kci o^aijciia uci ten lVi-ik. 1 | ^ . Predno sta delala. Zunaj, po Labi, pa so pluli parniki. jadernice in številna druga vozila. IIan;burško pristanišče je puiziralo v vsej .svoji raznolikosti. Eempatam se je v tihem kontorju zvezalo in zopet l<«či.o mike, ki so spadale v gosto omrežje, ki pomenja svetovno trgovino. Z;\ Marlcn pa nivo bile nlkakc mrzle, trezne številke, katere je re-bevaia. Njej bo bile spojene s tvrdko Horst & Vandcrheyden in celo njeno mtc ji- bilo pn tem. Njene misli so pohitele s pismi, katere je pi-itla, \ \ix zemlje in dežele sveta, kajti občutila je vso važnost svetovne trgovine ter se tulila členom velike verige, ki spaja ter združuje vse, čeprav si iloveška volja, vendar prizadeva raztrgati in uničiti jih. Svetovna trgovino je mogoče prekiniti, — a uničiti je ne more nikdo za vedno. Iznova se obnavlja sama sebe. * V gorenjem delu Sumatre leži nekdanji sultanat A čin z glavnim mc.siom Kola Kača. Oci tega glavnega mesta, ki je seoaj sedež nizo-irenuko-indijske vlade, lete železnica in ladijski promet po Ačin reki dc j/ristanis^a oieii-io. li iv^lu Kaca spaoajo i>e uiu^a p»osia prisian.- V Kot* Lača je imela tvrdka veliko trgovsko hišo s številnimi skladišči co ieki A jin in globlje v deželi so se nahajale velikanske plantaže, na katerih je bilo zaposlenih na stotine ueiaveev. tuui lastnikov tvrdke, Mijnheer John Vanderhevclen je stanoval > svojo družino v vili sličnim poslopju med Kota Raca ter pristaniščem Olch-Ro. Hi^a Jc ležala ob bregu Acin reke. sredi velikega vrta v naj-liolj bujnem tropic nem zelenju, kjer je vse raslo in cveio. Kot vse hiše v Kota Rata jc bila zgrajena iz lesa. Mijnheer Vandcrheyden je bil že več let ohromljen na nogah ter priklenjen na voziček. Kljub temu pa je ohranil vso svojo duševno či-lo&t. S tem vozičkom se je pustil vsaki dan dvigniti od dveh močnih | .služabnikov v nalašč pripravljeni avtomobil, nakar se je odpeljal v tr-jrovsko hišo. lz svojega vozička je vodil vse posle, v kolikor mu je ni odzel Horst. Pogosto mu ni bilo več mogoče nadzorovati uprave plantaže ter drugih poslov, za kateie je pač treba zdravih nog. Raditega jej bil Harald Horst že peto leto v Kota Raca, ker je postal po smrti svojega očeta solastnik. Čisto izločiti pa se ni pustil John Vandcrheyden,' ker je visel z vsemi koreninicami svojega bitja na življenjskem delu, 1'atero je započel z očetom Haralda ter ga ni bilo mogoče pregovoriti,! da bi stopil v penzijo. Vse to bo pr.šlo še itak prezgodaj. — dolgo življenje mi ni več usojeno, - je rekel ponavadi, kadar so mu prigovarjali, naj stopi v pokoj. ! Harald Horst se je vedno posluževal avtomobila, do jc hitro dospel do kraja, kajti velike plantaže so se vlekle globoko v gorovje, ter bile zelo razsežne. Posameznim okrajem so seveda poveljevali nadzorniki, o kljub temu je bilo Ueba nadzorovati ves obrat. , Čeprav so Acinri pridnej.ši kot druga plemena na Sumatri, ne stoje vendar na visoki nravni stopinji rodu Batas. Le v gotovih stvareh so Ačinet. zel> .strogo pravni, kol naprimer glede prestopkov proti lastnini. Splošno spoštovanje pred tujim imetjem tki Ačincem žc stoletja v prvi, ker te pri njih strogo kaznuje vsak prestopke proti tuji lastnini. Vsled tega ima vsak domačin poseben strah pred vsako kaznijo. V tem oziru ni imel Harald Horst sploh nikakih težkoč s svojimi liudpji, kajti njcgGvi ljudje so bili marljivi, voljni in pokorni, — dokler niso zapadli glavnemu grehu, — kajenju opija. Pn Acinezih se je bilo treba tudi boriti proti lenobi, ki je bila po- sl r^dica klime. Harald Horst pa ni trpel, da bi nadzorniki pretepali njegove ljudi, kot se je zgodilo to na aiugih plantažah, kadar so bih preveč leni. Sku:':al jih je na druge načine vzgojiti k pridnosti. Kot pohvalo za dobra dejanja, jim jc prirejal majhne veselice in razventega s" je poslužil tudi njih praznovernoti. Ačinczi se boje, kot majhni o-troci. ncHevilnih duhov in demonov. Kot amuleti proti različnim duhovom jim služijo čudno oblikovani koščki papira z izrezki iz Korana. Kol posebno nagrado za pridnost in zmožnost ;,o dobivali ljudje take amulete kot darila ter se neizmerno veselili teh dragocenosti. Harald Horst jc imel vedno pri sebi j febl par lakih amuletov ter jih razdelil pri svojih inšpekcijskih potovanjih med delavce, ki .so biii, po izpovedbi nadzornikov, najbolj' pridni. Vsakdo si je prizadeval, da bi spadal med tako odlikovane in vsled tega je imel Harald v celem le malo sitnosti. Bil je spoštovan in c aščen in v njegovih obratih ni pri lo nikdar do zadreg, ki so bile drugače povsod običajne. John Vandcrheyden .se jc zelo veselil, da je Harald Horst tako dobro izhajal z ljudmi. Le včasih jc imel nesoglasja s svojimi ljudmi in sicer takrat, kadar se je kakemu trgovcu posrečilo prodati njegovim ljudem opij. Kljub strogim kaznim, je bilo vedno najti dovolj ljudi, ki so vtihotapljali ta uničujoči strup in takrat so se pojavile vsaki pot zadrege. Harald Horst jc imel svoje sta novanjc tik poleg hiše Vandcrhey-dena. Dal si je zgraditi čedno in zračno stanovanje, ki Je ležalo na vrlu Vanderhcydcna V pričetku svojega bivanja v Kota Rača je stanoval celo \ hiši Vaderheydena, a ko je kmalu nato umrla njegova žena, je postalo preaeljenje drugam potrebno, kajti Vandcrheyden ima roraščajočo hčerko ter se ni spodobilo, da bi Harald še nadalje živel 1 njo pod isto streho. Katarina Vanderheydcn je medtem dorasla v krasno, mlado damo. Od svoje matere jc imela portugalsko kri v svojih žilah in ta mešanica krvi je čudno uplivala na njen značaj. Ponavadi je bila flegma-učna in Iona, a včasih jc prodrla na površje strastna kri njene matere in nato Je izginila njena holandska flegma in bila je kot pravcat hudiček. Postala je lahko zelo nataknjena ter je otežkočala življenje očelu, ki jo Je naravnost oboževal. Nekoliko rešpekta pa je imela vsaj pred Haraldom Horstom. Kalja je bila stara Štirinajst let ter jc ravno prišla iz nir.?ga ho-londskega instituta, ko je dospel Harald Horst v Kota Rača. Na prvi pogled se je Katja zaljubila v Haralda, kljub svoji mladosti ter takrat ■Hlenil. da mora postati nekega dne njen mož. Tega svojega sklepa se j^ dihala z v.so strastnostjo svoje portugalske krvi in neumno vztrajnostjo svoje holandske narave. Tudi si ni prizadevala skrivati svoje namene ter koketirala s Haraldom z odločnostjo, ki je bila presenetljiva njeno mladost. Harald pa je ostal leta in leta povsem miren ter i.l imel za Katjo ničesar drugega kot par nedolžnih šal. On je ni smatral za resne, niti takrat, ko je zapazil, da se razvija iz otroka v devico. Čeprav je videl, da je postala Katja zelo lepa, ni uplivala nanj tako, kot si je strastno želel. Čeprav mu je pametno prikrivaila vse neprijetnosti svojega znaeaja. ni bila po svojem bistvu taka, da bi mogel izgubiti svoje srce radi nje. Ni pa slutil, da je bil nehote Petrucchio. ki Jc tif^pl to odporno Katjo nežno in popustljivo, če je prišla v svojih . traitnih izbruhih v njegovo bližino ter se ozrla vanj s svojimi jckle-j o-modriini očmi, ki so hotele obvladati vse. i' (j a"•» , v {Dalje prihodnjič.) Po svoji etniški in socijalni struK- južnoameriške države. Toda te ci. ki bodo že zaradi svojega bra- turi današnji Peru presenetljivo stvari so se v Peruju odigravale po- niii državo in njene uredbe. Nemi- spominja na Mehiko za Porfirja večini med voditelji akc:j. Stev.lo ri v Mehiki, ki je veljala za naj- D;aza. Ogromne latifundije v de- mrtvih je bilo vedno zelo ma hnc. kulturnejšo državo v področju la- zeli pripadajo omejeni plasti Kre- Vladajoča plast krelov ni b.:a / tinske Amerike, so vedno pogubno olov, medtem ko so Indijanci in Peruju nikdar tako blazno krvjloč- vplivali tudi na sosedstvo, mešanci prisiljeni služiti si kruha v na kakor v Mehiki, kjer so špan~ii Najvažnejši problem v Peruju oa rudnikih, industriji ali kot dninam- bili vsak trenutek pripravljeni je.vprašanje naseljevanja. Že Hum- ji. V obeh deželah, v Peruju in klati Indijance, samo da jih bo prej boldt je pred sto leti zapisal, da j z Mehiki naletimo še danes na po- konec. Medtem ko so beiokožci v Peru dežela kolonistov. Peru ima membne ostanke tistega agrarnega Mehiki prišli ob ves ugled, se jo vse pogoje. da postane kolomzac*- komunizina, ki napravlja zemljo ohranilo v Peruju do njih še nekij sko središče vsega sveta, za last skupnosti. Ta ga potem od- tpu-^o*anja. aaja posameznikom v u^.auu ..i ou.ejeno debo. So pa druge stvari, ki govore v prilog Kreolom. Lima, glavno me-• Posebnost te dežele je tudi, da jc sto države, ima izredno ugodno le-vclika množica prebivalstva, t. j. go. V neskončno razsežnem Peru-Indijanci in mešanci docela izklju- ju. kjer jc mogoče priti v prestolni-čena od vsakršne vlade, čeprav tvo- co šele po več tedenski ježi. s ■ ri štiri petine vsega prebivalstva, kaj lahko zgodi, da izbruhnejo 'i-Rcpubliko vlada dirv .^r in njegov pori lokalnega pomena. Zgodi ozek krog. Rcpublikansko-demo- tudi iahko. da ostanejo vstaši tre-kratske ustanove so v Mehiki samo nutno zmagoviti. Skoio neizvedi :-maska, za katero se skriva avto- vo pa je, da bi izbruhnila vstaja i.a kiaciia. več mestih, ki so drugo od druge- ga silno oddaljena in ločena. Organizacija takega skupnega gibanja je skoro neizvedljiva. In tako je Lima vsak hip v stanju zatreti uporniško gibanje in omejiti proti' državne akcije na ognjišča lokalnega pomena. Država je potemtakem vedno zavarovana. Nesrečna revolucija v Mehiki na je tudi perujske mogočnike izmo-drila in jim povedala, da vlada ni-kol ine sme ili do skrajnosti. Leska vojna, ki je državo malone u- guias. ki stoji državi na čelu. se je piopastila. skušal vsem nevarnostim in eve:i- Argument, ki se često navaja i-i lualnostim izogniti na ta način, 'a pravi, da so Indijanci v Peruju mno je ustvaril nekakšne vrste sred-go krotkejši od Mehikancev, v tem nje kmetiče. Rodovitna zemlja se primeru ne drži. Domislimo se sa- danes parcelira ln oddaja naseljen Sedanji predsednik republike Le- | guias. je spravil motor gospodar -skega življenja v pogon. Povsod se gradijo ceste za avtomobilski promet. Avtomobili brne visoko na Kordiljerah in drče ~i-zdol proti pragozdovom Amazonske reke.... Železniška mreža se izpopolnjuje. V prometu so že tudi letala in kraji, ki jih je bilo dosihmal mogoče doseči le z mulami, se odpirajo najmodernejšim občilom. Peščena in suhotna tla so preprežena z vodovodnimi napravami, ki jih izpremenijajo v rodovitno zemljo za bombaž. Stara Lima dobiva moderno, sodobno. lice, obraz velemesta. Avenije so široke kakor pariška teka-1 šča. Vlada razpolaga s krasnimi palačami. Lepa in moderno so bančna poslopja in hoteli. Produkcija bakra in petroleja se avtomatično Stopnjuje. Nastajajo industrije in vlada se skuša osamosvojiti celo v pogiedu preskrbe z manufakturni-mi izdelki. Trgovinska bilanca je ugodna. V zadnjih iet,h se je znatno konsolidirala. To so svetle strani peruanske bla-mo strašnih indijanskih vstaj pod ccm. Podobno se doddeljuje zemlja Sinje. Ogledali pa si moramo tudi Kdor obišče Peru in pozna zgodovino Mehike, bo tedaj malo zaupal njenim političnim in socijalnim razmeram. Ne cvetoča trgovina, ne pogled na krasne stavbe mu ne bosta dala pozabiti, da je kazala Mehika pred dvajsetimi leti še vse drugačno, lepše in mikavnejše lice. Bila je podoba, da je ta dežela najbolj konsolidirana republika cele latinske Amerike. In vendar je izbruhnila v deželi strašna državljan- Tupac Amarujem koncem osem- evropskim volonistom. Oblast jim najstega veka! Vodja je zbral ar- jo nakloni toliko, kolikor jo potre- mado nad stošestdesetih tisoč mož. bujcio za osamosvojitev. Poleg te- Razsulo ni bilo nič manjše kakor ga obstoji v Peruju še danes ka- druge, manj ugodne. Peru je silno zadolžen v inozemstvu. Največji upnik so Zedinjene države. Državni dohodki so zastavljeni in za vedno ki razpolagajo s precej velikem '. pri četah svečenika Hidalga. ki je z Indijanci vznemirjal Mehiko. Kakor v Mehki se pa zdi. da so Indijanci tudi v Peruju malo aktivni, vendar pa pripravljeni na boj. če cijonalno kulturo v modernem po- kih petnajststo indijanskih zadrug. nova posojila je treba v New Yorku plačevati po sedem in pol odstot- zemljem Dasi ima to tudi svoje kov obresti. Se večja je seveda senčne Strani, ker onemogoča ra- menu. je pa vendar verjetno, da bo i zanaprej ostalo pri sedanjih brestna mera med zasebniki, ki zahtevajo za posojila 10 do 12 odsl obresti. Te razmere znatno podražujejo razmerah. Skupna last pomeni nam vse življenje. Cene skačejo in o-reč za Indijance nekakšno na- brestno mero plačuje navadno ravno zaščito in lahko prištedi in- kor.sument. Ali bilo bi zmotno mi- rodovom eksistenčno sliti. da postopajo na ta način samo privatniki. Tudi država pokriva svoje potrebe z inairektnirr.i najdejo primerne voditelje. Ce 'oi pa prišlo do kakšne vstaje v Peruju, bi bila ta nedvomno stra.š-nejša nego mehiška gverilja. Sta in stoletja zatiranemu Indijancu namreč manjka popolnoma čut od- dijanskim govornosti in zmiscl za konstru':- bo bo. t.vno delo. i Kar pa navdaja človeka v Pe- Vendar pa je še nekaj, česar ruju z dobrimi nadami. je dejstvo, davki, ki znatno obremenujejo ko- spričo tega ne smemo pozabiti. Pe- da so se revolucijonarne akcije v l.kor drugod cigarete, in od pisem- ru ni nikoli poskusil vojn, ki so ta- Mehiki menda za dogleden čas po- skega papirja do avtomobila jc vse ko grozno stresale mehiško drža/o legle. Navzlic temu, da so se raz- obdavčeno s posebnimi državnimi in so jo prijele za njen življensk mere pocl Obrcgonom in Callesom dokladami. živec. V zgodovini Peruja je siccr razmajala, so se stvari le vtoliko u- Da jc življenje pod temi pogoji nekaj državljanskih vojn, državnih stalile in popravile ter obrnile na drago, se razume že po tem, kar prevratov, vstaj in revolucij, kakr- boljše, da so se iz nekdanjih pr„l- smo doslej povedali. Bilo pa bi lah-šnc najdemo v povestnici sleherne' kucuhov izoblikovali konservativ- ko cenejše, da ni po sredi korupci- 7. septembra: N** Yurk. IluntUurs l.'l«liuu, lli rinru L.->ur* 10. septembra: Saturn;* Tr.«t 11. «»ot«mbf»: Karl^ruh«-, Aquitatiia. i'h<>rbotiif Prtfsid*-iit Kuos«v«slt, Clinlc uij, Crimen. 12- septembra: i:r«-tn« ri. Clivrbourg. Krem* " 1 I'urin, Havre Majo;-lic. (*iierbourK .Mu. O It. »J..«, - \lll»iT|»»n je. Pri podeljevanje koncesj se to najobčutnejše pozna. Denar gre ob takšnih prilikah z državnih blagajn v žepe posredovalcev. In poleg tega požre Lima za svojo monu-mentalizacijo ogromne vsote denarnih sredstev. Neredko ludi očitajo zasebnikom, da tratijo denar za nepotrebne izdatke, mesto da bi ga porabili za nujnejše melioracije. Strokovnjaki pravijo, da je današnji položaj Peruja podoben dobi. ki je izzvala nesrečno vojno s Čile in povzročila državni polom. Takrat je dežela prišla v odvisnost Angležev, ki so se pozneje umaknili. da so na njih meslo stopili Američani. Prirodna bogastva v Peruju o velikanska. Že priročna bogastva na bakru in petroleju so neizmerna. Rudniki so sicer tuja last. \e:i-dar prehranjujejo na deset in de-settisoč domačinov in prinašajo dohodke. ki pridejo končno ie v prid državni blagajni. Poleg pctroie;a in bakra jc Peru silno bogat na sladkorju, bombažu in kavi. To bogastvo se da umetnim potom še povečati. zlasti v zgornjem toku Amazonske reke. k.ier so nedotaknjen i še ogromna ozemlja. Kakor skoro vse južnoameriške republike, je tudi Peru postal v zadnjih dvajsetih letih iz angleške kolonije kolonija Amerike. Razvoj, ki je že pred vojno naznačeval stalno naraščanje izvoza in uvoza ameriških Zednjenih držav, se je v zadnjih letih tako povečal, da so po-staie Zedinjene države največji odjemalec Peruja, hkrati pa tudi največji dobavitelj. Po svetovni vojni je Amerika v toliko prekosila Angl. jo .da je danes v Peruju že dva-Srrat toliko ameriškega kakor a gk škcga kapitala. New York je popolnoma stopil na mesto predvojnega Londona. V rudnikih za pridobivanje bakra in v petrolejski industrij ima ameriški kapital vo-c'i.no besedo. Samo železnice so povečini še v angleški zavisnost;. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čit.a liste, ne more in ne «iue biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih toekt da je potrebno znanje z^mljepisja, ee hočete poročilo popolnoma razumeti- l'o dolgotrajnem iska nju smo dobili STKNSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim Čitateljem. Na zem jevniu co vsi deli avta ter je dovolj velik, da zadoirti vsem potrebam. c E M A SAMO $ 1 • (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Riflrmle veliki zemljevidi zadotfajo dnevnim potrrham. fe m nwriti posluževati atlasa, morate listati po njem in pr*-dno najdete, kar iMe-t,. mine ponaiadi doati fas*. Pred STKNSKI.M ZKMUKVIIHIM m »a lahko zbere rela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vpraAa njih. Na ZEMELJKVIDU lahko natanrno »»gotove, kje m je zgodila Itaka nesreia, kje je porušil tornado, kam je dospel letale? itd. Tudi •truci potrebujejo ZEMLJEVID, ko m u#e zeraljepiaja. NaA STENSKI ZEMLJEVID Je pravzaprav »Lupina zemljevidov. Ima Ae»t Ntrani. ki vsebujejo približno COW kvadratnih ln*ev. Dolg Je »8, širok pa 25 iotev. Dostikrat ate ie 61?aH v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam nl«o bili znani. Vane zanimanje hi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje s* nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM Je pa tej potrebi ucodeao. Veliki in krasni zemljevid c-lega aveta ir vweh Hon tinentuv, t'Akan v petih barvah Velik cemljevid Združenih držav, ua katerem vse železnice m cate V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO; , Not Eemljevid it paketno poftto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Facififiatfi Neana, otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, meat, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Se oziraje w na to. fe te imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo za TU velike važnosti. Ko ga boste sa n intrll. ga ne buate dali nili za pet dolarjev. NAROČITE GA PRI: ŠL0VEN1C PUBLISHING COMPANY 216We.tl8th Street, New York —- 14. f:pterr.br J . I u i si lilaiHl, <.*horl*iui k. llumWura \ • •'(■•lam, l-.uli'Kiir »lir M«-r. 0 in O. nI«- ii HDtenibrj M.iiir. Uu.a, • "lierl-.i.rg Aui'Ti. u. t'Jieri»oui g, Urenien 2fc. septembra: I>reMl<-n. < "l..Tlrfjuig, tlretuei) 27. »eptempra 1 <1. Krali. *:. 1 lav r« V lil« aji .i, 1'Hl 11'M'n-IH . I": *-r\fUl K 1». ntoi. C .rilHtui«, A.'i»'H«n la-riill. <' ierl'.MJi g. r.nrtij>n !: >[teidain, "i^u ugne .-ur Mer. U<ski if let. — okt II. "II* d% Franc" Boiii nI Skupni ixl#t. — •• d«c.. "H* ae F-»r.c« '. K LNI PREKO OCtAN/ Najkraji* In najbolj usodna pot i ootovanj« na oorimnlh oarnltai^ MEXKH'E H- f-rpt.; 0. oktobra -11 A M > FRANCE 10. sept.: 11- oktohr.i m P M ' i G P M. * iLE DE FRANCE 27. -rp.; 1H. »»kt K P. M.' '7 P M S»Jkr«J»% pot r»" t« ;a»nicl k J# t poa^hrl knbtnt s va*n.l m. d«ril ml u«1'«bno»t1 — ln al»vn» frtnrr.r»S&;t^ kat«r^«Klci» agf nr »'I FRENCH LINE 1» 8TAte »TREE1 NEW VORK N V Kako se potuje v stari krai in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovali v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi uedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, ioda preskrbeti si morajo dovoljenje ra povrnitev (Return Permit) u W*sh-mgtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesne* in isti se ne pošiljajo več v stari e jim pošlje na Barge Office, N'ew York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki jc stopila v veljavo prvim julijem, znaša Jugoslovanska kvota 815 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: S ta riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do dru^e polovice pa sc opravičeni žene n neporočeni otroci izpod 21. leta »nih nedržavljanov, ki so bili postavno pripušceni v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK (2 CORTLANDT STREET NEW TORK i