Oar Write U« Today Advertising are REASONABLE____ I'HiMtiPttOMIi: Uriel*«* iJ-ti^ No. 163. — Stev. 163 GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. Entered m Secood Clmrn Mattor ISeplMibw Žlit, 1—» — %bm P— Offk* «, Htm N. *„ NEW YORK, SATURDAY, JUNE 13, 1940—SOBOTA, 13. JUNIJA, 1940 Volume XLV1IL — Letnik XLVIIi. AEROPLANI PBOTl BOM LADJAM Italjanski letalci napadajo angleške ladje v Sredozemskem morju Pomorska l>itka, ki se je pri-1 cela 8. julija med. angleškim ' iu italjanskini b rodov jem v Srtdoosemskem morju, še vedno »i končana. Včeraj so italjanski aeroplani napadli del angleškega brodovja. Ena angleška bojna ladja je bila potopljena, tri pa so bile poškodovane. Angleške bojne ladje — dve oklapnici, ena matična la«lja za aeroplane in več manjših ladij — so spremljale 5 natovor-jenih pamikov, ki so vozili bli-1 zu 'Malte proti vzhodu. Italjanski aeroplani so več ur metali bombe na ladje in jih obstreljevali s strojnicami. Italjansko poročilo pravi, da je bil en tovorni parnik potopljen, dva rumlea pa hudo poškodovana. Zadeta je bila tudi matična ladja za aeroplane in je pričela goreti. Štirje angleški zasledovalni aeroplani, ki so se dvignili z matične ladje, so bli izstreljeni. Ital-jani pa tudi priznavajo, da se dva njihova aeroplana nista vrnila. V Evropi bo stradalo 35 miljonov ljudi ANGLUA ODRE Z A-NA OD KOLONIJ, — PRAVUO ITALJANI Virginio Gayda pravi v listu "Giornale d'Italia", da je Italija s svojo "veliko zmagona morju odrezala Anglijo od njenega cesarstva ir^ da je pretrgana zveza med^phodnim in zapadnim Sredozemskim morjem. Po mnenju Johna Malone) a,, ki je ameriški zastopnik pri Rdečem križu, je vojna tako zmanjšala zaloge živeža, da bo v novembru trpelo veliko pomanjkanje okoli 35 miljonov ljudi. Prizadetili bo najmanj 11) evropskih držav. Mahoney pravi, da so trije poglavitni vzroki za tako pičle zaloge živil in sicer: manj obdelanega polja, zmanjšanje u-voza in slabo vreme. Pretekla zima v Evropi je bila nenavadno ostra, vsled česar bi primanjkovalo ž^ta tudi, če ne bi bilo bojne. Sicer vse evropske države že sedaj zelc. štedijo s hrano, pa navzlic temu ne bo mogoče uvoziti dovolj živeža, da bi se narodi obvarovali stradanja. Kot zgled navaja Malionev Norveško. 60 odstotkov živeža je Norveška uvažala, ostalih 40 odstotkov pa so nadomestile ribe. Uvoz je sedaj odre- zan, rib pa ne morejo dovolj naloviti, ker nimajo bencina za ribiške motorne ladje. Dies preiskuje... Martin Dies je odpotoval v Austin, Texas, kjer bo vodil zaslišanje o tujem delovanju v južnih okrajih. Kongresnik Martin Dies, ki j načeluje zborničnemu odboru stov v Texasu. Delavske vesti: Ce kaka država še ni šla v vojno, pa je morala mobilizirati, vsled česar je bilo mnogo moških pri vojakih v času, ko je bilo največ dela na poljih. Balkanske države pridelajo kako naj pišejo. za preiskavo protiameriškili delavnosti, se bo zdaj lotil dela v svoji rodni državi, v Texasu. Zazdaj ni vzel na piko "peto kolono'*, ki je posebno dobro razvita v južnih državah. Dies pravi, da ima dokaze, da je skušala nemška vlada narekovati urednikom nemških listov v Združenih državah, Neki uradnik Dicsovega odbora je rekel: — Ker se državni department boji, da bi se tega zaslišanja ne razvile največ živeža za izvoz in Nemčija pokupi vse, kar je mogoče, toda na — upanje. Zaradi vojne bo posebno občutila pomanjkanje Francija. Vsled vojne so bila polja deloma zanemarjena, deloma pa tudi opustošena. Poleg svojega prebivalstva ima še 5 miljonov beguncev iz Poljske, Češke, Danske, Holandske in Belgije. Ako bo hotela prehraniti celo svoje prebivalstvo, tedaj bo skozi več, mesecev potrebovala najmanj 5 parnikov na dan za prevoz živeža. Sedanje zaslišanje bo trajalo deset dni in pri tej priliki bo Dies pokazal dvoje pisem, ki so jih pisale nemške oblasti dvema urednikoma nemških li- tz kakšne mednarodne neprilike, bo zaslišanje tajno. Vršilo se bo v nekem hotelu v A ust in u za zaprtimi vrati. Ko je Dies odpotoval iz Chi- BEG PRED PREVISOKIMI DAVKI Industrija se seli iz newyorSke države, ker ne more zmagovati previsokih davščin.—Zborovanje trgovcev in industrijalcev v Albany. V glavnem mestu newyorske države, Albany, so se zbrali zastopniki trgovcev in industrijalcev k pos\etovanju, da se kaj ukrene proti selitvi industrij iz newyorške države. Vzrok selitve so previsoki v nekaterih slučajih naravnost neznosni davki. Zastopniki so se -zbrali na vabilo Ivesa, republikanskega voditelja v državni zbornici, kateri je obenem tudi predsednik skupnega zakonodajnega . . . ~ odbora glede industrije in de- caga, je rekel, da mora najprej ]avskih zadev. Ives jih preiskati neameriške delavnosti ob južni ameriški meji. Preiskava se je imela začeti že 5. julija, pa je bila odgo-dena zaradi predsednišikli volitev v Mehiki. NEMŠKI AEROPLANI NAD ANGLUO Odkar so 10. julija Nemci pričeli z množinskimi zračnimi napadi na Anglijo, ti napadi niso več prenehali.Včeraj so aeroplani ves dan Napadali razne na kraje na severu in jugu, zlasti konvoje. Pri tein pa so Mehika: V Mehiki štejejo glasove. — Politicly izvedenci zatrjujejo, da je pri volitvah zmagal general Gamacho. — Vojaštvo pripravljeno. nedeljo so bile v Mehiki predsedniške volitve, v četrtek so pa začeli šteti glasove, kar pa v Mehiki ni tako vsakdanja zadeva. Bati se je velikih nemirov in krvavih izgredov. Vse šole so zč/k>rte. Vojaštvo v vojašnicah je pripravljeno, da za slučaj 'potrebe lahko takoj stopi v akcijo. Uradi, kjer se vr- Poletti bo ostal doma Newyorski podgoverner Po-letti je bil imenovan za delegata "at large'' na demokratski konvenciji v Chicagi, pa bo navzlic temu ostal doma. Nado-mestovati mora namreč gover-nerja Lahni ana, ki bo vodil ži štetje, so močno zastraženi, j ne7>'orško deleSaciJo. Ce bi oba odpotovala iz dr- Lloyd George — clan kabineta ? 771etni David Lloyd George, ki je bil začasa svetovne vojne angleški ministrski predsednik, je baje še vedno mladosten borec in poln načrtov, kako bi se dalo zaustaviti nemško o-fenzivo proti Angliji. V Angliji se splošno govori, da bo kmalu postal minister v Churchill-ovem kabinetu. Prej bo poral pa seveda še Chamber1 Jm dati kabinetu slovo, kajti Lloyd George in Neville Chamberlain sta nesprav-Ijiva nasprotnika. Kakšno mesto bo prevzel Lloyd George v ministrstvu, se ne ve. Nemci izgubili 11 aeroplanov, 'general'Manuel Avila Cama-Angleži pa dva. S svojimi zra-Jeho, kandidat oficijelne stran čnimi napadi skušajo Nemci ke mehiške revolucije in me- oto- hiške Delavske konfederacije, j Njegov o*otikandidat je bil Po mnenju političnih izvedencev je zmagal pri volitvah žave, bi postal poslujoči go-verner Joe R. Hanley, ki je republikanec ter voditelj večine v državnem senatu. zablokirati vse angleške ke. Po celi Angliji so piloti in'general Juan Andru Almazan, vojaki z protizračnimi topovi ki Cteje za "neodvisnega" ter pripravljeni na spopad s so- 'gil &piošno imeujejo "leva s Willkie bo potoval po Jugu vražnimi aeroplani. Tekom dneva je prišlo do mnogih spopadov v zrakn. Kot pravi zračno ministrstvo, je bilo od nedelje uničenih 74 nemških aeroplanov. V Colorado Springs, Colo., se mudi na počitnicah republi- n i • j. *• kanski predsedniški kandidat Camachovi prrstasi pravijo, jut wm • m da bo pristašem Almazana sla- Nezaposlenost v Angliji Povečano obratovanje v milnici jskih tovarnah in pa dejstvo, da je bilo večje število mladih moških poklicanih v armadno službo, je dalo povod, da se je od 20. maja-do 17. junija v Angliji zmanjšala nezaposlenost za 113 tisoč 987 oseb. V Angliji j® pa Se vedno 763 tisoč 845 oseb brez dela in zaslužka. To je razvidno iz najnovejšega poročila delavskega • ministrstvi "GLXS HABODX" — NswYaiS Saturday, June 13, 1940 « SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY M M d a? W — ■ > tapuy, (▲ OorpormtloB). — Place of bodnew oC tba m WEST lMk 8T&EKT, NSW YORK. N. X. 47th Year So&dtTi aal ^attdaja. "i1-r----—• Ik* m lifll« la Kanado M-—; u pol leta $3.— ; — at Mew York m celo tat« 97.— ; *» pol teta $3.50, teto 17.—; m pol let* $3 JO. «GU0 I1BODA" IZHAJA Y8AKI DAM IN PRAZNIKOV IZVZfEM&I NEDELJ "GLAS NARODA." SI« istk »tam, new you, r y. »—mi IZPRED TR2A£KEGA SODIŠČA. {Prefci tx>d iščem se je obravnavala Km rt na nesreča* ki se je dogodila 21. maja 1938 pri Postojni pri kateri je našel smrt kolesar J-osip Hubner, težje pa ♦*ta bili poškodovani kolesarki Pavla Mahnic in Emilija Novak. Nesreča je dogodila pri Sežani, fe «Pdstojne je vozil avtomobil princa Maks-milijana Windifschgraetza, šofer Peter Hubert z veliko brzino. *Ko je opazil kolesarje, je prijel za zavore, toda zaradi IZ SV. LUCIJE. Za binkost ne praznike je utonil v novem svetolucijskem jezeru trgovec Ivan Melinec iz Tolmina, sta*- 32 let, po rodn iz Dolj pri Tolminu. Ko se je vozil iz Sv. Iiuctje proti Tolminu, je po nesreči za vozi I s ceste in padel v vodo. Njegovo tnrpOo so našli naslednjega dne. . . »Pred -sodiščem sta bila kaznovana 32 letni Matija Baje in .Antirej Thirk oba iz Postojne" Jcer i«ta ukradla 18 jelovili debel tvrdki Rrzzato iz Postojne POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST a tam, dm imate vedno VNAPREJ pla- po- nunenjen za IZBOLJŠANJE USTA. DARDANELE Rusko pobiranje v Besa rabi j o in v Bukovino je povzročilo splošno bojazen, da namerava Rusija načeti eno najstarejših evropskih vprašanj: kontrolo nad Dardatoelami in Bo-sporom. , Z&Časa ruskih carjev je Rusija stremela po tej morski ožini, da bi si žnjo zagotovila vstop v Sredozemlje. Danes jo pa vprašanje obrambe večjega pomena. Če ima Rusija v rokah Bospor in DafVlanele, ji je mogoče zapreti Črno morje pred sovražnikom. Zaenkrat nihče ne ve, kaj sovjeti pravzaprav nameravajo. Turčija skoša dokazati Moskvi, da ji ne preti od Juga nobena nevarnost. Toda če Stalin drugače odloči T Če hoče uvelja viti svojo voljo ob Bosporu in Dardanelah, bo kampanja proti Turčiji slična kampanji proti Finski. Toda to so samo ugibanje, ker iz radijskih poročil naravnost iz Ankare, se izve, da Turčija in Rusija so se v tesnih prijateljskih vezeh in skušajo sodelovati ne samo v ekonomskem paČ pa tudi v poličnim oziru. Turčiji je mogoče postaviti na bojišče pol milijona mor, to je kakšnih 25 divizij, organiziranih v troje armad. Poleg tega ji ostane še 250 tisoč rezervistov. Vojakom pa manjka potrebne opreme, dasi je za vojaško opremo nedavno potrošila turška vlada 90 milijonov dolarjev (posojilo, ki ga je dobila od Anglije in Francije.) Turki so dobri vojaki. Turško armado je temeljito reorganiziral pokojni Kemal paša. V slučaju vojne bi padla vsa odgovornost na turško ar uado, kajti turška zračna sila je majhna, turško brodovje pa dosti slabše kot je rusko v Črnem morju. Polotok Galipoli se razprostira zapadno od Dardanel. Ta polotok so Angleži napadli leta 1915, hoteč zavzeti Dar dantlf in prekiniti zvezo .med Turčijo in Nemčijo. Rusiji, ako prida do raaprtja, bi naipadla s severa. V tem slučaju bi se odločala borba v Severni Traciji evropski Turčiji). Ko bi enkrat ■sedaj ugotoviti v precejšnji dolžini. Do danes so ga odkrili v dolžni preko 20 km. Zaradi tega so morali v gozdovih na Hrusici prekopa-vati in iskati ostanke zidov med koreninami drevja. Brez števila dreves je zaradi tega propadlo. Velik del čev* brat bivšega bana v Ljub- obranibnega zida nahaja v i:«*«: T>___i__- t «,____ i ____i i . t__i t_i___r>'__ Ijani. Pred vojno je služboval nekaj let kot orožnik v Istri in kasneje v svojem kraju kot poštni odpremnik. Po svetovni vojni seje preselil v Maribor kjer je zaradi poloma gospodarskega a zdravniške stroške. Janez se je -pokoril očetovi. izplača iti. Vse sorte reči volji in se odpravil v Zagreb.' Celo leto in dan je bil tam, vrnil se je pa ravnotako zatele-ban, kakor je bil odšel. N jego Pomanjkanje vode Prebivalcem dveh mest v se-verozapadnem delu Anglije ji* bilo naročeno, da se jim ni treba kopati, ampak naj se raje tam. In rečem vam, da tako lepega poliemana, kot je bil eden na razstavi, nisem še nikdar videla. Čez šest čevljev visok, vam rečem, i>odolgaste-ga obraza, črnih oči, zagore'e kože in belih zob. In kako prijazen ! Kar smejal se mi je, ker sem bila tolikokrat v njegovi bližini. In tisti gospod, ki je l>o italijanskem paviljonu ra"*-kazoval, je bil tudi peršona, kakršne ni zanemarjati. Ko seru šla po stopnicah, me je pod umivajo z mokro gobo. V mestih je pomanjkanje vode. Vo-j pazduho prijel in mi pomagal, da, ki je na razpolago, bo po- Kako žalostno je gledal. Goto-trebna za gašenje ognja, ki bi ga povzročili bombni napadi. Sličnc odredbe bodo izdane tudi po nekaterih drugih angleških mestih. V skrajni sili "Evening Standard," eilen največjih lodonskih 1 hrtov piše: — Odkar je vojna je London vsako noč zatemnjen. Ob- I cestne svetilke so torej brez) pomena. Svetilke so nameščen*, na železnih kandelabrih. Angliji manjka železa za topove. Ali bi ne kazalo tisoče in tisoče kandelabrov pretopiti v topove T Najprej je treba s pridom porabiti domače zaloge železa, potem šele kupovati v inozemstvu. "Evening Standard" izdaja znani časopisni kralj lord Bea-verbrook, ki ima v angleški politiki precejšnjo besedo. Registracijski ravnatelj zaprisežen Te dni je bil zaprisežen Washingtonu 411ctni philadel-phijski odvetnik Earl G. Harrison kot voditelj registracije 3 milijonov 600 tisoč inozein-cev. Zaprisežen je bil v- uradu zveznega generalnega prav-dnika Jacksona. Registracija se bo začela 1. septembra, in se bo vršila v poštnih uradih, ki jih je v deželi 45 tisoč. vo je oženjen in irna kakšno zanikamo ali pa prav hudo babo. Pri nekem paviljonu, sama ne vem pr: katerem, sem videla dva cowboya. Ne vem, če sta bila res, ali sta bila le tako napravljena. Niti v mu vies ne vidiš tako lepih moških kot sta bila tista dva. In ko smo se vozili po Genera! Motors, se je mlad fant kar spustil v posrovor z menoj. Je rekel, da mu Razstava jako u&aja. M^-lo premlad se mi je zdel. Bil je pa čeden in postaven, toda kaj bi z dvajsetletnim otrokom. In tam. kjer se kopajo, je tudi dosti lepih moških. Eden je b'! že tak. da bi šla za njim koj v vodo. Xa razstavi so razni paviljoni in dosti takega, kar se imenuje atrekšen. Pa je večinoma vse le za otroke in z a ljudi, ki se na mašine zastopi-POPRAVER. taka reč ne zanima. _ . . . . Ja, kaj sem že hotela reči. Za \ četrtek *e je v dopi-n pod tbtcga moram zve_ deti, kako se piše. Njegovo šte- naslovom "Droštvene prireditve v New Yorku" vrinila neljuba pomota, katero je zaradi velike važnosti treba popraviti. Napaka je nan»reč pri telefonski številki Mr. Andersona ter se mora pravilno glasiti WOrld's Fair 6-1212 Ext 711. DARILNE POSIUATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO malega razumevanja državni] činitefljev iz Skopi ja ni obdržalo. Lep cementni vodnjak z izvirajoco vodo, e*tt®o v Dušanove«, imenovan "Maimšičeva česna", priča o njegovi skitn m ožje rojake. C 'i' fl 7.T ft < IZ TB8TA. l ______ , .. (Pred k od iščem sta bila absor jena Stanko Rergooč.in Franc peboo m Klenika, ystjc na a leta ječe in 5000 lir denarne J««ai, ker sta vtihotapila ene* ga konja. Naselje se na žalost zaradi pre- ^ Valentin Rudotf, star 76 let doma iz Črnega vrha. Y Gorici je imel svojo dobro valjano lesno trgovino. pridnost jo m varčnostjo si je ustvaril lepo pre-modenje. ^roparil .^n stiskaj ampak jef,bia široko odpr-tib, dlbrotljhrib rok. Mislil je na svoje sorodnike, podpiral iMijaka in aifujelovalštevilnih dobrodelnih organizacijah. Po ovojem enačaju poSteiv. zaveden slovenski mož, neomah-Ijiv v svojih načelih, je vSe svoje življenje r vzgled^a ky-KtakQ iivel iaxe y katoliškem 1M DIN.---t 2.M m DIN.---$4.40 Mt BIN.---$€JS9 4m DIN.---$ ase Mt DIN.---$1§J26 INI DIN.---92t<_ MM DIN.---$39.— V DINARJIH IM V LIRAH LIR--- UK--— UK--- LB--- Ker zaradi položaja v Evropi paraiki ne« redno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo pp C A B. L E ORDER, za kar je treba posebej plačati - P: ■. TM iMMr v Bmpi «1 MiM > JmiaHJ* in ItdQk ■■>■■■>! «nwj> v DOLARJIH......T nm v T ii JMi «. MnklbU tHJb tai n vse drug« w SLOVtoCO. ?*» u • D D s i m rn t Ji _ Xui.Tdik vilko sem si zapisala in menda ne bo težko dognati, če stopim na policijo povprašat. Ja, na Razstavo se izplača iti. Je dosti zanimivega tam. S tem je povedala vse, kar je videla in je zaključila svoje pripovedovanje. Prisluškujoč ji sem se spomnil rojaka, ki se je bil i>odal preti leti za dva meseca v sončno Kalifornijo. Težko sem čakal njegovega povratka, nadajoč se, da mi 1h> kaj zanimivega povedal o tej čudežni deželi, o njenem podnebju, o njenih naravnih krasotah. Dva cela meseca v tem zemeljskem raju! Človek, pa naj je napol slep, mora nekaj videti in se vrniti z dušo polno najrazličnejših vtisov. Koj prvi dan po njegovem povratkn sem ga obiskal. Sedla sva k mizi. Jaz sem kar koprnel radovednosti. — No, kako je bilo T — sem ga nestnpno vrprašal. — Olrajt! — je odvrnil in umolknil. — Tak p°vej vendar, kako je v Kaliforniji! — Vino je olrajt v Kaliforniji. To je bil prvi stavek, ki sem ga izvlekel iz pjega. In čez nekaj časa se drugi stavek: — Pa tudi Snops je olrajt. To je bilo vse, kar mi je vedel povedati ta "Janez v Zagreb, Janez iz Zagreba." .'•T »;. « ut"t*'r»« ijtiin* ■ - wr - — • " 0 51° — New YorE -Saturday, June J 3, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY STANKO VUJK: (Z mladim kmetom, ki «me je vzel pri Loentku na voz, sva se menita. "'Vino sem peljal v mesto* pa je skoro brez cene. Na semenj M?m šel pogledat, za par volov. dragi! Ustavim se na tri korake, pa s» že pogoni Ič i vedeli za tako ceno, da sem kar pustil. Če bi vole peljal na prodaj in vino kupoval, bi bPlo pa zopet vse drugo. Sla sva v k reber ob vozu. •"OU začetka pa do konca bo vedno tako," je menil potrto. (Desno od voza so legla Brda. IZeleni holmi, .pokriti z vinogradi kot z mahom, samotne kmetije, s!ok. topol, vasi, ki so ko Jeruzalem za jccelcami: stare, preperele, bojevniške. iKoj za otožno šumečo vrsto j»gnedi Vipolžka graščina z o-(gronmo cipreso in v nižini, predi megel in močil, romarska cerkev Matere božje Pleva kške. tTod so '.loma lše stare legenda, tod še molijo zlati isveti očenaiš, kuhajo polento in se priporočajo isveti Krvi. . . . Sveta mati božja se vzdi-hne. i mi gre na močvirje Pre-valsko . . . /Toje lepa zgodba. . SKorašcc je hodil v Brda ku povat vino. Naložil je soUe„ počil z bičem in se vračal v noči iz vozom proti ravnini. Pod večer pa so na Prevalu zavrele vode. Močila so kipela, voda se je dvigala, pokrila .je ravnino. . Korošec je /bil zaradi kupčije mlalo napit in ni videl. IMATE ZE TA PRIROČNI ATLAS? v trti kritlfnih taslh J« (lUtelJu dnevnih roti ta prirotni AT1.AB, ki i> po«je-M naJUn narafniktai p* — NaraMte t* i* danes! iM z UH 48 velikih S2 barvantb aenlJerMor tujih drlav In » aemlJeTidov Zdr. drla? in aaatav ▼odllnlb dr- 4fi rvetornlb •nMh; Zanimivi svetoval dogodki. NnJnoveJSl cemUevld kale eaU In tudi: BV POLJ 8KB ME1> NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJI PRJKLJCClTET ČEHOSLOVA- ftKE K NEMČIJI . NOVA VINSKO JKU8KA MKJA Za vozi I je v sredo ntočvirnice. Vrela so »bruhala, voda je rasla, potopil Ibi se z vozom in ;<*H vred. Pa je zavpil: "Mati božja Prevalska, če se rešim, vse \xsiige, s katerimi so e vidi'z vrhov in zasneženi Kanin, Ce-da1 J in Kras. Močvirnica v igrapah potemni, robida je rdečkasta, mrko poje veter v zaplatah gahrovih host. Jagnedi so položili na črno prst preproge, stkane iz zadnjih jesenskih orumenelih listov, vrbe so jih uvezle s prosojnimi tenkimi sencami 'šah in cela pokrajina je ko pozlačeno platno s črnimi risbami redkih, trdih borov. . Nad Krminsko goro presunljivo kriči žerjav. . MOČNA CESARICA. Da je bila četreta žena kralja Karla IV. izredno močna, to vedo že otroci v čeških ljudskih šolah. Vesti o njeni moči so črpane iz latinske kronike BeneŠa Kravice, ki je 'bila šede nedavno prevedena v češčino. Glasi se: •Leta 1371 je bila dokaj mirna in topla zima. Tistega leta je praznoval gospod cesar veliko noč na praškem gradu > Cena 25 centov Poiljlte evoto v oa. po 2 centa. k po 1 P osebne«* HAMMONDOV ne: Stopi 1-ojz, stopi doli v klet i loncem.* — Iz kak*nega soda. oče* — Iz soda nivmara štiri in dvajset." kličite. <'e frre človek doli v klet, pa najde tri karetele, ki niso večji od treh kozjih mefliov." Okorti ognja so se smejali. (Suhi hlapec re je obrnil jezno proti nekomu, ki je imel bind dlakvan obraz in vcMene v • rfX'l. "'Ti ve pa res nimaš kaj smejati, ti kloc«r vipolžkl, ti, ko še govna svojega nimate, da ga morate po cesti pobirati." je zavpil. ''No." je dejal ta, "revščina ni greli." "Revščina ne," je dejal nekdo "bahaištvo pa. Defli v Šne-žačih imajo >tiod petega avgusta na Marijo Snežno. Takrat drmlo nakupovat v Knnin in v ^edad. Z jeribasi. Ce nakup-ljepih. stvari ni za poln jerbas. dol ožijo dvoje, troje debelih pole« in vse pokrijejo s prtom, da se zdi navrhauo." Spet flmo se smejali. Potem je »pogovor nanese 1 na Dolenje, kjer imajo na vratih krčme zapisano: U Danes sb a«ude -— iulri sa ston." iNato na Šmartno, kjer bero, kaHar umrje kak svojak, l^cra-tn pet maš pri (petih' oltarjih, na Kojsko, kjer v mami, ko je kam že skoro prazna, obesijo za podstrešno okno edine tri kile koruznih storSev, da se vidi sbran#>a na pomlad polna in še na legende in zop$t na rasi in na vino in na zgodbe iz motnih zapuščenih grap, kjer two kristjani, "ker pravijo mi^i. min, moki mok in ankpjii tabar." ■ Vračal sem se zgoUaj zjutraj-Peteelini so peli samotno, jutro je vstajalo ostro in mrzlo iznad Trnovskega gozda. {Pot je bila tuižasta, pa nisem hodil dotgo *am. . Stara, v cibraz ko glina temna ženica je prišla po stranski poti. . 'Pozdravila sva se. . V Gradnem je zazvonilo jutro. Starka se je pokrržala, potegnila vz žepa zmečkan robec in iz robca rdečkast !I*t robide. Sr^i) je imel belo liso v podobi kače. "Božje znannenje," je dejala in list poljuibila. . "To ni znamenje," rem menil. ' "Bolezen je." *"Kaj-?" se je zdr lezen? Sama Mat rama v Istri priljubljen, da so ga vsi nazi-vali "Striček Sam.4" SMed vojno je Wilson dobavljal konzervne škatlice tu?di a-mereški vojski in označene so morale biti s> slcratico US. Delavci in za njimi tudi drugi ljudje e je reišila prezvestega slulžjibnika. Tega služabnika je pri vedel s seboj pred mnogimi leti njen mož, ki je bil policijski nadzornik v Indiji. tilu generala Fleis^herja, Poda je to dovtipno tolmačenje veljnika VI nrn^^ke div^jo kratice US — United gtates. celotno področje« fjordov i.eit ali Z> v križu. Brl je njen m oz. • • « Pod večer sem se v < 'edadu nenadoma znašel, ka>ko stoje na Hudičevem mostu, strmim v črno vodo, ki teče ko zgoščena kri iz skritega ranjenega srca. (Zdrznil sem se in stopil v mesto. . -kili draguljev kralju Leopoldu. Dragulje so nedavno prinesli iz BruseTja v Pariz; da «o začeli Švedi izvažati železno ruio v Nemčik> preko Lul«*je. glavne svoje luke za izvoz v BotwPkem nalivu; da je bila v knneliei v Buekingbamski palači v T.on-domi te dni krščena prineesa Trena. dmgorojenka nizozemske nrincese .Tulijane. Princesi ie kumovala angleška kralji-ea "Rlnzabeta: da je švedska v'ada naročila mili ion plinskih m a-k za svoje nrebivalstvo; Mn zbirajo zdni tudi na Angleškem staro železo; Čuditi se je temu, da so ob isti uri napadali mesta, četudi Sevilla je bila oddaljena od Logrona 4 dni pešlioda in to celili 9 dni od Valladolida. Obrnem pozornost na Sevil-lo. — Naprej! Smrt belim! — je bilo kratko povelje kivar-skega kapitana svojim. Kot kače so se primikali a temni noči izpod grmovja, oboroženi do zob, s sulicami iz "čonte" in zastrupljenimi "saetami". Blizu poslopij so kot strele vdrli v nje. Vsako krdelo je imelo določeno liišo ali liiše, da bi se na ta način ogibali nekoristnih zmešnjav. Kivarskih kapitan s 12. tovariši si je ohranil zase poglavarjevo. Morilci so začeli svoje delo. Solze in kriki so bili zastonj. Zastonj prošnje! Kri je tekla v potokih. Kivaree ni poznal v tistem trenutku usmiljenja s starim in srednjim svetom obojega spola. Odpustili so življenje samo nedolžnim dečkom in deklicam. In glede poglavarja mesta? Ker je bil 011 največji vzrok ueusiljenih činov nad Kivar-ci in dnevnih davkov v zlatu so za tega pripravili posebne muke. V ta namen so potom o-gnja razgreli zlato v prahu in mu ga nabasali v usta, češ: — "sedaj boš imel dovolj zlata za vse življenje.' Umrl je v največjih mukali. Kadar sem govoril na "O-smi" (slovenski cerkvi na S. cesti v New Yorku) sem med drugimi omenil tudi "Kivar-sko maščevanje". Ta napad se je izvršil od 5. do G. avgusta leta 1702. Po končanemu klanju so zažgali mesto Sevill«, kjer je našlo več kot 25,t>00 ljudi svoj grob. Sledim zgodovinskim dogodkom . . . Sevillanski dečki in deklice so s solzami v očeh in prebo-deniin srcem gledali te strašne dogodke. Plameni so uničevali njih hiše in trupla njihovih dragih starišev in sorodnikov. Mnogi izmed njih so neopazen i hiteli v objem plamenov, da se združijo onstran groba s svojimi dragimi. Štiri dni in pet noči se je dvigal steber črnega dima proti nebu in trkal skupaj s prisrčno molitvijo teli malih na nebeška vrata — na sree nebeškega Očeta in blage Matere Marije. Po končani tragediji so se odstranili in šli 4 dolge ure proti južni strani, ob levem bregu deročega "Upana" in se ušotorili na prostoru, ki se še dandanes imenuje "Seipa". kar pomeni "mesto solz". To- V stoterih slovenskih domovih l>oste v nasi i to knjigo umetni-, ikih slik. Naročite jo ie vi Slike so iz vseh delov. Slo vem-je in vemot da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakror .a -a . «'f Ui ''N na tisku stane — cTol?rem ( n. papirju KNjfČARNA "GLAS NARODA" • . -__.T UB Iv.. .< .d' * > rt «» » » J * i A 216 WEST 18th STREET, NEW YORK rej "zlati Seviller' je sledilo "mesto solz". Dan na dan so se razvijali kot rože, četudi iz njihovih obrazov se je odigraval melan-količen nasmeh — izraz potrtih duš. Iz zgodovine vseh narodov vemo dobro, da vsi so priznavali to ali ono vrsto vlade. Jo potrebujejo vse brez dvoma. Potrebujejo človeka, ki bi jih vodil od napredka do slave— od bojev do zmage. Prineipij vlade je pač prisrčno in tesno združen s človeškim rodom. Sevvilanška deea ni vdobila druge dedščine od svojih žalostno ubitih staršev, kot vero in potrebo ene vlade. Vsi so se zbrali nekega dne in soglasno izvolili iz njihove sredine za poglavarja, najbolj junaškega fanta, ki še je imenoval <4Ca-bino Rvadenera. Bil je ta*, poba starejši od drugih in okrašen od posebnih lastnosti, ki so vplivale me|d tovariši, da so izvolili za svojega poglavarja. Kivarci so medtem od daleč gledali, kako se je deea razvijala in postajala dan na dan bolj nevarna. Mrmranje med sinovi tisočletnih pragozdov ni našlo meje. Šlo je od ust do ust. Četudi med Kivarci so bile majhne izjeme glede mnenj, vendar je prevladalo starcev, kapitanov in kivarskih vede-ževaleev. Nekega jutra, 16 let po na padu na Sevillo, so se znova zbrali Kivarci, da napadejo prebivalce "Seipe". To pot je slavni zgodovinski j u n a k. Ecuadorskega Orijenta, Gabi-no Rivadeneira, dal povelje tovarišem se prepeljati na desni breg "Upana", 1300 metrov široka reka jim je služili za imenitno naravno obrambo. Njihov novi dom se je imenoval "La ciudad" (mesto), — kjer se še dandanes najdejo sledovi tedanjih prebivalcev. Gabi no Rivadeneira, četudi mladenič skupaj s svojimi tovariši, so hitro pokazali hrabrost svojega plemena. Postavil je previdno, okrog "La ciudad" nočne straže, z namenom, da bi obvestile prihod sovražnika. "Dragi bratje," je nagovoril nekega dne mladi junak svoje tovariše, "če nas Kivarci nadlegujejo v prihodnje, "se moramo odločiti za eno izmed dveh reči: — zmagati ali u-mreti." Dve besedi, ki so veljale več kot kosi slavnih govornikov in klepetačev: zmagati ali umreti." Dnevi so hitro drveli eden za drugim in padali v prepad večnosti. • Med drugimi se je nahajal tud dan novega napada nad mlade sevillanške potomce. V torkovi številki bomo zaključili drugo poglavje tega zanimivega spisa. Povedano bo kako se je Rivadeneira maščeval nad Kivarci za inasa-kar v Sevilii. PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2«— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za jnoški zbor, pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slevenie lishing Co., 216 W. 181K Street, New York, N. Y. -^iite./ž-H-ar sferni*« .iHfilk^fkiaEJ ■"ji" 1 iBfiiiiirl ' ■ ■ f . "OLXB H A B D D it" — N«w TorB KRIVNOSTNI •Al tudeneC^ Saturday, June 13, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILT Komu: SpUai P. KeU«r. — Poslovenil I. D. 12' Ponarejevalci petstotakov -naVrbovem- Tz Kadeč poročajo 2. maja:' katere je financiral Majih ene, | In vondair svojega življenja ni bil vesel. Izgube, kakor je bila nedavno ta, ga niso preveč potrle; bile so pa po »rslugi črnega Jerneja, je je bil čudovito previden in zvit, tudi prav redke. Bil je drag črv, ki je i^jodjedal lledenu življenje. V "zasebni pisarni" je sedel Medenu nasproti mož, ki se je imenoval Jeras. Ka prvi pogled (žeto zopern človek. Majhen, vegast, kozav, z ziobno prežečimd oami, gnifimi zobmi in s širok itn ti, ekiliastimi usti. f"Jera«,M je rek^l Meden razkačeno, 4 "le priznaj, da si nas očrnil ti. Kako naj bi bili sicer prdJšli obmejni stražniki pa tisti greben t" • 4 • Jeras se je ostudno zajsmejal. » I "Očrnil ali ne," je rekel posmehljivo "-všcobnLh posredovalcih najceneje prišli do njega." i "'Zakaj pa naj ravno jaz to storim!" je vprašal Jeras nezaupno. P'Tepec! Zato, ker nočem, da bi dragi vedeli* koliko atane .blago mene in koliko bom zaslužil pri njem." "'To je že res," je rekel Jeras "toda prenaporna je ta reč zame." Dolgo sta se pričkala sem in tja, končno je Meden pripravil Jerasa. čigar ničemurnont je dobro ipodžgalt tako da-?eč, datpojde čez mejo, pogajat se z nekim "trgovcem" na oni ftrani. "Čez kaitcri prelaz pa1x» Sel?" ga je kar tako ma-tnogre*de vprašal Meden. "Že« Petelinjek " t *'Ati ti ta pot ne bo pretežavna!" I •"Kaj še. Kar zmore črni Jernej, to zmorem tudi jaz; mene ne bodo ujeli!" k4Da, in po porazu, ki so ga doživeli zadnjič, stražniki ne bodo veft prežali sedaj ipo Petelinjeku." i *4Naj preže! Jutri zvečer odrinem. Pojutrišnjem ponoči «e vrnem. • Mlaj bo." - i (Nadaljevanje prihodnjič.) Neki ljudje so še vedno pod vtisom ,vdlike ponarejevalce afere na Vrbovem. pri Radečah, kjer so delaii petstofrake in tstotake ter jih potem razpe-čavali po ratznih krajib v dravski banovini in v Zagrebu. Glavna člana ponarejeval-ske družine .Majcen Franc in Grašič Anton, sta pobegnila oblastem in sta za sedaj še vedno na svobodi. Najbliže se skrivata pri svojih ljudeh, katere bržkone zalagata s pona-rejanimi bankovci. /Glavni ponarejalec denarja je bil odpuščeni učitelj Mohor Vabič, doma iz mariborskega okrožja!, ki odsedeva .sedaj 15 mesečno ječo v kaznilnici v Mariboru zaradi ponarejanja denarja. Po iprsrrrih so sedaj ugotovili, da je Majheuc Jožef, posestnik .na Vrbovem, pričel s posestnikom Žmranjem Antonom že leta 1937 razmišljali. kako bi se ponarejal denar. Žuraj je pri vedel ome njeno trojico na Vrbovo in tako f>o po temeljitih posvetih in po daljšem času s pripravami, pričeli ponarejati denar. Na-d-Jlje .so ugotovili, da je pri tej diutžbi sodelovalo še okoli 30 ljudi, ki pa so že vsi v preiskovalnem zaporu mariborskega okrožnega sodišča. IS tem v zvezi so nedavno a-retirali 35-letnega Franca Piohlerja, -po poklicu šoferji iz Rimskih Toplic, in 36 letnega Hocbkrairta Franca iz Pod-srede pri Rajlienbrugu. Oba sta osunfljenat, da sta vedela, da Majcen ponareja denar, in je verjetno, da ^ta ga tudi financirala. Pihfler si je narureč izposodil okoli 3000 din, ker je potem dal nekemlu Juriju Bogomiru, da bi lahko kupil raid-nik "SuHica" v (Podsredi. Sa ma sftj bila brez vsakršnega denarja in sta bržkone računala, na denarno podporo, ki bi jo imela dobiti pri ponarejenih petstodinarskih bankovcih. Oba s*a bil-a olddana v preiskovalne zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Vsa javnost nestrpno čaka razprava, za katero vlada veliko zanimanje. 75 LETNICA KABLA. EVROPA—AMERIKA. Pred 75 leti. 1865, so se lotili tretjega poskusa zvezati Evropo z Ameriko s podmorskim kablom. Misel take zveze starega z novim svetom, je že starejša. Na njo naletimo že pri izumitelju brzojava Morse ju. Za zvezo raznib dežel po kablu pod vodo si je pridobil velike zasluge eden izmed ustanoviteljev nemške elektrotehnične industrije Werner Siemens, ki je feoliral žice s kavčukom. (Dvakrat je doživel neir^peh Cyrus Field, ki je "poskusil položiti kabel meti Ameriko in Evropo. Pri tretjem! poskusu ki se je pa posrečil, je porabil "največjo Tajijo tistih časov "Great Eastern". To je bill zares orjak med tedanjimi par-niki. Zaio jo je Mik o Field, uporabil za polaganje kabla. Na ladjo *?o natovorili kabel. iPri tem so morali prenašati velike težave. Opetovano -se jim je ksfoel ipretrgal. slasti ko so ga spuščali globoko v morje. Šele ko so uporabili posebne zavore, ki jih je že pred leti priporočal Werner Siemens. se je posrečilo kabel položiti in leta 18G6 jfr bila Amerika zvezana po kablu z Evropo Nova zaloga. in tudi nekaj novih knjig in piaateljev SLOVENSKE KNJIGE CIGANKA Povest o iiila
  • a je l»olx-giiila. cena 75c Ideali mlade Japonke iNa Japonskem; so ustanovili Sloveče .šole za ne vet-te, v ka'-terib se vzgajajo za bodoče \Tzorne iene in požrtvovalne matere po možitvi hrepeneča dekleta melanholičnih pogledov. Neki tokijski list je po- ji je edlo nezvei-t? Kaj poreče mlada Japonka v takem pri nierru? Najprej uporabi vsa sredsttva, da bi spravila nezvestega moža na pravo pot in si zopet pridobila njegovo ljubezen. Če je pa vse njeno zval svoje čitatelje, naj mu po- prizadevanje zaman, Vda v vedo svoje mnenje o teh šolah, svojo usodo, in živi potrpežlji-Kakšna je prav za prav mla- ' vo naprej ob noževi strani. Le da Japonka. kakjšne so njene redke so japonske žene, ki i>e želi je in o čem sanja? Kakšno o razlike mod Ja-!»onko in mlado damo iz Srednje Evrope, o nazorih glede ideala lepote. Vse mlade Japonke brez izjeme hrepene po priletnih moških, tudi Če niso bogati. S takimi, nvoškiin hoče m!aV]a Japonka živeti v srečnem jzakonu in imeti najmanj tri otroke. Japonka rada poseda doma v rodbinskem krogu,, nima pa nobenih pomislekov iproti tenuu, če jo vzame mož s seboj v kino. Toda to se .sme agoditi največ trikrat v mesecu. Če bi šla večkrat v kino, bi se ji ^Jello to že pretir l rano. /Kaj pa, če ljubljeni mož ni dober in živi potratno^ ali če (Kako pa dobi dekle na Japonskem moža? Ali je tudi tam znana ljubezen na prvi po-gleU? Ne, take ljubezni na Japonskem ne poznajo. Tam sklepajo zakonske (zveze starši, bodoči tast in tašča, večinoma Se pred rojstvom bodočih zakoncev. To so še ostanki starih šeg in običajev v vzhodni Aiziji. Otroško ljubezen do staršev ceni mlada Japonka nad vse. Zakone brez otrok smatra za največjo nesrečo. Polovica mJadih Jia-ponk si želi, Wa bi imela najmanj po tri otroke, dobra četrtina si jih želi štiri do pet, nekatere pa še več. Rekord v tent pogledu je dosegla neka Japonka, ki je dejala, da bo njeno srce potolaženo, ko bo rodila trinajstega otroka. Zanimivosti V tropskih krajih imajo vrsto mravelj, ki ise njena podzemeljska bivališča širijo po-gostoma do 10 metrov globoko i-n obsegajo več nego 100 šti-rijaškie metrov. Ta bivališča sestoje iz zapletenega sistema hodnikov in dvoran. V teh dvoranah gojijo mravlje gobe. ki jim edina hrana. Neka južnoafriška sini ca si gradi gnezdo z vrati, ki jih za seboj lahko zapre. Gneadfc ima poleg tega še odprt vhod, ki se pa končuje z zagato. Kače, ki jedo jajca, in ptice, ki so najhujše sovražnice te hišnice skaJsajo po tem nepravem vhodu zaman vdreti v gnezdo. (Kameleon premika lahko vsako izmed obeh očes samostojno. Mejdl tem ko sledi eno oko gibom plena, opazuje drugo lahko okolico. V Meihiki, kjer prodajajo cestni prodajalci na vozeh z osli žganje in liker, zahtevajo oblasti 6 fotografij osla, preden dobi mož dovoljenje za izvrševanje svoje obrti. Zakaj zahteva io obla« t i fotografi ie živali, je popolnoma neumlji- VM. (Eno najveličastnejših svetišč je ogromna kuthodaTCska pa-?"oda pri Mamdalayu v Birmi. Ta velikanska svetišena na- __________________ prava obsega več nego 25 šti-rijaski'h kilometrov in jo obdaja 729 manjših pagod. Vsaka teb manjših pa god je postavljena na velik kamen, v katerega so vklesali po eno poglavje iz Budhovih naukov. •Eskimi imajo posebno tehniko za lov na velike, tolste galebe, ki jih radi jedo. Za ta lov ne potrebujejo ne puške ne puščice, a tudi -ne mečejo na ptico kamine ali kose ledu, ker bi to ne imelo nobenega uspeha. NAJSTAREJSI ŽIVALSKI VRT. Čeprav so v laki ar j i in mo-gočniki tega sveta že od paniti-veka v svoje razvedrilo uredili eksotične živali, ne zaslužijo njihove Zbirke živih bitij imena živalski ker niso bile združene z znanstvenim interesom in smotrenostjo. Prvi, ki je ustanovil zares znanstveno urejeno zbirko, je bil grški filozof in naravoslovec Aristoteles 1. 384 do 322 pred Kristu som. Njegova atenska šola Lvkeion je .bila izpopolnjena z bogatini živalskim vitom, kjer so bile zbrane živali najrazličnejših vrst od domačih v Grčiji santf živečih do t.ujili pripeljanih od vseh strani iA*eta. Aristoteles ni uporabljal te žive zbirke samio v šolske namene, temveč za lastna znanstvena opazovanja in raziskovanja. Prizadevanje imeti živali v ujetništvu, ga je privedlo do spoznavanja njihovih življenjskih pogojev in navad.. Mnogi Aristotelovi znanstveni I podatki, ohranjeni v njegovih i pisih, izvirajo iz njegovega tiela v [živalskem vrtu. Baje je sam Aleksander Veliki, ki je bil Aristotelov učenec., dajal svojemu priljubljenemu filozofu mnogo denarja za njegove znanstvene svrhe. Athenalos govori o podpori 800 talentov, skoraj pet mSlijonov drahem. Razen tega je bilo kraljevim vrtnarjem in lovcem zapovedano pomagati Aristotelu pri zbiranju živali in rastlin. Če >n ti podatki točni, pričajo, da je bil kra'1 j Aleksander .velik tudi v svojem meoenstvu, da je razumel potrebe znanosti malo-{ne z ameriško širokogrudno-st jo. NOVO LOVSKO LETALO. fPovelj^tvo za obrambo an-gleiske obale je prejelo prvo serijo vodnib letal tipa "Lerwick." To je monoplan z dolgi- mi krili, ves iz kovine zgrajen Eskim zračilno luknjo v ns^ašč za izveldniške polete na strehi svoje ledne koče eno- velike daljave. Letalo ima stavno malo poveča ter položi nekoliko kosov slanine ali nekoliko rib na rob te luknje. Potem čaka, čim planejo naj-pogiumnejše med pticami na to vabo. Eskim bliskovito za-grabn in le redkokdaj se mu primeril, da ne bi potegnil galeba skozi luknjo v kočo. POGREB UGLEDNE 1 &KOFJELOČAKKE. Izpred hiše žalosti v Nunski ulici se (je pomdka 1 izredno dotg žalni sprevod; proti mest-nemtu pokopališču. Škof ja Loka je polagala k večnemu počitku vdovo po posestniku in trgovca Tončko Koširjevo, ki je umrla v starosti 70 let. dva1 motorja. Kakor letalo tipa 4?Sunderland" je tudi Lerwick izvrstno oborožen za ob-ramrbo. Razpetina njegovih kril znaša 27 metrov. Letalu streže .šest mjož. To najnovejše letalo »presega po svoji brzini vse, kar se je doslej pojavilo v vrsti aeroplanov Rojaka protijno, k o poll j j jo a naročnino, da m poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONET ORDER, ako ja vam le priročno DAMA S KAMELJAMI Spisal ALEKSANDER DIMAS PiMtelj uh pravi, da ja knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kjer ne bo igral kos življenja. In v tem »lavnem romanu se res igra velik kos vilo zanimivega življenja. cena $1.75 BOKOVNJACl IZPOD TRATE Spisal Kazimir Przervra-Tetmajer. Zel« zanimiva povest o divjem lovcu Uronituvskem. cena 75c ROŠLIN in VERJAK^O Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je i»oleg Josipa Jureif-a naš najl»oljšl pri]H)-vedalni pisatelj, v tem romanu izpisuje življenje in dogodke na gradu I)vor v dolini Krke na Dolenjskem. Roman je zelo zanimiv od začetka do konca. cena $ 1 .- GROFOV JAGER Spisal Albin Hrovatin. Povest iz domačih hribov, ali povest o grofovem ja-gru Janezu Kresniku. cena 75c HUBERT Spisal Paul Keller. Itoman iz lovskega življenja. $1,— cena JARA GOSPODA Spisal JANKO KERSNIK Lepče izvesti, kot je Jara (josfKMla, skoro ni mogoče naj t L cena $ 1.— JARI JUNAKI Spisal RADO M URNIK Knjiga vsebuje VI kratkih, smešuli ]K»vesti in 1m> vsakemu v veliko razvedrilo in zabavo. cena $ I.— JERNAČ ZMAGOVAC Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIENKIEWK'Z Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zelo zanimiv. SAMOSTANSKI LOVEC Spisal L. Ganghofrr. Ganghoferja prištevajo med najboljše sodobne pisatelje. — Samostanski lovec je najbolj mojatersko njegovo delo. cena $1.50 I SODNIKOVI Spisal JOSir STRITAR Starosta naših pisateljev in pravzaprav oče pravilne slovenščine v tem svojni romanu živo in zanimivo popisuje življenje na deželi. cena $1.75 SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal MIRKO JAYORNIK Pisatelj v knjigi i>ove isto, IKive naslov: srebal se j« kot z lj-i- dmi. med katerimi so nekateri it- mrtvi, drugi še živi. Njihova usedla je bila zanimiva, pri nekaterih tudi tragif-ua. Pred vsem pa iiopisuje resnično življenje {Mfsameznih. cena $ 1.— [V ZARJE VIDOVE Spisal OTON Zl PANClC Najlntljši in še živeči slovenski fiesnik podaja s to zbirko zojs't nekaj umotvorov. I'esmi so |MMCVečene njegovi ženi Ani. $1.— ccna cena $1.— JUTRANJA ZVEZDA Iz angleščine prevedel P. M. CERNIUOJ Roman se vrši v Egipta in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave ljul»eznl nad velikimi ovirami in uevarn«»stmi. cena KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JURAČ Mladi koroški Slovenec zelo jasno in zanimivo popisuje življenje kmetov ii. rudarjev. cena $1.— KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal Straehwitz. Zelo zanimiva povest iz domačega življenja. cena 75c MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najboljši slovenski pripovedu'k In pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi pripoveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja. V LIBIJSKI PUŠČAVI Spisal A. I'onan Doyle. Zelo zanimiv roman. £egar dejanje se dogaja v Kgipta. v deželi bajnega Nila. cena 50c ZADNJI VAL Spisal IVO ŠORLI Poznani slovenski pisatelj mm v tej knjigi podaja zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini. cena $ 1. ZNANCI Spisal RADO MLRNIK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne zuačaje ter knjigo sam označuje kot "Poveatl in orisi." cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI cena 75c. NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobleske-ga nad Turki pri Hotinu in s tem osvobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila, pod katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $1.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PRKGELJ Poznani slovenski pisatelj izpisuje čudovit svet med iarkostjo južnega aolnca ln senco hladne severne noči. cena $ 1.— Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dog«sike na kmetih in posebno v gozdovih. cena $1.25 ŽITO POGANJA Spisal Rsne Bazin. Francoski roman zelo napete vsebine. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. Dejanje se vrši v letu 1757, ko so Se Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York In Vermont. cena $1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige » sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je USko dobiti y ftem časa dofcladek.