Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XII. - Štev. 26 (595)
Gorica - četrtek 30. junija 1960 - Trst
Posamezna številka L 30
Pogumen nastop ministraTupinija
Filmska pornografija ni umetnost
Po kongresu v Bukarešti
Zdrahe med Moskvo, Pekingom in Beogradom
ti*
V kakšnem duhu se razvija italijanski film, je znano vsakemu obiskovalcu kinodvoran. Zadnje čase prihaja na italijanski trg cela vrsta povprečnih in vsestransko praznih filmov z nič manj šibkimi igralci, kjer seveda ni govora o umetnosti.
Kako pa naj si razlagamo finančni u-speh teh filmov?
Producenti in režiserji vedno bolj, bodisi v prizorih, kot v pogovorih, poudarjajo to, kar z eno samo besedo imenujemo seksualnost. Ker pa smo v dobi, ko Prevladuje površnost in strastna uživanja-željnost, so postali ti filmi pogosta hrana obiskovalcev kinodvoran, predvsem mladine. Taki uspeh so dali producentom in režiserjem vedno več poguma, da razkazujejo vedno več golote, postopoma u-vajajo celo slačenje in se množijo kar preveč prostaški in nesramni pogovori. Kakšno smer dajo podobni filmi predvsem mladini, si lahko sami predstavljamo.
Prišli smo do take stopnje, da je ta pojav resno zaskrbel starše, vzgojitelje ter javno oblast in sploh vse dobro misleče ljudi. Po tej poti naprej bi prav kmalu Prišli do javno legalizirane pornografije, katero bi nam nudila taka javna ustanova kot je kinematografija.
Protestna pisma so kar deževala na odgovorna mesta z vseh strani, trezni časnikarji so posvetili dolge kolone svinca tenu vprašanju ter alarmirali javno mnenje in odgovorno oblast. Prišel je skrajni pas, da se je dvignil odločilni glas z odgovornega mesta.
V ta okvir postavimo znano pismo ministra Tupinija, ki ga je naslovil na predsednika ANICA. V tem pismu ostro nastopa proti pornografskim filmom in obenem izjavlja, da bo poostril kontrolo.
Velik je bil odmev tega pisma in kar je temu sledilo. Velik odmev zaradi vsebine in zaradi hrupa, ki so ga dvignili tisti ljudje, ki mislijo le na svoj dobiček in ki nimajo v sebi trohice moralnega čuta in vzgojne odgovornosti; med slednje prištejemo pisanje komunističnega tiska in celotnega laicističnega aparata.
Da je minister Tupini tako ostro nastopil ter obenem neustrašeno branil svoje namere pred vso javnostjo, je res pogumno dejanje. Saj se mora danes trezen in Pameten človek večkrat boriti proti toku, to je proti takim ljudem, ki stremijo le Po bogastvu in slavi za vsako ceno.
V poslanski zbornici je minister Tupini 'udi povedal razloge, ki so ga privedli, ča je poslal to pismo; »Poleg kvalitetnih filmov so se množile kinematografske pobude, ki so se vedno bolj naslanjale na fotične in pornografske vabljivosti in redvsem so prihajali vedno bolj v rabo
frostaški izrazi, kar ni v namenih avtentičnega neorealizma.«
' Minister je pozval nadalje režiserje in Producente k večji avtokontroli, obenem Pa ponovno poudaril, da misli strožje nakopati v tem oziru in je pripravljen odstopiti, če bi ne uspel pri tem svojem namenu.
»Ne pozabimp,« to so njegove besede, H'a je film uprizoritev, in sicer javna. Kot taka mora imeti neke meje, zato ne tUore zapeljevati, zalezovati ali žaliti o-busa, običajev ter čuta dostojanstvenosti taših ljudi; ne more žaliti velik del ti-8tl-‘ga občinstva, ki po pravici odklanja tak način izražanja in ki vzbuja obsodbo y8eh tistih, katerim je pri srcu duhovna fast naše države. Seveda nastopal bom,
V	kolikor mi zakon dovoljuje.«
Minister je prebral tudi nekaj prirne-y°v, a ni nadaljeval, iz olike in tudi ker s° motili komunisti s svojim kričanjem ■''•icata, Viviani, Lajolo in drugi). Komu-bistični poslanci so se pokazali v tej javni *rlbuni to, kar so: brez vsakega moralka čuta, branili so svobodo pornogra-"e> zaničevali tiste, ki so se postavili j*r°tl temu umazanemu pojavu ter tokrat ktniU koristi kinematografskih milijonarjev.
Nastop ministra Tupinija je nastop človeka, ki se zaveda svoje dolžnosti, čeravno ve, kaj ga čaka. Zmerjali so ga kot antidemokrata, fašista in zahtevali celo njegovo odstranitev. Kam privede nekatere ljudi strast po denarju in politični fanatizem.
Producenti, režiserji, filmski igralci hočejo biti svobodni v tem svojem delu, brez nikakršnih meja, najmanj moralnih. Tu je krivica, tu je nemorala!
Smo v državi, kjer so še milijoni nezaposlenih, kjer živi delavec trdo in težko vsakdanje življenje, kjer so znanstveni zavodi brez zadostnih podpor, ali ni sramotno, da z druge strani zasluži komaj pismena igralka težke milijone za en film; da ukradejo filmski igralki takšno vrednost v biserih (kako si jih je zaslužila, to je drugo vprašanje), da bi lahko spravili na noge celo tovarno, da ne štejemo luksuznih avtov, vil, ponočnjaštva in sploh skvarjenega življenja teh ljudi! In ti ljudje naj bodo učitelji današnje generacije, ti ljudje naj imajo neomejeno svobodo? Pretveza umetnosti je zelo jalov izgovor, pornografija je v popolnem nasprotju z umetnostjo.
čas je že, da javnost obme hrbet tem mehkužnim parasitom. Najmanj kar jim želimo, je to, da gredo v pozabo.
Minister Tupini ni doživel te dni samo napadov, z več strani je slišal pohvalo in priznanje. To naj mu bo v vzpodbudo v tem njegovem nelahkem poslu.	J)
Vsi danes govorijo, da se je težišče mednarodne napetosti po polomu vrhunske konference premaknilo iz Evrope v Azijo. Ta ugotovitev vzbuja precejšnjo zaskrbljenost ne samo zaradi tega, ker je v tem delu več nevarnih žarišč hladne vojne (mejni spor med Indijo in Kitajsko, negotov položaj v Laosu in Vietnamu, vojno razmerje med kom. Kitajsko in Formozo, katerim se je v zadnjih tednih pridružila strahovita protiameriška gonja levičarjev na Japonskem, ki so jo organizirali kitajski komunistični agenti), temveč tudi zato, ker je v središču vseh teh nevarnih homatij komunistična Kitajska, ki si v zadnjem času hoče lastiti izključno pravoverno tolmačenje Leninovih naukov. Zaradi tega je prišla v težak ideološki spor z Moskvo. Ta spor je najprej prišel do izraza v časopisnih polemikah med moskovsko »Pravdo« ter kitajsko revijo »Rdeča zvezda« v Pekingu, ter zlasti še na kongresu romunskih komunistov v Bukarešti minuli teden.
JEDRO POLEMIKE
Glavno jedro vse polemike med Sovjetsko zvezo in Kitajsko se vrti okrog temeljnega mednarod-
Pogajanja za mirv Alžiru
Začasna alžirska vlada v begunstvu, ki predstavlja alžirske upornike, je sprejela poziv generala De Gaulla, naj pridejo njeni zastopniki v Pariz se pogajat o ustavitvi bojev v Alžiriji, ki trajajo že šesto leto.
Brž ko je predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abbas sporočil,. da je pripravljen iti v Francijo in se tam sestaviti z De Gaullom, je francoska vlada poslala v Tunis posebno vojaško letalo, da odpelje zastopnike alžirskih upornikov v Pariz. Toda Al-iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii
Polom v Ženevi
Konferenca desetorice vzhodnih in zahodnih držav, ki se je že več mesecev vršila v Ženevi, je nenadoma propadla. To pa po »zaslugi« sovjetske delegacije, ki je brez predhodnega sporazuma sklenila skupno z ostalimi komunističnimi delegacijami zapustiti dela konference.
Na Zahodu si zadnje sovjetske poteze ne morejo razlagati drugače, kakor da kaže na še nadaljnjo poostritev sovjetske zunanje politike, morda pod vplivom Mao-ve Kitajske.
Nova navodila za potne liste
Ministrski svet je odobril nova navodila 7.a potne liste; glavna so:
1. Potni listi bodo od sedaj naprej veljali tri leta in ne več samo eno leto kot do zdaj.
2. Potni list se bo avtomatično podaljšal tako, da imetnik prilepi nanj znamke za dva tisoč lir za eno leto, ali šest tisoč lir za tri leta. Znamke uniči z žigom kvestura ali tudi potni urad na meji. Ne bo več torej treba plačevati taks na poštnem uradu in tudi ne čakati na obnovo potnega lista dva tedna ali tudi več.
Vendar naše kvesture za enkrat izdajajo, potne liste še po starem. Kdaj bodo uveljavile nove odredbe, ne vemo. Dolgo gotovo ne bodo več čakale.
žirci niso hoteli potovati ne na francoskem in tudi ne na vojaškem letalu, da bi ne zgledalo, kot da so se vdali vojaškim oblastem. Zato se je prihod alžirskih zastopnikov v Pariz zakasnil za nekaj dni. Francoska vlada ni vztrajala na teh formalnostih, ampak je dala vedeti, da lahko pridejo čez Severni tečaj, glavno je da pridejo. Še nikdar namreč nista bili Francija in alžirski nacionalisti tako blizu, zato je De Gaulle v svoji dalekovidnosti spoznal, da je treba kovati železo, dokler je vroče.
V soboto je končno prispela V Pariz delegacija začasne alžirske vlade s tunizijskim letalom. Vodita jo odvetnik Ahmed Bumend-žel ter Mohamed Ben Jahij. Brž po prihodu na-letališče Orly sta s posebnim helikopterjem odpotovala v Melun blizu Pariza, kjer sta se nastanila in se tudi vršijo sestanki s predstavnikom francoske vlade Rogerjem Morrisom ter generalom De Gastinesom.
Naloga teh preliminiranih srečanj je, pripraviti vse potrebno za prihod druge delegacije, kateri bo verjetno načeloval sam Ferhat Abbas in katera se bo pogajala s francoskimi oblastmi o pogojih in načinu ustavitve sovražnosti v Alžiriji. Poslanstvo te prve misije ima bolj tehnični značaj. Če bo ob teh prvih stikih šlo vse prav, bo vrejetno koncem tega tedna prišel v Pariz sam Ferhat Abbas. Ne ve se še, kakšen status mu bodo v tem slučaju priznali.
Francoska vlada je prepovedala po vsej Franciji zborovanja v zvezi z alžirskim vprašanjem, da ne bi. desničarski elementi, ki nasprotujejo De Gaullovi politiki, zavirali že itak težavnih pogajanj v trenutku, ko so se komaj pričela.
V ostalem pa večina Francozov in javnega mnenja odobrava prizadevanja predsednika republike za ureditev alžirske vojne, ki izmozgava francoske finance.
nega problema o mirnem sožitju med komunističnim in kapitalističnim svetom in s tem tesno povezanim vprašanjem o neizpodbitnosti vojne za zmago socializma v svetu. — Nikita Hruščev je odločen zagovornik teze o možnem mirnem sožitju med obema taboroma zaradi spremenjenih mednarodnih razmer v ravnotežju sil in je zato v sovjetskih časopisih o-pozoril kitajske kolege, da so v težki zmoti, če zagovarjajo tako ekstremistične teze o neizogibnosti vojne z »imperialisti«. Sam Lenin da je obsodil ekstremizem kot otroško bolezen komunizma, katero naj bi trenutno preživljali v Pekingu. Tudi komunizem zahteva svoj čas in ga zato ni moč for-sirati kakor ni moči štiriletnega otroka učiti višjo matematiko, je dejal Lenin.
V Pekingu se niso vdali, ampak so prav tako poklicali na pomoč Lenina, ki je svoj čas zapisal, da je vojna med komunizmom in kapitalizmom neizbežna.
Prav zaradi tega je Kitajska proti sožitju med obema taboroma in proti vsaki pomirjevalni politiki ter iskanju tudi začasnega sporazuma z Zahodom, za katerega se FIruščev toliko poteguje. »Mirno koeksistenco« so označili za nevarno iluzijo, ki jo morejo zagovarjati le deviacionisti in nikakor ne pravoverni komunisti.
KONGRES V BUKAREŠTI
Zaradi tega je Hruščevu ravno prav prišel kongres romunske komunistične partije v Bukarešti, kjer je zbral okrog sebe vse svoje zveste iz satelitskih držav ter odgovoril na kitajske obtožbe. Na tem vzhodnem »vrhunskem« sestanku so bili navzoči: Dež (Romunija), Kadar (Madžarska), Go-mulka (Poljska), Ulbricht (Vzh. Nemčija), Žikov (Bolgarija) ter Pun Ši Jen kot delegat kom. Kitajske. — Hruščev se je podal v Bukarešto s trdnim namenom, da pred samim kitajskim predstavnikom brani svoj nauk o mirnem sožitju, da se tako tam odloči izid ideološkega spora med Moskvo in Pekingom, potem ko si je zagotovil slepo podporo od vzhodnoevropskih voditeljev.
V svojem govoru na kongresu
je polemiziral s Kitajci ter dejal, da je osnovo za mirno koeksisten-zo treba iskati v sklepih XX. in XXI. kongresa ZSSR in ne v Leninu, čigar nauki spričo novih razmer ne morejo biti več merodajni. Zato danes ni moč več za njimi ponavljati, da so imperialistične vojne neizbežne, dokler ne zavlada komunizem po vsem svetu; tako je samega Lenina postavil med staro šaro: »Živimo v času, ko se ne moremo več zanašati ne na Marxa ne na Engelsa in niti na Lenina, če nočemo delati kot otroci, ki se uče komaj čitati.«
KREMELJSKA URA
Ob koncu je vse voditelje držav socialističnega tabora pozval, naj brez obotavljanja uravnajo svoje ideološke ure po oni v kremeljskem stolpu.
Hruščev tudi ni prizanesel jugoslovanskim komunistom, katere je obtožil, da ne vodijo izven-blokovske politike, ker so potom Balkanskega pakta povezani z NATO in CENTO. — Jugoslavija ni poslala v Bukarešto nobenega o-pazovalca, zato je na te obtožbe odgovoril, čeprav bolj plaho, glasnik Drago Kunc na običajni tedenski tiskovni konferenci. Vendar kljub temu predstavlja Hru-ščevov napad težak udarec za beograjsko vlado ter maršala Tita, ki sta prav pred dnevi dala vso svojo podporo sovjetskemu razo-rožitvenemu načrtu, misleč, da bosta s tem odvrnila od sebe strele iz Moskve. Toda »greh«, ki ga je Tito zakrivil s tem, da se je ločil od Moskve, je za Sovjete kot za Kitajce neodpustljiv. Zato se danes Beograd nahaja med dvema ognjema, Moskvo in Pekingom, katera pa sta kljub sedanjim navzkrižjem solidarna, ko gre za obsodbo jugoslovanskega revizionizma. — Mi pa kljub temu vemo in naši rojaki onkraj meje tudi na svoji koži občutijo, da je sedanji politični režim v Jugoslaviji totalitaren ,kakor je totalitaren v Rusiji in na Kitajskem in drugod.
To je dejstvo, ki ga nikdar ne smemo izgubiti izpred oči. Če se Moskva, Beograd in Peking med sabo kregata, so njihove stvari in vse kaže, da si vrane ne bodo nikdar izkljule oči.
NOVE DRŽAVE V AFRIKI
V	Afriki rastejo nove države ko gobe po dežju. Letos so na primer že postale neodvisne tri države, in sicer: Kamerum, Togo ter 19. junija federacija Mali (Senegal in Sudan) ter Madagaskar.
Dne 30, junija opolnoči je postala neodvisna bivša belgijska kolonija Kongo, ki je obenem največja afriška dežela ter izredno bogata. Rojstvo neodvisnega Konga je bilo nekoliko težko, ker sta se za njegovo vodstvo potegovala voditelja dveh skupin. Le nekaj dni pred proglasitvijo neodvisnosti pa sta se pobotala in tako je eden prevzel vodstvo vlade (Lu-lumba, voditelj Nacionalne stranke), državni poglavar pa je postal Kasavubu (predsednik stranke A-bako).
Po prvih izjavah Lulumbe se da sklepati, da bo Kongo vodil nevtralno politiko po vzgledu Nas-serja. Pozval je številne misijonarje in druge Evropejce, naj ostanejo v deželi in pomagajo k na-
predku nove države. Mnogo Evropejcev je namreč že pred meseci zapustilo Kongo.
S 1. julijem pa postane polnoletna bivša italijanska kolonija Somalija, kateri se bo pridružila še britanska Somalija. Somalija je bila po drugi svetovni vojni pod zaupno upravo Združenih narodov, kateri so to nalogo zaupali Italiji. Med Italijo in Somalijo so tesni prijateljski odnosi, ki bodo ostali tudi po proglasitvi neodvisnosti.
‘ V kratkem, morda že v avgustu, pa bodo stopile na pot neodvisnosti še štiri dežele Francoske skupnosti, ki so pred tedni zaprosile Francijo za neodvisnost: Slonokoščena obala, Dahomey, Zgornji Volta in Niger. General De Gaulle je namreč pristal na njihovo zahtevo po popolni neodvisnosti.
Računajo, da se bo še prej kot v desetih letih Afrika popolnoma otresla evropskega pokroviteljstva.
NAS	TEDENl/
3.7. nedelja, 4. pob.: sv. Leon II., papež
4.7. ponedeljek: sv. Urh, škof
5.7. torek: sv. Ciril in Metod, slov. ap.
6.7. sreda: sv. Bogomila, vdova
7.7. četrtek: sv. Vilibald, škof
8.7. petek: sv. Elizabeta, kraljica, vdova 9. 7. sobota: Gorkuniski mučenci sv. Nikolaj in tov.
*
SV. GORKUMSKI MUČENCI (t 1572). Gorkum je mesto na Nizozemskem. Ko se je tam v 16. stoletju širila katvinska kriva vera (protestantska), so krivoverci hudo preganjali katoličane.
Prvi mučenci so bili v Gorkumtt enaj-steri frančiškani s svojim gvardianom Nikolajem. Tega so kalvitici mučili prvega. Z baklo so mu žgali obraz, jezik, ušesa. Pa so odnehali in zahtevali, naj on in deseteri zatajijo vero v sv. Rešnje Telo in odpovedo pokorščino papežu. Ker so vsi enajsteri ostali stanovitni, so kalvinci vse umorili.
Ali ne bo veliko svetih mučencev iz vrst vernih katoličanov, ki so jih umorili iz sovraštva do vere komunistični prenape-teži? Mučenci! V nebesih se že radujete. Preganjalci vam ne morejo nič!
4. nedelja po Binkoštih
Današnja sv. maša nam govori o trpljenju sedanjega časa, o prihodnji slavi, ki čaka pravične v nebesih; nadalje prinaša zgodbo -o čudežnem ribjem lovu itd. — V zvezi z mašo moremo sestaviti sledeče misli:
1. Zemeljsko življenje je doba preizkušnje, pokore in trpljenja. Življenje je polno truda, žrtev in trpljenja; polno nevarnosti in negotovosti. Ta svet ne nudi trajnih in popolnih užitkov. Zaradi tega nihče ne more biti blažen na zemlji. Naš skupni delež je večinoma trpljenje. A, kot pravi sv. Pavel, trpljenje sedanjega časa (tukajšnjega življenja) se ne da primerjati s prihodnjo slavo, ki se bo razodela nad nami v nebesih. Četudi morda na zemlji silno trpimo, vedimo, da bo tega trpljenja enkrat konec in da pride doba večne radosti in nepopisnega veselja v nebesih.
2. Zemeljsko življenje je čas zasluženja in priprava na večnost. Ustvarjeni smo za nebesa, ne za ta svet; za večno in nele začasno srečo. A nebeško srečo si je treba zaslužiti! Čas zasluženja je tukajšnje življenje, in sicer do smrti. Ne pozabimo te resnice! Naše življenje bodi ne lahkomiselno iz-
življanje, temveč čas zasluženja in resna priprava na večnost! Živimo, molimo in delajmo za sv. nebesa! Ravnajmo se po božji volji, ubogajmo nebeškega Učenika, poslušajmo njegov glas, spolnjujmo njegova povelja in sledimo njegovim besedam! Verujmo njegovim nasvetom in njegovim naukom ! Pojdimo za Njim in bodimo z Njim! On nas ne bo zavedel. Hodimo radi k Zveličarju na o-bisk v cerkev!
3.	Zemlja je kraj dela, molitve in trpljenja, nebesa so pa dom večnega veselja in večne blaženosti. Nismo tukaj za vedno, mi smo na potovanju. Mi smo popotniki in romarji. Priti moramo v nebesa. Samo ta so dom večnega veselja in večne blaženosti. In mi vsi si to želimo. Zatorej izrabimo koristni čas, živimo po veri, živimo pošteno, živimo krepostno, posnemajmo Jezusa, Marijo in svetnike! Varujmo se grehov in grešnih strasti! Gojimo čednosti in bodimo popolni, popolni ljudje in popolni katoličani, popolni zlasti v dobroti in krščanski ljubezni! Ljubimo močno Jezusa! Njemu priporočimo vse naše skrbi in njemu se prepustimo! On naj vodi in čuva barko našega življenja in naj nas privede do nebeškega plačila!
Cerk
življenja
Večerne maše
Ugotovili so, da so v Belgiji večerne maše mnogo bolj obiskovane kakor jutranje. Polovica udeležencev večernih maš prejme tudi sveto obhajilo. To velja za navadne dneve v velikih mestih. Ugotovili so tudi, da tretjina vernikov sploh o-biskuje večerne maše. Cas večernih maš je najbolj primeren, ko zapirajo ob zaključku tovarne, urade in trgovine.
Hrvatski škofje pri sv. očetu
V	avdiencijah je sv. oče sprejel med drugimi tudi msgr. Dragutina Nežica, administratorja poreško-puljske škofije, ter msgr. Mateja Garkoviča, administratorja zadrske nadškofije.
Na mednarodnem evharističnem kongresu v Miinchenu
bo na Theresienwiese velik oltar, na katerem se bodo vršile velike slavnosti. Ta oltar bodo izdelali in postavili nemški, avstrijski, holandski in švicarski mladi delavci, člani rokodelskih organizacij A-dolfa Kolpinga, očeta rokodelcev, ki bodo prostovoljno uporabili svoje letne počitnice za delo pri tem veličastnem oltarju. Potrebno bo delo tisoč rokodelcev, da bo oltar pravočasno izdelan in postavljen. Prav tako je napovedana med drugimi prireditvami tudi posebna dramska prireditev z versko vsebino, ki jo bodo izvajali indijski katoličani, ki se bodo tudi udeležili tega evharističnega slavja v Miinchenu.
Število katoličanov v Gani raste
Število vzgojnih katoliških zavodov v mladi republiki Gana v Afriki je, potem ko je vlada vrnila 210 katoliških šol cerkvenim upravam, doseglo 2 tisoč vzgojnih inštitucij. Katoliško prebivalstvo je v Gani v vednem naraščanju. V zadnjih desetih letih je število od 293.000 vernikov prišlo na 563.000. Lansko leto je bilo zaznamovanih 65.400 krstov, od katerih je 63% bilo odraslih.
Duhovniki v Dachauu
Ob 15-letnici rešitve iz nacističnega taborišča v Dachauu je devet duhovnikov opravilo svete maše za žrtve lega straš-
nega taborišča. Vsi ti duhovniki so danes v Nottingham v Angliji. Eden od njih, Marijan Kajetvski, je veliko duševno trpel, saj so ga nalašč 27-krat peljali na kraj streljanja, a vselej samo za zabavo in v njegovo mučenje.
Sveti Erik, zavetnik Švedske
Sredi majnika je mesto Upsala, mesto slavne švedske univerze, praznovalo 800-letnico smrti patrona Švedske, svetega kralja Erika. Ob tej priliki so odprli posebno »skrinjo svetega Erika«, v kateri hranijo dragoceno krono, s katero je bil pokopan in so jo po nekaj stoletjih spet javno izpostavili. Po starem izročilu naj bi bil kralj Erik umorjen na praznik Vnebohoda leta 1160, ko je bil pri sveti maši. Po njegovi smrti se je njegovo češčenje hitro širilo po skandinavskih deželah, dokler ga niso proglasili za patrona Švedske.
Na Malti
Letos praznujemo 1900-letnico Pavlovega prihoda na otok Malto in v Rim. Na otoku Malti bodo sredi julija velike slovesnosti zaključile slavje pod vodstvom papeškega legata kardinala Alojzija Muncha. Te slovesnosti se vrše že od januarja in se jih udeležujejo tudi številni tuji romarji. Kardinal legat Munch pa bo s seboj prinesel dragoceno relikvijo sv. Pavla, namreč verige, s katerimi je bil vklenjen Pavel na poti v Rim, in se hranijo v baziliki svetega Pavla izven obzidja v Rimu. Te relikvije torna j o sedaj po raznih rimskih župnijah, kjer se vršijo duhovne priprave na praznovanje pavlin-skega leta v Rimu prihodnjo jesen.
Pomanjkljiva protiverska vzgoja
Sovjetska vlada se vedno pritožuje nad pomanjkljivo protiversko in brezbožno vzgojo. Zadnje čase se je la borba še poostrila, kar sklepamo tudi iz tega, da je izdala poseben priročnik pod naslovom »Brezbožni tovariš«. Priročnik naj bi služil, kakor ga je priporočal moskovski radio, za pomoč v torbi proti verskim predsodkom in je namenjen, kakor je pisano v uvodu, predavateljem, aktivistom in vsem, ki so dolžni vršiti brezbožno propagando.
V petek 24. junija, na praznik Srca Jezusovega in sv. Janeza Krstnika, so slovesno prenesli kip svetovišarske M. B. v njeno svetišče na gori in s tem začeli jubilejno leto te Marijine božje poti. šest sto let je že namreč, odkar je pobožno ljudstvo začelo častiti Marijo na vrhu gore, ki nosi sedaj ime Sv. Višarje. Letošnja stoletnica bo zato priklicala romarje v večjem številu kot so prihajali prejšnja leta, posebno še zato, ker so preteklo leto napeljali na Višarje električno luč, letošnjo zimo pa so odprli vzpenjačo, ki te v manj kot 10 minutah nese na vrh brez truda in brez potu. Kako bo to dobrodošlo tistim, ki težko hodijo! Zato sem že slišal vesele romarje: »Mislil sem, da ne bom videl Višarij nikoli več, a zdaj, ko je vzpenjača, pa pojdem še.« Veliko bo zato letos takih romarjev, ki bodo poromali na Sv. Višarje, ker vozi vzpenjača. A gotovo bo veliko število tudi tistih, ki bodo še vedno romali po starem peš iz žabnlc ali iz kake druge vasi pod vznožjem Višarij. Tem številnim romarjem in drugim, ki ljubijo Sv. Višarje, bomo letos skušali ustreči v našem listu s stalno »višarslco kroniko« in pa z odlomki iz svetovišarske zgodovine. Naj se na ta način še bolj poživi v vseh nas ljubezen do te Marijine božje poti in do Marije same.
ZEMLJEPISNI POLOŽAJ
Eden glavnih prometnih vozlov v Alpah je Trbiž pod Sv. Višarjami. Tukaj se križajo štiri važne doline: po Soški dolini preko Predila prihaja cesta, ki gre nato na Koroško skozi Vrata in Kokavsko sedlo; od vzhoda sem pa preko doline Bele peči gre promet iz Savske doline v Kanalsko in nato dalje čez Pontebo v Italijo. Prav tu ob stekanju teh važnih štirih poti s severa na jug in z vzhoda na za-pad je tudi božja pot Sv. Višarje. Poleg tega imamo v žabnicah razvodno črto med Jadranskim in Črnim morjem, med Tilmentom in Dravo. Tu se končno stikajo tri glavna plemena v Evropi: romansko, germansko in slovansko pleme, ki si vsa tri podajajo roko prav pod Sv. Višarjami. Ce imamo pred očmi ta izredni zemljepisni položaj svetovišarske božje poti, moramo reči, da je edinstvena božja pot ne samo pri nas, temveč na svetu sploh. Prav tu na tem važnem »prepihu« je pred 600 leti nastala Marijina božja pot. Njen nastanek je sicer zavit v temo, ker ni pisanih virov. Zato nam govori ustno izročilo. Pravi pa takole:
ČUDODELNA PODOBA
žabničani so imeli že od nekdaj pravico, da pasejo ovce na višarski gori. Pasel jih je vaški pastir. Bilo je leto 1360, ko neko soboto ni bilo ovc k večerni molži. Pastir teka po širnem gozdu ter išče in kliče svoje ovce, pa nikjer jih ne najde. Ves utrujen pride do vrha in tam najde svojo čredo. Pa glej čudo! Vse ovčice kleče okoli brinovega grma ter se ne ganejo z mesta. Kaj je neki to, si misli osupli pastir, pristopi bliže in pogleda v grm. Sredi grma leži lesena podoba Matere božje z usmiljenim Jezusom na levi roki. Svet strah prešine pastirja. Ponižno poklekne in vzame sv. podobo v roke. Poln veselja jo poljubi in sklene svojo srečo razodeti domačemu župniku in mu podobo izročiti. Ko vstane in se napoti proti domu, jo ubere hipoma vsa čreda za njim ter ga spremlja v lepem redu do župnišča. Ta čudna procesija je privabila ljudi iz hiš, ki so se še bolj čudili, ko so slišali, kaj se je na gori zgodilo, župnik vzame podobo ter vpraša farane, kdo bi jo bil na goro zanesel, toda nihče nič ne ve povedati. Zapre jo v omaro. Drugo jutro ovce ne dajo pokoja ter ne morejo dočakati, da bi se jim hlev odprl. Hitro lete zopet na goro do istega grma, pa tudi podoba Matere božje je sredi grma, kakor dan poprej. To se je enako še v tretjič zgodilo. Kaj je torej treba storiti? župnik naznani celo zadevo svojemu škofu. To je bil patriarh v Ogleju, kamor je spadala takrat Kanalska dolina v duhovskih rečeh. Tudi podobo pošlje patriarhu in prosi za svet, kaj se naj ukrene.
Patriarh preišče natanko celo dogodbo, potem vzame podobo v roke in ukaže poslancem: »Zidajte cerkev in postavite oltar ljubi Materi Mariji na istem mestu, kjer ste podobo našli!«
V spomin tega dogodka, da so ovce našle čudodelno podobo, ženejo še dandanes čredo, kadar pride vprvič na višarsko pašo, trikrat okoli vrha. To naj bi bila nekaka zahvala ovčic, da se jim je čudodelna podoba najprej razodela.
iiiiiiiiilllllillllllillllllllllillllllllllllllllllllllllllllilllllilllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiillilllllliiiiiiililiiiiliiliiiiliiiiiiiiiililillllilllllllllllllliiii
Biseromašnik Anton Merkun
Pravijo, da se je starostna doba podaljšala. Tudi pri duhovnikih se opaža to: zlate maše — 50-letnica mašništva — se kar lepo vrstijo.
Toda 60-1 e t ni c a mašništva — biserna maša — je pa že nekaj izrednega in redkega. Loči se cena zlata od srebra; še bolj nadkriljuje ceno zlata cena biserov. Tako je tudi biserna maša dragocena redkost.
In to bo obhajal čez nekaj dni — 16. julija — preč. g. Anton Merkun.
Naš biseromašnik je živa slika delavnega, za božjo čast vnetega slovenskega duhovnika, ki ne išče zase zakladov, ampak požrtvovalno prime za delo, kjer vidi, da je to koristno ali potrebno za duše, pa naj bo to na strogo verskem ali izobraževalnem ali zadružnem polju.
Ce ne omenjamo ožjega dušnopastir-skega dela in cerkvenih organizacij, za kar se je z vso vnemo žrtvoval naš slavljenec, poudarimo na kratko njegovo delo — na drugih poljih:
Začnimo pri stavbah. Sezidal je eno cerkev, devet cerkva pa in tri kapele je prenovil. Poleg tega je zgradil še osemindvajset novih stavb, deset starih je pa predelal.
Te stavbe so služile za prosvetne domove, za okrevališča in za zadruge. Okrevališča so bila za bolnike, za bolne dijake, za pohabljeno mladino, za slepce, za bolne usmiljenke.
Zadrug je ustanovil in skrbno vodil triindvajset; največ so bile živinorejske, mlekarske in strojne in štiri hranilnice. Pa je imel tudi zadrugo za cerkvene potrebščine (plašče itd.). Ustanovil je tovarno za pletenine, za testenine, za marmelado. Tudi otrok ni pozabil. Priklical je v življenje tovarno za izdelovanje otroških igrač.
Ustanovil je Misijonišče v Grobljah in
stvovanja neumorno delavnega in iniciativnega biseromašnika.
Ko je hribolazec preplezal hribe in gore v Alpah, se razveseli, če se ozira na sklenjeno vrsto nižjih in višjih vrhov. Povsod se je trudil; vsi vrhovi, vse stopinje so pile njegov pot in njegovo kri včasih, ko je padel na trde skale... Kjer je Zlatorogova kri kanila na skale, je zacvetela zlata roža... Če gospod biseromašnik gleda na vrhove, višje in manjše, svojega napornega delovanja, se pač mora radovati. Spominja se pač tudi naporov, marsika-terikrat je zbodel trn v srce... Koliko srčne krvi je bilo treba. Pa če so cvetele zlate rože zlatorogove le v pravljici, so pa zlata dela biseromašnika resnična, zapisana so v zlati knjigi božje Vsevednosti.
Čeprav je vojna vihra eno ali drugo biseromašnikovo delo uničila, bodo v Zlati božji knjigi ostala. Naj mu jih Vsemogočni bogato poplača!
Biseromašnik je bil rojen 4. julija 1879 v kmečki hiši na Igu pri Ljubljani. Sedaj živi v Clevelandu, ZDA.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUPI
Novi monsignor
Sv. oče -je imenoval za monsignorja dr. Janeza Vodopivca, profesorja na univerzi Propaganda Fide v Rimu in priznanega učenjaka. Novi monsignor je nečak biv-
tam tudi Misijonsko tiskarno; v Dravljah pri Ljubljani pa Knobleharjev zavod za misijonski naraščaj.
Ustanovil je Cirilmetodijsko gibanje, katerega namen je, delati za zedinjenje kristjanov v eni Cerkvi. To, kar sedaj sveti oče Janez XXIII. tako priporoča.
S prelatom Janezom Kalanom je po prvi svetovni vojni živahno deloval v Odboru za verski in moralni preporod. Enako se je borbeno udejstvoval v protialkoholnem gibanju, sam abstinent.
Mfd drugo svetovno vojno je s poslancem pok. Škuljem ustanovil za begunce, ki so pribežali pred Nemci v Ljubljano, Kmečko pisarno. Koliko je bilo dela, da sta jim preskrbovala živež, obleko in posredovala zanje. Pisarna je prirejala kmetijske in gospodinjske tečaje.
Veliko je napravil in še dela v Ameriki za slovenske begunce; marsikateri se je rešil taborišča po njegovem posredovanju.
Spisal je 27 knjig; napisal mnogo člankov v dnevne časopise in mesečnike. Se sedaj dobite njegov prispevek v tem in drugem časniku zamejskih Slovencev po širnem svetu. Založil je zadnji čas za slovenske višje srednje šole tri veroučne knjige, od katerih je prav zdaj tiskana Fundamenlalka, ki bo tudi služila slovenskim izobražencem, posebno tistim, ki niso imeli prilike za sistematični pouk za časa srednješolskih študij. »Rad bi koristil svojemu narodu, potrebuje veroučnih knjig,« je pisal.
Vse življenje se je zanimal za tuje jezike (sedemindvajset!) Proučeval je velike slovenske jezikoslovce. Sestavil je rokopis, v katerem je ugotovil za okoli dva tisoč krajevnih imen na neslovenskem o-zemlju bivše Avstro-Ogrske, da so slovanskega izvora.
Tu so našteta nekatera, ne vsa, udej-
Prvi z leve na desno je novi monsignor dr. Vodopivec
šega tolminskega dekana Vodopivca. Na Primorskem je znan tudi zato, ker je že parkrat imel duhovne vaje za dekleta in
za duhovnike. — Novemu monsignorjti naše iskrene čestitke!
V Melbournu
V	Avstraliji so slovenski izseljenci ob hajali veliko noč prav po krščansko. Pater Bazilij je imel veliko dela v cerkvi s spovedovanjem. Pri sv. maši v 'veliki cerkvi sv. Frančiška prav sredi mesta pa so peli lepe naše velikonočne pesmi izmenoma zbor in verniki. »Bilo je ubrano kot le kaj,« pišejo avstralske Misli-
Tamkajšnji Slovenci pripravljajo tudi novo bandero s podobo svetogorske M. B. Eno s podobo brezjanske Marije imajo že, sedaj bodo dobili še eno s svetogor-sko Marijo. — Lepo, da naši rojaki ne pozabijo na to, kar so doma dragocenega pustili.
Zdravila zastonj
Zdravnik dr. M. Colja, ki se je izselil v Avstralijo in sedaj tam opravlja svoj poklic, je napisal v Mislih zanimiv članek
o	farmacijah in farmacevtih v Avstraliji.
V tem članku zvemo med drugim, da dobijo nekatera zdravila vsi avstralski državljani zastonj. Med temi zdravili so zlasti antibiotiki:	terramycin, chloromvcrn itd., pa tudi druga, včasih precej draga-Ne glede na to ali si bogat ali ubog, zavarovan ali nezavarovan, taka zdravila dobiš zastonj, ker jih plača država. Da bi bilo tudi pri nas tako!
Nova cesta med Rožno dolino in Šempetrom
Kdor zahaja s prepustnico v Jugoslavijo, ve, da je ena najgrših cest tista, ki od bloka pri Rdeči hiši pelje v Šempeter. Kdor se je kdaj po njej vozil, si je vsa-kikrat želel, da bi bila lepša. Sedaj, s o jugoslovanske oblasti sklenile, da povežejo mejni prehod pri Rdeči hiši s Šempetrom z novo cesto, ki bo bolj položna in širša kot sedanja. — Govorili so tudi’ da bi speljali žičnico na Sv. goro ali na Skalnico, kot pravijo sedaj sv. Gori. Verjetno se bo tudi to zgodilo prei ali slej-
Bankovci po 50 din nehajo veljati
Upravni odbor Narodne banke je sklenil zamenjati bankovce po 50 din, označene z datumom 1. maj 1946. Narodna banka bo od 1. julija dq 30., septembra 1960 vzela te bankovce iz obtoka. S 1. °^~ tobrom 1960 to prenehala njihova veljava-
V nadaljnjih treh mesecih do vštetega 31. decembra 1960 bo Narodna banka na knadno zamenjavala te bankovce.
Nekaj zanimivosti Munchena
Ker pojde letos za evharistični kongres Precej Slovencev v Miinchen, naštejemo Nekatere znamenitosti za tiste, ki bodo '*®eli čas in priložnost, da si lahko nekaj gledajo.
Glavni kolodvor (Hauptbahnhof), ki je
1	v zadnji vojni porušen, bo kmalu po-Mnoma dovršen. Ni sicer monumentalno Mopje kot n. pr. Milan, je pa večji in odgovarja praktičnim in modernim zahte-Tam potujočega občinstva. Na kolodvoru Š cerkev (Katolische Kirche), v kateri Se ob nedeljah in praznikih zjutraj in zve-cer opravljajo sv. maše; pošta (Postamt) vse vrste poslovanja, je neprenehoma ^prta; menjalnica (Wechselstube), kjer Se lahko menja denar vseh držav, posredovalnica za prenočišča (’Zimmernachweis-^ireau), da se lahko kar na postaji poskrbi za sobo ali posteljo. Da se med čakanjem človek ne dolgočasi, je tudi velik (Aktualitaten Kino), kjer se za 65 feinigov lahko sedi ure in ure, posebno . nočnem času; potovalni urad (Rei-Seamt), knjigarna (Buchhandlung), cvetlična (Blumenhandlung), drogerija, mlekarna (Milchstube), trgovina jedil (Le-^ns mittel handlung), trgovina perila j^asche), restavracije (Restaurant), ki '■»ajo tudi enega kuharja Italijana itd.
Čakalnice (razen za matere z dojenčki) dozdaj še ni; treba je čakati v restavra-c'j> ali v kinu.
Od kolodvora odhaja tudi naj večje šte-v«o tramvajev v vsako smer.
Kongresni prostor se nahaja na The-tesien\viese (Wiese = travnik), ne daleč glavnega kolodvora. Izstopiš na desni itrani in greš po Bayerstrasse nekoliko lazaj in potem na levo po Greistrasse, iitio cerkve sv. Pavla na Wiese. Na tem '°storu bo pripravljenih 750.000 sedežev ** ravnotoliko stojišč ter prostor za paranje 35.000 avtomobilov. V ozadju na »asipu je »Bavaria«, velik bronast kip, v°tel, ki ima znotraj 126 stopnic; samo
Zakonski osnutek za slovenske šole
■ Kot so poročali časopisi, je vlada p zadnji seji odobrila zakonski osnu-za slovenske šole na Tržaškem in 'Goriškem. Glede osnutka do sedaj še znanoj kakšne vsebine je. Vse-se ne tiče šol v Slov. Benečiji, ^Srav tudi tam bivajo Slovenci. Glede po vladi odobrenega šol. zako-^ je znano, da se slovenska manjšina * Italiji bori zanj že 13 let, od 1947,
0	smo veseli, da se je zadeva v Rimu ^etnaknila z mrtve točke, smo tudi ^krbljeni glede določil novega šol-^ega zakona za našo manjšino. Bo ^Klen za nas, tako da bo zaščitil sionsko šolo in ji dal novega razmaha?
^SEDANJE MEŠANE KOMISIJE
V	BEOGRADU
, ^ ponedeljek se je v Beogradu za-
tal
10 zasedanje mešane jugoslovansko-Pijanske komisije za Izvajanje Ion-
skega sporazuma. To zasedanje bi nioralo vršiti že prej, a zaradi ne-
lvne krize ital. vlade so ga odnesli sedaj. Na dnevnem redu so razna '®rašanja, zlasti še šolsko. Morda je | ''»o zato rimska vlada pohitela z “‘•»britvijo osnutka za slov. šole na paškem in Goriškem, da bi njen za-®nik zopet ne prišel na zasedanje faznimi rokami.
v glavi, odkoder je lep razgled po vsem prostoru, lahko stoji 6 oseb. Za kipom je »Ruhmeshalle« (dvorana slave) z 48 dorijskimi stebri in 80 velikimi doprsnimi kipi zaslužnih Bavarcev.
Ker ne bo mogoče, da bi vsi dobili prostor na Wiese, se bo spored prenašal po televiziji v mesto, v razne velike dvorane in druge tudi odprte prostore.
Stolnica (Frauenkirche) Cerkev naše ljube Gospe, je najstarejša in največja cerkev Munchena. Sezidana je bila pred 500 leti ter večkrat prenovljena, posebno po zadnji vojni, ko >se je podrla streha, strop in vsi oboki. Ima 3 ladje, 99 m je dolga, 36 m široka, z dvema zvonikoma po 99 m visokima, odkoder je lep razgled po mestu. V podzemeljski kripti je 46 grobnic nadškofov in knezov.
Botanični vrt (Botanischer Garten) v Nymphenburgu je najlepši rastlinski vrt Nemčije. Ima posebne oddelke za gozdne, močvirne, poljske, hranilne in druge rastline; samo gorskih rastlin, za katere so ustvarili majhno hribovje, je nad 2000 vrst. V velikih steklenih, vlažno toplih prostorih je pa vse eksotično rastlinstvo, n. pr. kava, čaj, cimet, banane, dateljni in podobno. Dvorana palm (Palmenhaus) ima velike in lepe palme, ki so dosegle že streho. Najlepše in najbolj zanimivo je pa eksotično cvetje vseh barv in oblik,
Bavaria mit Rumeshalle: Bavarska s stebriščem slave. To je eden najpomembnejših spomenikov v Miinchenu. Spredaj stoječi kip predstavlja Bavarsko. Kip je 20 m visok in iz brona. Njegovo velikost si lahko predstavljamo, če pomislimo, da ima samo v glavi prostora za šest oseb. Stebrišče zadaj je velika dvorana, kjer je 80 velikih kipov za Bavarsko in Nemčijo zaslužnih mož
posebno med vodnimi rožami slovi »Vic-toria Regia« z velikanskimi ponvi podobnimi listi, ki imajo v premeru od 1-2 m. Ne manjka tam krompir, fižol, grah in drugo, kakor tudi plevel in celo gredice štiriperesne deteljice. Najlepši pogled je pa na razne geometrične skupine rož, posebno kadar je vse v cvetju.	R.	L.
Nova slovenska knjiga
Med nove slovenske knjige, ki so ali še bodo letos izšle, se bo te dni uvrstilo povsem svojsko delo: VODNIK PO RIMU, ki ga bo izdala mednarodna založba Alma Mater v Rimu.
Modemi čas je odprl meje in zbližal razdalje. Tako je vedno več Slovencev, ki obiskujejo središče krščanstva in sedež vidnega poglavarja katoliške Cerkve, si ogledujejo kulturne spomenike in proučujejo razvoj svetovne zgodovine in u-metnosti, ki je pustil povsod v Rimu svoje sledove.
Veliki narodi so zato že davno izdali posebne vodnike za ogled mesta Rima. Slovenci ga bomo dobili te dni. S tem bo izpolnjena yrzel, ki so jo doslej zelo občutili vsi slovenski obiskovalci Rima.
Knjiga je napisana v obliki prijetnega kramljanja, ki vodi obiskovalca po vseh naj večjih znamenitnostih Rima in okolice; je kakor dober, vdan spremljevalec, ki nas spremlja povsod po labirintu mestnih cest, muzejev, obeliskov, bazilik, forumov, vodometov, trgov in katakomb, v prijetno rimsko okolico, kjer se oddahnemo od preslanega napora.
V knjigi ne manjka lepih slik, podrobnega prikaza znamenitosti, koristnih nasvetov s potrebnimi podatki o času in vstopnini za razne muzeje in druge znamenitosti in zemljevida.
Posebej opozarjamo na slovensko prilogo z vsemi potrebnimi podatki za bližnje olimpijske igre, ki se bodo čez dober mesec pričele v Rimu.
Tako bo knjiga, ki bo žepnega formata in bo vsebovala nad 200 strani v lepi, moderni vezavi, vsem slovenskim obiskovalcem Rima izredno koristen pripomoček, ostalim pa prijeten spomin na njihovo bivanje v Rimu.
Zato smo nadvse hvaležni mednarodni založbi Alma Mater v Rimu, ki bo izdala to knjigo.
V mesecu juliju bo VODNIK PO RIMU
že na razpolago v velikih rimskih knjigarnah in pri prodajalcih, katerih imena bomo še objavili.
S0&!		na
	FILM	931
BE3		ar. i
Ženske v pričakovanju
(Donne in attesa)
Zadnje čase nam švedski režiser Ing-mar Bergman zelo pogosto nudi svoje filme. Tako smo imeli priliko videti zadnje njegovo delo »ženske v pričakovanju«. Kot vedno, se je Bergman tudi • v tem filmu poglobil v problem, kot je njemu lastno. Tokrat se je vživel v .ženski svet, prikazal je žensko dušo. Podaja nam pet zgodb, različnih med seboj po vsebini, a v jedru enakih: žene, ki ne najdejo razumevanja v možeh, ne najdejo tistega, kar zaman pričakujejo. Končno se nekako vdajo v svojo usodo in sprejmejo dogodke, kakršni so. S tega vidika bi lahko smatrali Bergmanovo gledanje na življenje precej pesimistično. Mar je res tako, da ne more biti nikjer med zakoncema globokega razumevanja in spoznavanja? Ta film nam to poudarja. Samo ena zgodba je malo bolj optimistična; toda na koncu vemo, da bosta tudi ta dva mlada človeka nekega dne prišla v stik z resničnostjo in se bosta srečala z nepričakovanimi težavami in ovirami, čeprav sta danes vedra in brezskrbna.
V	tem filmu, bolj kot v kateremkoli drugem Bergmanovem, nahajamo severnjaško pojmovanje življenja, kar je za nas precej nerazumljivo: nekakšno prostost v vseh odnosih med moškim in žensko. In prikazano je vse kot nekaj čisto naravnega in normalnega.
Kot vedno, je švedski režiser velik mojster v dialogih. Njegovo največje veselje
je filozofirati, obravnavati življenjske probleme ne z dogodki, marveč z besedami. Čisto preproste zgodbe zna Bergman prikazati kot velik problem zase, v najmanjše dogodke se zna poglobiti z nenavadno tenkočutnostjo. Zato ni noben njegov film lahko razumljiv; njegovi filmi niso zgodbe, temveč globoka razpravljanja o življenjskih problemih. Njegova dela skoro nikdar ne dosežejo velikega trgovskega uspeha, kajti širšemu občinstvu ostanejo tako rekoč tuja in nerazumljiva. Toda Bergman ni samo velik dramatik: v njem je nenavadno razvit čut za lepoto. In ta čut se razodeva v dialogih, kakor tudi v zelo lepih prizorih. Odlično zna voditi i-gralce, ki pod njegovo izvežbano roko u-stvarjajo dovršene like mučenih in trpečih ljudi.
Tudi tokrat nas torej Bergman ni razočaral. Kdor želi gledati nekaj več kot navadne brezpomembne filme, bo prav gotovo v tem njegovem zadnjem filmu našel velik užitek in mu bo ta, kot tudi vsi prejšnji, dal povod za razmišljanje in debato.
Film je zaradi nesprejemljive prostosti v odnosih med moškim in žensko nepriporočljiv (sconsigliabile).	Mira
DROBNE NOVICE
Uspeh slovenske tiskarne v Argentini
Obračun uspeha slovenske tiskarne je bil 5. občni zbor »Slovenske tiskovne družbe«. Ta delniška družba je solastnica argentinskega tiskarskega podjetja »Talle-res Graficos Feredico Grote« in je minulo poslovno leto zaključila s 55 odstotki dobička, ki je bil razdeljen med delničarje. Kljub visokemu dobičku pa je družba naklonila znatne podpore svojim najmočnejšim odjemalcem, to je Katoliškim misijonom in Slovenski kulturni akciji. Družba ima namreč v svojih pravilih določbo, da »tiska in podpira publikacije znanstvene, verske, leposlovne in splošno kulturne vsebine, temelječe na krščanskih moralnih in etičnih načelih«. Pred kratkim je nabavila nov tiskarski stroj ter povečala svoj delniški kapital. Nove delnice so v celoti prevzeli stari delničarji. »Po petih letih delovanja se je upravni odbor deloma spremenil. Dosedanji predsednik g. Ladislav Lenček, ustanovitelj tega morda najbolj uspešnega slovenskega
podjetja v Argentini, je prevzel mesto podpredsednika, tajnik g. Zorko Simčič pa je odstopil,« poroča list »Zedinjena Slovenija«. Novi odbor sestavljajo še: predsednik Rudi Drnovšek, blagajnik Nace Glinšek in tajnik Jože Reze!j.
Olajšali bodo kazen jetnikom
Ministrski svet je sklenil olajšati življenje jetnikom po kaznilnicah. V ta namen so določili: 1) da bodo jetniki imeli vsak dan dve uri sprehoda in ne eno kot do zdaj; 2) da ne bodo več nosili značilne progaste obleke; 3) da jih ne bodo več na kratko strigli; 4) vsi bodo opravljali kako delo.
S temi reformami bo življenje po kaznilnicah znatno olajšano.
Od pastorjev do duhovnikov
Pet protestantskih pastorjev je prestopilo v katoliško Cerkev in sprejelo maš-niško posvečenje v baziliki San Giovanni in Laterano v Rimu po skrbni pripravi v zavodu Beda. Ti so: 46-letni Richard Johnson, 43-letni Philipe Carpentier, 40-letni Alan Wilcox, 38-letni James Douglas in Kenneth Dain. V Veliko Britannijo se bodo vrnili v juniju po končanih študijah.
Radio Trst A
Teden: od 3. do 9. julija 1960
Nedelja: 9.30 Slovenske narodne pesmi.
— 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa.
— 12.00 Vera in naš čas. — 15.40 Vokalni tercet »Metuljček«. — 18.30 Slovenske zborovske pesmi. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve. — 22.10 Mozart: Kvartet v G-duru K. 80.
Ponedeljek: 18.00 Oddaja za najnilajše: »Dimnikar in sreča«, pravljica; igrajo člani RO. — 20.00 Športna tribuna. — 20.30 G. Puccini: »Tosca«, opera v treh dej.
Torek: 18.00 Radijska univerza. — 18.10 Hindemith: Tretja sonata za klavir. — 18.30 Slovenski folklorni ansambel. — 19.00 Šola in vzgoja - Ivan Theuerschuh: »Pomen telesnega in duševnega oddiha za mladega človeka«. — 19.20 Iz Mozartovih in Beethovnovih del. — 22.00 Umetnost in življenje. — 22.15 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije.
Sreda: 18.00 Z začarane police. — 18.10 Schubert: Sonatina, op. 137, št. 3 v G.
— 18.25 Dalmatinske narodne pesmi. —
19.00 Zdravstvena oddaja. — 21.00 »Učenec žlahtnosti«, komedija v treh delih; igrajo člani SG v Trstu.
četrtek: 18.00 Radijska univerza: Razvoj Evrope - I. del: Srednji vek. — 18.10 Albert Roussel: Pajkova pojedina. — 18.30 Slovenski oktet. — 19.00 širimo obzorja: Odkrili smo prvine. — 21.15 V spomin Frederica Chopina - I. oddaja. — 22.00 Iz sodobne književnosti - Leopold Suhadol-čan: »Človek na zidu«.
Petek: 18.00 Vloga propagande v zgodovini človeštva. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.15 Koncert harfistke Pavle Petrič-Uršičeve.
Sobota: 15.00 Koncert operne glasbe. —
16.00 Dante Alighieri: Božanska komedija
— Vice. 18.00 Gospodarski in socialni dvig italijanskega Juga. — 18.10 Britten: Sim-ple svmphonie. — 18.40 Nastop gojencev Tržaške Glasbene Matice. — 19.00 Pisani balončki. — 20.40 Zbor »Ljubljanski zvon«.
— 21.00 »Novi skopuhi«, radijska drama; igrajo člani RO. — 22.15 Haydn: Simfonija št. 100 v G-duru, imenovana »Vojaška simfonija«.
j^ohun iz Vatikana 9
K
sPlsu o. Petra Leonija
Mariza Perat
Udi nekateri moji sodelavci so bili po-.. Jeni v to družbo. Bilo je težko in ne-odreči se takemu vabilu. Zato mi l^den teh nekoč dejal: »Pater, pre\"idni ^ lte. ko govorite z mano ali pa v pri-^n°sii drugih, kajti jaz moram poro-■] ’ 0 vaših besedah in dejanjih policiji.« 8oy° Som tut*‘ ’az sPozna'' da ruski pre-Seb0r: »Kjer se trije pogovarjajo med J' je eden izmed njih prav gotovo h “tt«, le ni popolnoma brez podlage.
1	narod nadalje pravi, da se boljše-i. vedno zelo mudi, da pridejo v pe-
In
(;Q “* res sem takoj v začetku videl, ka-jjj s° voditelji mrzlično delali, da bi zase ifi sv°jo stranko pripravili čim boljše j(, .lrn 'epše prostore. Ni bilo pa tako, ko .0 za ljudstvo. Spominjam se dobro, %^'^esa’	zalem	k° so jo zasedli
^ ‘ 'n to je bilo 10. aprila, bila celo Poletje brez vode. Če si hotel priti 0(le, si moral hoditi ure in ure daleč .^1 'Pol dneva samo za to. Isto je z elektriko, čeprav je zaradi tega
trpelo vse mesto, se luč ni prikazala v Odesi do pozne zime in še takrat je niso dobili privatniki, ampak samo uradi. Za božične praznike som s trudom toliko dosegel, da so nam v cerkvi dali luč; toda preteklo je deset dni in luč je znova izginila.
Medtem ko je Odesa pod romunsko vlado imela vsega v izobilju in poceni, je zdaj naenkrat vse postalo silno drago; nekaterih stvari pa sploh ni bilo mogoče dobiti. Takosi lahko večkrat slišal, kako so ljudje na tiho šepetali: »Pod tujo vlado smo vseeno dosti bolje živeli kakor pa sedaj pod našimi.«
Poleg tega so se vrstile aretacije za aretacijo. Bilo je dovolj, da je kdo izustil neprevidno besedo, pa je že bil ujet. Neka stara ukrajinska ženica je ob pogledu na ruske vojake, ki so prišli v njeno izbo, sočutno dejala: »Ubogi otroci! Ko so sem prihajali Nemoi, so najprej prosili za vodo, da so si lahko umili roke; ko pa pridejo naši, vprašajo najprej za kos kruha.« Ker so te besede prišle na uho policiji, je žena bila aretirana ih obsojena, češ da je s temi besedami hvalila sovražnika in jemala ugled sovjetski vojski.
Nadloge in skrbi
Ko sva se s p. Nikolajem nekaj dni po zasedbi predstavila oblastem, so naju še kar prijazno sprejeli.
In ko sva jih vprašala, kako naj se midva tujca vedeva v Odesi, so nama rekli: »Vidva kar nadaljujta s svojim verskim delom, kajti pri nas so vsi verski obredi dovoljeni. Cerkve delujejo tudi pri nas. Samo nekaj morata napraviti, pisati morata predsedniku združenih sovjetskih republik tovarišu Kalininu, naj vama da rusko državljanstvo ali pa vsaj dovoljenje za začasno bivanje v Sovjetski zvezi. Razume se, da morata poleg tega obnoviti tudi potni list.«
Zahvalila sva se prijaznim uradnikom in se vrgla na delo apostolata med ljudstvom.
Toda kmalu se je stvar čisto spremenila. Takoj sva se namreč zavedla in ugotovila, da so vse lepe besede, ki sva jih slišala, držale samo na papirju, nikakor pa ne v resnici.
Poleg tega je čudno tudi to, da imajo Sovjeti o apostolatu čisto drugačno sliko, kot bi jo morali imeti. Predvsem so vedno mislili, da se duhovnik ne sme ganiti iz zakristije in iz cerkve. Lahko mašuje,
toda pridigati že ne sme več, ker to v državi, ki si lasti izključno pravico vzgoje med narodom, nikakor ni potrebno. Prav tako je bilo izrecno prepovedano, kot sem že enkrat omenil, da bi poučevali v katekizmu one, ki niso še dopolnili 18. leto.
Tudi dela usmiljenja niso bila dovoljena. Čemu neki? V državi, kot je sovjetska, kjer je raj že na zemlji, je vendar nemogoče, da bi kje živeli reveži. In pa, če so, tudi tem pomaga država, ki je največja dobrotnica naroda.
Srečanje s časnikarji
Srečanje s časnikarji je bilo dovolj prisrčno, čeprav smo se upravičeno bali, da nimamo opraviti s pravimi časnikarji, ampak z agenti tajne policije. Sicer pa nam je tovariš Španov kar se da prepričevalno zatrjeval, da so to res časnikarji, ki delajo pri časopisu »Komsomolskaja Pravda«. No, na vsak način so ti časnikarji kazali do nas zelo veliko razumevanja. Povpraševali so nas vse mogoče stvari in nas prosili, naj se vendar damo fotografirati. In tako so nas slikali v cerkvi, o-blečene v pluvial, kot da pravkar blagoslavljamo množico, nato smo šli na dom, kjer smo morali vzeti v roke sovjetski
časopis, in take so nas potem zopet fotografirali. Ko je bila vsa ta komedija pri kraju, so mene še posebej prosili, naj v italijanščini napišem članek za njihov časopis, in sicer o naših vtisih ob prihodu rdeče armade v Odeso, članek sem seveda moral podpisati, a prilagodil sem ga tako, da ni bil v spotiko ne rdečim in ne njihovim idejnim nasprotnikom.
Vmešavanja
Stanovali smo v starem župnišču, ki je stalo poleg francoske cerkve. Župnišče je bilo med boji zelo poškodovano, če smo hoteli iti stanovat vanj, smo ga morali sami za silo popraviti.
Ob prihodu rdečih sva s p. Nikolajem stanovala v dveh malih sobicah v prvem nadstropju. V začetku sva imela tam tudi čisto majhno kuhinjo, toda pozneje sva si kuhinjo uredila v pritličju. Oskrbovali pa. sta jo dve ženici, ena Francozinja in ena Rusinja. P. Nikolaj sam je bil za inženirja, za mehanika, za mizarja ali pa za zidarja, kot je pač naneslo. Toda kmalu sva sprevidela, da je najino delo bolj v korist državi kot pa v korist cerkvi. Sicer pa nama država ni bila prav nič hvaležna za to delo, nasprotno, še sitnosti nama je povzročala.	(Se	nadaljuje)
RAZNE NOVICE
Tito pred goriškim sodiščem
Pretekli petek se je zgodilo, kar se le redko kdaj zgodi. Pred goriškim sodiščem se je vršila razprava, v kateri je neki-italijanski državljan tožil jugoslovanskega predsednika Tita za plačilo civilne škode, Tita je pa zagovarjal odvetnik dr. Sfiligoj. Zadeva je naslednja:
Lansko leto je letoval pri sorodnikih v Dornberku deček Guido Daco iz Gorice. Po nesreči je dečka brcnil konj, ki ga je vodil jugoslovanski vojak Rodojko Pan-telič. Deček je na poškodbah umrl. Vojaka je jugoslovansko sodišče spoznalo za krivega in ga obsodilo na 4 mesece zapora. Civilna stranka je pa vložila v Italiji tožbo za povračilo civilnih stroškov zato, ker je deček umrl v Gorici v bolnišnici, kamor so ga prepeljali. Ker je dejanje zagrešil član jugoslovanske armade, je stranka tožila predsednika Tita kot vrhovnega predstavnika države. Obravnava v Gorici je bila precej živahna tudi zato, ker je civilno stranko zagovarjal odvetnik Pedroni, znan po svojih šovinističnih izpadih proti Slovencem. Zagovornik Pedroni je po pisanju listov grdo napadel jugoslovansko državo, kar pa ni ■bilo potrebno, ker nerodnosti se lahko zgodijo v vsaki armadi. Odvetnik Sfiligoj, ki je bil uradno postavljen za branilca tožene stranke, je pravilno prikazal, da je bila tožba napačno naslovljena, kajti ne predsednik Tito, temveč državno pravobranilstvo odgovarja za člane armade.
Tragična smrt goriškega mladeniča
Pretekli teden se je v četrtek ponoči smrtno ponesrečil 20-letni Peter Rolich,
sin znane goriške slovenske družine, ki ima trgovino z blagom na Korzu. V družbi z dvema prijateljema se je pozno ponoči vračal iz Lignana z avtomobilom. Na cesti pri Villesse v Furlaniji je iz neznanih vzrokov zašel s ceste, zbil dva obcestna kamna ter zadel v cementni nasip, ki je še iz prve svetovne vojne. Avto se je pri tem preb.mil. Peter Rolich, ki je vozil avto, je bil na mestu mrtev, ostala dva sta bila težko ranjena. Mrtvega Rolicha so prepeljali v Gorico ter ga pokopali v petek 24. junija.
Težko prizadeti družini naše sožalje.
Razstava psov
Iz sicer mirnega občinskega parka je bilo v nedeljo cel dan slišati zelo hudo pasje lajanje. Nič čudnega, saj je bil tam pravi pasji semenj. Županstvo je namreč priredilo mednarodno razstavo psov, na katero so pripeljali 220 živali 16 različnih pasem. Ljubitelji psov so imeli kaj občudovati.
Sovodnje
Začeli so asfaltirati cesto skozi Gabrje. Podjetje je z buldožerjem razširilo in u-redilo cestišče, omililo nekatere ovinke, nakar bodo cesto pokrili s plastjo asfalta. Tudi v Sovodnjah samih imamo delavce na cesti. Urejujejo obcestna jarka, da ju pokrijejo. Tudi trg pred cerkvijo in županstvom bodo preuredili. Tako bo naša vas imela dostojno cesto in tudi lep trg. Obojega smo bili potrebni. — Tudi obrežje Soče utrjujejo z nasipom, da ne bo več ob povodnjih trgala zemlje kmetom.
DOBERDOBSKA IGRALSKA SKUPINA
PRIREDI
V DOBERDOBU V NEDELJO 3. JULIJA 1960 OB 20.30 PRETRESLJIVO DRAMO V PETIH DEJANJIH F. M. FRIŠA
KRI ZA K.RI
ALI LJUDMILA
ZANIMIVA IGRA BO NA JELENOVEM DVORIŠČU (GORIŠKA ULICA 1) V SLUČAJU DEŽJA BO PRIREDITEV V PONEDELJEK. - VABLJENI!
Samostojne liste demokratičnih Slovencev pri prihodnjih občinskih volitvah
Slovenska demokratska zveza in Slovenska katodiška skupnost bosta pri jesenskih upravnih volitvah, ki bodo v podeželskih občinah tržaškega ozemlja, postavili samostojno listo, kakor je to bilo vedno doslej.
Bolniki v Lurdu
Na praznik sv. Petra je v jutranjih urah odšel proti Lurdu »vijolični vlak«, ki je odpeljal s sabo tržaške in goriške lurške romarje-bolnike. Ti se v Padovi združijo z ostalimi romarji iz Treh Be-nečij, da nato skupno odrinejo proti Lurdu. Povratek iz Lurda je predviden za dne 6. julija zvečer. Iz Trsta spremljata bolnike dva duhovnika, en zdravnik, 23 bolniških sester ter 13 nosačev. Iz Gorice pa je šel z bolniki en duhovnik. Skupaj z bolniki je šel v Lurd tudi vlak zdravih.
Ali se bo Arrigoni izselila iz Trsta?
Precej odmeva je našla v tržaški javnosti vest, da bo tvrdka Arrigoni prenesla svoj sedež iz Trsta v Florenco. Arrigoni je znana tvrdka za izdelovanje ribjih konzerv in podobnega. Do sedaj je bila tesno povezana s tržaškim mestom. Njen odhod bi bil ne samo gospodarski, temveč tudi moralni udarec za Trst. Vodstvo tvrdke ni do sedaj vesti preklicalo.
Šolski uspehi
Na Nižji trgovski strokovni šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu so v poletnem roku tega šolskega leta z uspehom opravili nižji tečajni izpit sledeči kandidati:
Bellich Renato, Franceschi Valentino, Rodizza Pavel, Švara Slavko, Coretti Nev-ja, Cettul Renata, Cok Ada, Cossutta Nadja, Furlan Nadja, Malalan Savica, Pa-sarit Nataša, Pecenik Petriča, Sancin Stana, Kukanja Sergij (privatist). — Poprav-
ne izpite ima 7 kandidatov; odklonjena sta bila dva kandidata.
Od učencev, ki so obiskovali III. oddeljeni razred tega zavoda na Proseku so opravili z uspehom isti izpit:
Bukavec Majda, Praselj Vojka Marija, Reggente Ana, Ukmar Vesna. — Popravne izpite imajo 4 dijaki; odklonjeni so bili 3 dijaki, i
Zaključek otroških vrtcev
V soboto so zaključili z delom tudi o-troški vrtci, ki jih obiskujejo otroci od 3. do 6. leta starosti. Vrtci na Tržaškem so v oskrbi dveh ustanov: tisti na deželi so pod ustanovo O Al (Opera Asili Infan-tili), tisti v mestu pa so pod mestno občinsko upravo. Na Tržaškem so bili v preteklem letu otroški vrtci pod ustanovo OAI v naslednjih vaseh: v Barkovljah, Bazovici, Boljuncu, Borštu, pri Domju, v Dolini, Gropadi, Lonjerju, na Opčinah, na Proseku, na Repentabru, v Ricmanjih, pri Sv. Ani, pri Sv. Jakobu, V Sv. Križu, v Skednju in v Trebčah.
Pod tržaško občinsko upravo spadata otroška vrtca pri Sv. Ivanu in v Rojanu.
Pod nabrežinsko občinsko upravo spadajo otroški vrtci v Devinu, Mavhinjah, Nabrežini in šempolaju; pod zgoniško občino pa otroška vrtca v Gabrovcu in Zgoniku.
V letošnjem šolskem letu je bilo v vseh slovenskih otroških vrtcih na Tržaškem skupno 607 otrok, katere je poučevalo 27 otroških vrtnaric.
O zahtevi staršev iz Prebenega in Mač-kovelj, da bi ustanovili otroški vrtec za otroke iz teh dveh vasi, smo že večkrat pisali. Čeprav se je za ta vrtec vpisalo 28 otrok iz obeh vasi in čeprav je dolinska občinska uprava izjavila, da bi nase prevzela breme za vzdrževanje otroškega vrtca, ni vladni generalni komisar do sedaj dal potrebnega dovoljenja.
Bazovica
Na praznik sv. Trojice smo obhajali z vso slovesnostjo prvo sv. obhajilo. To je
Rus opravi za vse
Tajnik mednarodnega odbora za svetovni evharistični kongres v Miinchenu je z nekaterimi sodelavci šel na Dunaj, kjer so napovedali tiskovno konferenco za tiskovne atašeje pri poslaništvih držav onstran železne zavese. Na vabilo odbora se je odzval samo zastopnik Sovjetske zveze. Prišel je točno ob uri. Ko so ga vprašali, kje da so ostali, se je izgovarjal, da verjetno niso bili pravilno obveščeni. Konferenca se je kljub temu vršila za engga samega poročevalca, ki je pa pokazal veliko zanimanje in tudi, da je v tozadevnih problemih dobro informiran.
Tako je Rus opravil za vse satelite.
* * *
Tajništvo evhar. kongresa je povabilo na kongres tudi vse škofe iz komunističnih držav. A do sedaj se ni še nihče jftvil.
Odpravljen davek na meso
Vlada je sklenila, da s 1. jan. 1961 odpravi občinski davek na meso. Ta sklep je vlada sprejela, ker želi pomagati kmečkemu stanu, ki je po svojih dohodkih med najbolj zapostavljenimi v državi. Odpravljeni davek bi namreč moral ugodno vplivati na ceno živine in mesa. Meso bi se moralo poceniti, živini pa cena dvigniti. Ali bodo mesarji v resnici ceno mesu znižali, ko ne bodo več plačevali občinskega davka za zaklano živino? tipaj mo.
Koliko ur preživi Italijan
pri predstavah
Statistika pravi, da je v letu 1959 povprečen Italijan preživel 400 ur pri radiu, 250 ur pred televizijskim aparatom, 40 ur v kinu, eno samo uro v gledališču in pol ure v športnih štadionih. — Gledališče je torej res pastroka v Italiji.
Tu ima skoro osem milijonov družin svoj radijski aparat. Porabili pa so Italijani za kino in radio 136 milijard lir. Ker je italijanskih družin okrog 12 milijonov in pol, prideta približno dva radijska ali televizijska aparata na tri družine. Televizija in radio sta se razmeroma najbolj uveljavila v južni Italiji, kjer ljudje malo berejo, zato pa tem rajši poslušajo radio in gledajo televizijo. Ni torej slučajno, da so najslovitejši pevci-kričači ravno Na-politanei.
Podražilo je meso
Brez propagande so v Sloveniji podražili meso. Onstran meje je sedaj meso po 600 din kg. — Precej drago za njihove razmere.
Delovne brigade
Šolsko leto se je zaključilo tudi v Jugoslaviji. Namesto matur so dijaki polagali samo zaključni izpit. Ta obstoji v tem, da dijak predloži maturitetno nalogo, ki jo je dobil štiri mesece pred koncem šol. leta, ter jo ob koncu leta zagovarja pred profesorjem. Dragih izpraševanj ob zaključku šole ni. — Naši maturanti gotovo z zavistjo gledajo na svoje kolege onkraj meje!
Čaka pa dijake v Jugoslaviji novo delo, ki ga naši ne poznajo, to je zaposlitev v delovnih brigadah. Udeležba v teh brigadah je teoretično neobvezna, dejansko pa prisilna. Zato je redko kateri dijak toliko pogumen, da bi se uprl in bi v brigade ne šel. Imenujejo se delovne brigade, vendar delo ni glavni namen teh brigad; njih glavni namen je prevzgoja
  im   nuni
bil res veliki dan: v cerkvi, doma, v župnišču in v dvorani. Vsi, ki so se ga udeležili, so občutili veličino prvega srečanja z Odrešenikom.
22 prvoobhajancev je za sedanje razmere kar zadovoljivo dejstvo. Za naprej pa bo število gotovo padlo kot po mnogih drugih krajih.
Razveseljiva je bila tudi udeležba. Najbolj smo bili veseli, da so skoraj vsi o četje zjutraj in popoldne spremljali svoje otroke v njihovem čistem veselju.
Kot krasno dopolnilo dneva je služil odlični mladinski film: Veliki dan.
Film, ki obravnava prvo obhajilo revnega otroka v španskih deželah, je do solz ganil vse navzoče.
Z zadovoljstvom zabeležimo, da je praznik odlično uspel in to po zaslugi staršev, ki so vestno izvedli prejeta navodila.
Naš g. župnik Marijan Živic je obolel in je moral na operacijo. Sedaj je zopet doma.Sporočamo .tudi, da je bil dne 27. junija v škofijski kapeli v Trstii slovesno ustoličen za župnika bazoviške župnije. — Bog naj nam ga še dolgo ohrani!
čestitkam župljanov se pridružuje tudi KG, ki ima v č. g. Živcu velikega prijatelja in pridnega sotrudnika.
»Železna krona na razstavi«
Za časa mednarodnega evharističnel kongresa v Miinchenu bo organizira« posebna razstava pod naslovom »Bava ska pobožnost — 1400 let krščanstva Bavarskem«. Na tej razstavi bodo pok zali tudi znano »železno krono«, drag« nost longobardskega kraljevega zaklad s katero so se kronali gotski kralji rel Veliki in drugi nemški poglavat Dragocena krona, vsa posuta z drago« nimi kamni in dragulji, se imenuje zna krona, ker ima v notranjosti žele# obroč, skovan iz žeblja svetega Križa, vsi tako pripoveduje tradicija. Poklonil jo j po zgodovniskih virih sodeč, papež Gre? Veliki Teodolindi, hčerki nekega bavs skega kneza in kraljici Gotov.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiK
Junaške matere
mladine v komunizem. Dan v brigadah je namreč razdeljen v dva dela; dopoldne delajo kjer koli, največkrat gradijo kako cesto ali železnico, popoldne pa je posvečen duhovni formaciji brigadnikov. Posebni predavatelji govorijo o marksizmu, navdušujejo za kolektivizacijo, politizirajo, razlagajo socialistično moralo, znanstveni materializem in podobno zmes, iz katere mora biti zgrajena sedanja jugoslovanska mladina. Poleg tega je tudi precej proste zabave, saj so v brigadah vedno pomešani fantje in dekleta. Delovne brigade so torej -podobna politična šola, kot so jo imeli med vojno v partizanih. Vidi se, da so se delovne brigade obnesle, ker jih vsako leto z veliko ihto silijo in tudi z velikimi stroški vzdržujejo.
Tudi Rdeči križ prireja večkrat materinske dneve. Namen takih dni je predvsem pokazati ljudem velikodušnost in dobroto nekaterih mater, ki naj bodo v Zgled mnogim egoističnim materam, katere povsod iščejo le sebe in svoje udobje.
Tudi med našim narodom je še mnogo dobrih mater, ki v tihoti in ponižnosti izgorevajo kot sveča Bogu v čast in v pomoč družini. Tem in tistim, ki jih je o-kužil egoizem in uživanjaželjnost današnjega časa, naj navedemo zgled dveh mater, ki jih je italijanski Rdeči križ odlikoval med italijanskimi materami:
Alojzija Mariani iz prov. Piacenze se je mlada zagledala v vojnega invalida. Vsi so ji odsvetovali poroko, a ona je hotela pokazati, da je njena ljubezen tolikšna, da premore vse. V zakonu je imela devet otrok, zadnjega v bolnišnici v Piacenzi med bojno vihro l. 1945. V bolnišnici so ji bili edina skrb mož in otroci. Štiri dni po porodu se z otrokom v naročju napoti proti 60 km oddaljenemu domu peš, ker ni bilo prometnih sredstev. Mnogokrat se je morala vreči v jarek, da je ni zadel izstrelek, a vztrajala je in prišla srečno domov, kjer je zopet lahko doprinašala žrtve za družino in delila dobrote. Ko je zvedela, da so kje našli kakega zavrženega otročička, ga je vzela v družino in ga lepo vzgajala kot svojega.
Irma Bergamaschi iz prov. ForVi je leta 1928 imela že dva sinova, ko je umrla svaku žena in mu pustila tudi dva otroka. Irma je vzela vse tri k sebi in poleg svoje družine skrbela še za svaka in njegovo družino. Bog ji je dal potem še pet otrok. Revščina se je naselila v hišo, zlasti ko je bil mož brezposeln in svak bolan — mrtvouden. A žena ni klonila. 2 velikim zaupanjem v božjo Previdnost je delala in skrbela za 11 ljudi, da jim ni manjkalo najpotrebnejšega. Bog ji je pomagal. Vera v »/ega je bila temelj in o-pora v vseh njenih preizkušnjah.
I,
njeni škofje, izvzemši enega, ki pa je zel star, v ječi ali pa v izgnanstvu. Ta O kev živi v vednih stiskah in so njeni v« niki pravi junaki.
Od te Cerkve odvisi tudi edina kato ška cerkev v Moskvi. Službo božjo v cerkvi opravlja en sam katoliški duh« nik, ki ima od sovjetskih oblasti do'* ljenje, da skrbi za katoličane tujih posl ništev. Rusi nimajo vstopa v to cerW pač pa le tujci.
3) Tretja cerkev pa je »tajna Cerke'1 Cerkev v katakombah, ki je sestavlja ponajveč iz ukrajinskih duhovnikov ! vernikov vzhodnega obreda, ki niso hot‘ ubogati Stalina, da bi pretrgali zveze s pežem. V to cerkev spadajo tudi p ra'1 slavni duhovniki, ki nočejo sodelovati patriarhom Aleksejem, katerega smal jo za izdajalca, ker se je uklonil kolt1' nizmu.
Ta Cerkev v katakombah ima mnoS mučencev v pravem pomenu besede. -prestano jo zalezuje policija, a veni živi in deluje. Zadnje čase je ilustrin sovjetski tednik »Ogonek« posvetil tej kvi dolg članek, kjer graja duhovnike .vernike, ker se nočejo podrediti patri; Alekseju. Uživa pa ta Cerkev izreden gled po vsej Rusiji, saj živi le od izf^ nih žrtev Cerkve same in vseh tisti)« jo podpirajo.
V knjigi p. Leonija, katere odlomke Pf naša naš list, je lepo opisano življe0^ vseh tistih, ki verjejo v Kristusa in ** njim hodijo, ne glede na žrtve, ki jih ^ rajo doprinašati. Zato pazljivo berite 1,1 podlistek!
VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO
Cerkev v Rusiji
Ko sta bila predsednik Gronchi in kancler Adenauer v Moskvi, sta bila pri sv. maši v katoliški cerkvi. Torej so še katoliške cerkve v Rusiji. Pojasnite mi, prosim, kako je z vero in katoliško Cerkvijo v tej največji slovanski deželi. č. R.
V Rusiji imamo tri krščanske Cerkve:
1) Pravoslavna cerkev s sedežem v Moskvi, ki ji načeljuje patriarh Aleksej. Ta cerkev se je nekako pobotala s sovjetskimi oblastmi, da sme opravljati bogoslužje dovolj svobodno pod pogojem, da podpira komunistični režim in nasprotuje vsem ostalim krščanskim cerkvam, ki niso klecnile na kolena pred komunizmom; med temi je na prvem mestu katoliška Cerkev. Seveda gre tu le za svobodo bogoslužja, ne pa za svobodo »propagande«, kar pomeni, da ta cerkev ne sme vzgajati novih rodov in ne sme imeti ne verskih ne apostolskih organizacij. O tem boste več brali v našem sedanjem podlistku.
2) Katoliška Cerkv latinskega obreda je v Litvi in Estonski ob Baltiškem morju. Ta ni klonila pred komunizmom in ne dela z njim nič kompromisov. Zato so vsi
ZA DOBRO VOLJO
Mama in Ivica
Mama je Ivici razlagala, kako je $° ustvaril človeka. Povedala ji je, kako ) Bogec vzel ilovico in iz nje ustvaril & veka. »Kaj pa je ilovica?« je vprašala I' ca. Bila je v mestu doma, kjer ni ilovtf »Vidiš, ilovica — to je blato.« Ivica pogledala mamo, potem sebe, nato je ^ vrnila: »O mama, potem je Bogec vp°^ bil dosti več blata, da je tebe nare^1 kakor pa da je mene.«
Najbolj rdeče
V šoli nekje za železno zaveso je 1,1 teljica — tovarišica v šoli izprašev Luksa:
»Lukec, povej mi neko rdečo stvar.« »črešnja.«
»Se bolj rdečo.« — »Kri.«
»Kaj je pa še bolj rdeče kot kri?« Lukec misli in se zmisli: »Komunisti1 partija, ta je najbolj rdeča.«
DAROVI
Za Marijin dom v Rojanu: N. N., -j
verjan 1.000; N. N. ob godu 1.000; A. 1.000; učenka I. razreda - Elizabeta ^ J.U. iz Skednja 1.000; T. P. 1.000; Cu^ 1.000; Marija Mužina 10.000; I. Teka'1 1.000; Furlan 1.000; Pina Zlobec 1.000-Bo povrni!
 •
OGLASI	t
Za vsak mm višine v širini enega stolPv trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu.
Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. At0> Tiska tiskarna Budin v Gorici
if
KMEČKA BANKA - GORICA
GORICA, UL. MORELLI 14 - TEL. 22-06 BANKA POOBLAŠČENA OD BANCA D’ ITALIA ZA ZUNANJO TRGOVINO
Vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (tekoči računi, hranilne vloge, posojila, inkaso — in skonto menic, posli z inozemstvom, itd.) —