piačana * gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO Cena posamezni Številki Din 1*50. TRGOVSKI IIV Časopis za trgovino« Industrijo In r*1' ev Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ~ Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letn 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvi ^ol leta 90 D, za četrt leta -v. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO vin. Telefon St. 552. LJUBLJANA, dne 7. maja 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 53. Zborovanja Trgovske in obrtniške zbornice. Predzborovanja. V ponedeljek, torek in sredo 60 se vriila važna zborovanja naše Trgov-»ke in obrtniške zbornice. V ponedeljek popoldne je zboroval finančni odnek. Razpravljal je o načrtu zakona o neposrednih davkih in o obrtniških kreditih. Tudi je imel ta dan sejo odbor za ureditev vprašanja reorganizacije Urada za pospeševanje obrti. Y torek predpoldne so zborovali obrtni, trgovski in industrijski odsek, n popoldne je bila seja združenih odsekov. V odsekih, kakor tudi v seji združenih odsekov se je razpravljalo o važnih tekočih gospodarskih vprašanjih. V sredo se je pa vršila plenarna seja. Otvoritev plenarne seje. Zbornični predsednik gosp. Ivan K a e z je ugotovil sklepčnost in otvo-ril sejo. V svojem pozdravnem govoru je uvodoma čestital navzočemu načelniku ministrstva trgovine in industrije g. dr. Rudolfu Mar n u k njegovi petdesetletnici, časopisje je o njegovem velezaslužnem delovanju _ je poudarjal predsednik g. Knez — poročalo podrobno in na častnem večeru, ki mu ga je priredilo trgovsko društvo /Merkur« , za katero je gosp. jubilar dolgo vrsto let deloval na odličen način, so mnogi govorniki v zastopstvu številnih trgovskih in obrtnik organizacij z iskreno hvaležnostjo ocenili njegovo delo in poudarjali njegove velike zasluge. Iskrenim čestitkam, da bi mu bilo dano še mnogo let v čvrstem zdravju, je sledilo dolgotrajno ploskanje zbornice. Nato je predsednik čestital zborničnemu podpredsedniku g. Ivanu Ogrinu, ki je te dni tudi praznoval svojo 50 letnico. V čestitki je predsednik poudarjal, da je jubilant od leta 1912 Man zbornice in od leta 1918 njen podpredsednik, ki se je kot tak marljivo udeleževal zborničnega dela. Zlasti na obrtnem polju je bilo neumorno njegovo delo, inicijativen in poln zanimanja pa je bil tudi na drugih toriščih zborničnega delokroga. Čestitke g. predsednika so izzvale živahno pritrjevanje cele zbornice. Nato se je predsednik spominjal nedavno umrlega zborničnega svetnika g. Ivana Rakovca, ki je posvečal svoje krepke moči zbornici od leta 1902, tedaj celih 23 let. Zbornica bo v njem pogrešala odličnega, ini-oiativnega in izredno delavnega sodelavca. Ob koncu • govora je zbornica zaklicala trikratni: »Slava!« Nato je preds. g. I. Knez prečital Predsedstveno poročilo o delovanju zbornice izza zadnje plenarne seje. Poročilo, ki nam nudi najlepšo bi-laaeo iniciativnega in intenzivnega dela te naše institucije, je obenem tnjCU lepa slika o našem gospodarskem pdložaju. Poročilo bomo priobčili na drugem mestu dobesedno, s čemer bomo brez dvoma ustregli vsem na-šiR bralcem. Razširjeni predsedstveni odbor. Po sklepu, storjenem v seji združenih odsekov, se je imenovalo iz obrtniškega odseka g. Jakoba Zadrav-iz trgovskega odseka g. Lovra etovarja in iz industrijskega odseka g. Ivana Rebeka kot člana predsed-st^enega odbora. | Zbornični I. tajnik g. dr. V. Mur-i n i k je poročal o rekurzu pokojnin-| skega zavoda za nameščence proti j zbornični dokladi, ki se je pred-j pisala njegovemu oddelku za prostovoljno višje zavarovanje, nego je normirano v zakonu. Poročevalec je na podlagi §§ 7. in 21. zborničnega zakona ter člena 271. trgovinskega zakona podrobno utemeljil upravičenost predpisa ter predlagal, da se rekurz zavrne, kar je zbornica sprejela brez debate. Poročilo računskih preglednikov. Zbornični član gosp. V. Rohr-m a n n poroča v imenu računskih pregledovalcev o računskih zaključkih zbornice za leto 1924. Premoženje večjih zakladov ob koncu leta 1924 je znašalo dinarjev: pri zborničnem zakladu 2,599.911-55 pri pokojninskem zakl. 349.23965 pri zakladu za višjo trgovsko šolo .... 85.003-— pri zakladu za volitve . 88.392-57 pri stavbnem skladu . 676.390-46 pri zakladu za izdajanje učnih knjig .... 26.000-— Na podlagi izvršene revizije in skontracije predlagajo pregledovalci, da se računski zaključki zbornice in njenih fondov za leto 1924 odobre in naj se predlože ministrstvu trgovine in industrije, L zborničnemu tajniku g. dr. V. Murniku kot računodajalcu pa da absolutorij. Soglasno sprejeto. Nato je zbornični svetnik g. Ivan Jelačin ml. v obširnem poročilu utemeljeval svoj predlog, da se da brezobrestno posojilo ljubljanski borzi. I Zbornica je sklenila, da se dovoli borzi brezobrestno posojilo v iznosu 120.000 Din. Prezidava zbornice. j O prezidavi zbornice je poročal podpredsednik g. Ivan Ogrin, ki je ob koncu svojega poročila predlagal, da se pooblasti predsedstvo, da v okviru aproksimativno predloženega stavbnega načrta in proračuna (2 milijona 200.000 Din) izpelje prezidavo j zborničnega poslopja. Delo naj se iz-! pelje potom konkurenčnih ponudb i nekaterih tvrdk. — Za prezidavo je dve tretjini kredita že pripravljenega. Za pospeševanje obrti. Zbornični tajnik gosp. dr. Iva n Pl ess je nato poročal o reorganizaciji urada za pospeševanje obrti. V , daljšem referatu je utemeljil živo po-| trebo ^ tehničnega in gospodarskega | pospeševanja obrtnikov. V težkem konkurenčnem boju, ki ga bije danes naše obrtništvo napram inozemskim fabrikatom in ki obeta s sklenitvijo trgovsko-političnih pogodb z našimi sosedi, postati še ostrejši, bo moglo naše obrtništvo uspevati samo z visoko kvalificiranim delom in pri naj-ekonomičnejšem izrabljanju sirovin. To se pa more doseči samo s sistematično organiziranim obrtnim pospeševanjem. O. referent je podal nato načrt programa, ki ga bi moral osvojiti in prevzeti reorganizirani urad. Uspešno bo mogel slediti ta urad visokim svojim nalogam, samo ako bo v najtesnejši zvezi s korporacijo, kjer se koncentrira vse naše gospodarsko delovanje, z našo Trgovsko in obrtniško zbornico. V imenu odbora, ki je določen za ureditev tega vprašanja, je referent stavil predlog, da se odbor pooblasti, da podvzame pri ministrstvu trgovine in industrije vse potrebne korake za naslonitev tega urada na Trgovsko in obrtniško zbornico pod pogojem, da ministrstvo zagotovi zbornici vsaj za pet let subvencijo v najmanj isti izmeri, kakor jo uživa ta urad že sedaj, odnosno, ki j bo v bodoče določena za obrtno-pospeševalne akcije v drugih pokra- j jinah. j l K načrtu zakona o neposrednih davkih. Poročilo o načrtu zakona o neposrednih davkih je podal zborn. kon-zulent Žagar, ki je uvodoma poudaril temeljna načela za izenačenje neposrednih davkov, kakor jih navaja predloženi načrt. V nadaljnjih izvajanjih je zastopal stališče zborn. finančnega odseka, da je za izenačenje davčnih bremen potrebno predvsem ustvariti pogoje za enakomerno izvajanje davčnih zakonov. Ti pogoji za enkrat brez dvoma še niso dani. Hkratu z izenačenjem davčnih bremen je pa potrebna tudi ureditev samoupravnih financ. Potrebščine samouprave od leta do leta rastejo in ž njimi se dvigajo tudi doklade na direktne davke ter le prepogosto v izdatni meri presegajo svojo osnovo. V nadaljnjem je podal poročevalec stališče odseka glede posameznih davčnih vrst. Glede zemljiškega davka in glede davka na podjetja in obrti zahteva odsek kontingentiranje. Glede zadnjega davka stavi odsek alternativen predlog, da se davčna stopa, ako ostane pri obdačitvi po čistih dohodkih, preuredi v progresivno davčno lestvico. Proti davku na rente odsek ni imel resnih pomislekov, zahteva pa, da se tudi za ta davek določi davčni minimum, ki bo najmanj tako visok, kakor za dohodnino. Davčni minimum za dohodnino naj se ne določi v zakonu samem, ampak naj se do takrat, ko se gospodarske razmere popolnoma stabilizirajo, določa od od leta do leta s finančnim zakonom, ker je le na ta način dana možnost, da bo ustrezal vsakokratnim dejanskim potrebam. Na dohodnino se ne smejo pobrati nobene avtonomne doklade, ampak naj služi ta davek edino državnim potrebam. Glede davka na podjetja, ki javno polagajo račune, in davka na tantijeme se je odsek povsem prilagodil zahtevam, katere je v ™ei.lu ostalih gospodarskih korporacij in organizacij stavila Centrala industrijskih korporacij v Beogradu. Končno je poročevalec poročal še o izpreminjevalnih predlogih glede formalnega postopka za odmero davkov. Zbornica je po predlogu poročevalca v polnem obsegu pritrdila vsem iz-preminjevalnim predlogom finančnega odseka. Izčrpno poročilo o načrtu zakona o gospodarskem svetu je podal zbornični tajnik g. Ivan Mohorič. Obširno poročilo o tem vprašanju, ki je izzvalo živahno debato, katere so se udeležili gg. Drag. Hribar, Ivan Jelačin ml., Josip Lenarčič, Ivan Ogrin, Čuček in dr. Fran Windischer, priobčimo v eni prihodnjih številk. Sledila je nato tajna seja. v kateri je g. dr. V. Murnik poročal, da je bil tajnik g. I. Mohorič imenovan za pomočnika ministra za šume in rudnike, ter o sklepu, da se da gosp. Mohoriču šestmesečni dopust. Zbornični predsednik je nato v imenu zbornice čestital g. Mohoriču, po-vdarjajoč, da je njegovo imenovanje zbornici v veliko čast. Ko se je seja zopet proglasila za javno, je tajnik g. Mohorič k pred-sedstvenemu poročilu omenjal, da je propagandistično delovanji1 zbornice smotreno, tiho brez vsake kričeče reklame. Zbornica je zbirala materijal za razne inozemske tvrdke, ki izdajajo adresarje, strokovne revije; dajala jim je obširne informacije o našem gospodarstvu in je za to njeno tlelo že dobila iz Londona, Newyorka, Rariza, Barcelone, Berlina in drugih krajev zelo laskave pohvale. Ugotavlja to dejstvo, ker se je z neke strani očitalo zbornici, češ, da ni v pogledu propagande v inozemstvu zadostno izpolnila svoje naloge^ 0 ureditvi vprašanja praznikov, glede česar je ministrstvo za socialno politiko pozvalo zbornico, da poda svojo izjavo, je poročal zbornični tajnik g. dr. Ivan Pl ess, ki je pojasnil najprej določila, ki jih vsebujejo v tem vprašanju naši, tako državni, kakor tudi cerkveni zakoni. Navedel je nato obširno izčrpne podatke o stanju tega vprašanja v raznih drugih državah. Na podlagi njegovega referata se je v plenumu sklenilo, da se naj predlaga ministrstvu za socialno politiko, da se ima v obrti in trgovini praznovati sledeče dni: Novo leto, S\\ Trije kralji (6. januar), Velikonočni ponedeljek, Binkoštni ponedeljek, Sv. Jožef (19. marca), Vnebohod (premakljiv), Rešnje Telo (premakljiv), Sv. Peter in Pavel (29. junija), Vnebovzetje (15. avgust), Vsi sveti (1. november), Praznik ujedinje-nja (1. december), Brezmadežno spočetje (8. december), Božič (25. decembra), Štefanovo (26. decembra). 0 nečedni tekmi je referiral zbornični pristav g. dr. J. Pretnar, ki je povdarjal, da se je nečedna tekma radi vedno večje ponudbe tako razpasla in da so obstoječi zakoniti naredbeni predpisi tako kazuistični, da je v svrho zaščite realne trgovine kakor tudi odjemalcev neobhodno potrebno, da dobimo poseben zakon za pobijanje nečedne tekme, kakor ga imajo že druge države. Zbornica je sprejela predlog, da se ukrenejo na merodajnem me stu koraki, da ministrstvo trgovine in industrije nemudoma izdela osnutek zakona proti nečedni tekmi ter ga da v izjavo pristojnim gospodarskim korporacijam, predvsem trgovskim in obrtniškim zbornicam. Samostojni predlogi svetnikov. Zbornični svetnik g. Jakob Zadravec je stavil 1. predlog, da se izposluje revizija postopanja pri likvidaciji državnih računov; 2. glede telefonske zveze z Avstrijo; 3. predlog, da se uvede zaščitna carina na tuje-zemske mlevske izdelke; 4. predlop proti povišanju davčnih bremen; 5. glede obdačevanja službenih prejemkov privatnih nameščencev; 6. glede namestitve strokovnjaka pri obrtno -pospeševalnem uradu za vodstvo toi*-barskega tečaja. Samostojne predloge je stavil tudi g. Eng. Franchetti in sicer: 1. glede zavarovanja za onemoglost, starost in smrt; 2. glede reforme zakona o zavarovanju delavcev; 3. da ostane strokovno šolstvo še nadalje v rokah trgovskega in industrijskega resorta; 4. glede uvrstitve strokovnega učiteljstva na tehnični srednji šoli v II. kategorijo. Svetnik g. K. Elsbachcr je stavil obširno utemeljeni predlog glede preklica odredbe ministrstva financ o ukinitvi carinarnice v Celju. Zbornica naj brzojavnim in pismenim potom uujno posreduje, da se predmetna uredba takoj prekliče in se pri carinarnici v Celju vzpostavi dosedanje nemoteno poslovanje. Predlog je toplo podpiral g. Ivan Jelačin ml. — (Podal predsednik g. Ivan Knee na zbornice di Trgovsko-politične zadevo. Izmed meddržavnih konferenc je v zadnjem četrtletju omeniti predvsem finančno konferenco meseca januarja v Parizu, na kateri se je razpravljalo o izvedbi Dawesovega načrta in se je reparacijska kvota za našo kraljevino določila ponovno s 5%. Dobave iz prejšnjih reparacijskih naročil so povečini že izvršene, tudi re-particija voznega parka bivše monarhije je v glavnem že zaključena. Konference nasledstvenih držav v Rimu in pozneje na Dunaju, na katerih se je razpravljalo o načelih razdelitve predvojnih skupnih dolgov bivše monarhije, niso dosedaj prinesle nikakega zaključnega rezultata, temveč se bodo sredi maja nadaljevale v Pr^u. Pogajanja* kraljevino Italijo za rešitev likvidacijskih vprašanj, ki so ne poprej vršila v Benetkah, so se nadaljevala v Firenci. Dosedaj še niso uspela do definitivnega zaključka o predvidenem programu. Do konca januarja so bile sklenjene konvencije o ureditvi reškega pristanišča, o ureditvi železniškega prometa med našo državo in Reko, o razdelit- vi arhivov bivše avstro-ogrske monarhije med nasledstvene države ter za naše gospodarske kroge zelo važna konvencija o ureditvi privatnih dolgov in terjatev, ki se glasijo na stare avstro-ogrske krone. Nadaljne konvencije se nanašajo na upravo podmorskih kablov ter podrobno ureditev službe v bazenu Thaon de Revel. Radi novih predlogov, ki jih je stavila v teku februarja italijanska delegacija našim zastopnikom, je sklicalo ministrstvo zunanjih zadev dne 11. marca 1925 v Beogradu konferenco gospodarskih krogov o vprašanju mtanovitve mešanega denarnega zavoda za pomorsko trgovino. Zbornica je stavila na konferenci sami svoje predloge, poslala je pa poleg tega ministru dr. Rybaru spomenico, v kateri izvaja, da je italijansko denarno institucijo, na kateri bi bil udeležen tudi jugoslovanski kapital, iz čisto komercijelnih ozirov sicer pozdraviti, vendar pa jo je, ker bi bila važen faktor za penetracijo italijanskega kapitala v Jugoslavijo in bi ogrožala neodvisnost celokupne naše trgovine, odločno odkloniti. Želeti bi bilo, da se ustanovi na Reki za pospeševanje naše uvozne in izvozne trgovine čisto jwgoslovenski denarni zavod. Poleg tega so se nadaljevala v zadnjem četrtletju tudi pogajanja za ureditev likvidacijskih vprašanj in gospodarskih odnošajev z Madžarsko, Med dosedaj sklenjenimi konvencijami je najvažnejša železniško-tarifna konvencija, ki omogočuje 30% tarifni popust na tranzitne pošiljatve na progah preko naše kraljevine za Madžarsko in obratno na Madžarskem za pošiljatve v našo kraljevino. Žalibog pride ta ugodnost v prvi vrsti vzhodnim pokrajinam naše kraljevine v prid, dočim pomeni za Slovenijo *bog znižanja tarif za madžarske tranzitne pošiljatve samo otežitev na-fcega konkurenčnega položaja na jugu. Z Avstrijsko republiko se bodo v decembru prekinjena pogajanja za trgovsko pogodbo nadaljevala šele v maju. V Avstriji je stopila s 1. januar- Nadalje je stavil g. Elsbacher še predlog o prisilni poravnavi izven stečaja. Na to je g. Ivan Hebek stavil dobro utemeljen predlog glede državnih dobav, ki je v svojem predlogu zahteval, da se imajo vse državne potrebščine kriti edino iz domačih obrtnih in industrijskih podjetij, ne oziraje se na cene istih, ako so izdelki kvalitativno enakovredni inozemskim. Uprave so pa upravičene zahtevati od ponudnikov podrobne kalkulacije. Carine prosti uvoz za državne dobave se pa naj ukine. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je zbornični predsednik g. Ivan Knez zaključil sejo. io poročilo. plenarni seji Trgovske in obrtniške s 5. t. m.) jem nova carinska tarifa v veljavo, ki je kombinirana s povišanim prometnim davkom znatno otežila izvoz naših poljedelskih in živinorejskih produktov na avstrijska tržišča, dočim je pri nas ostala stara tarifa v veljavi, ki je omogočila radi porasta vrednosti dinarja potenciran uvoz avstrijskih farikatov na škodo domače produkcije. Tudi do trgovskih pogajanj z drugimi državami v tej dobi ni prišlo. V zakonodajnem oziru v zadnjem četrtletju ni beležiti zbog volitev in priprav za novo skupščino nikakih iz-prememb. Finančne in davčne razmere. Šele dvanajstinski zakon vsebuje več za naše gospodarske razmere odločilno važnih določb. Predvsem je tu omeniti pričetek izvajanja komor-skega prireza, ki je bil uzakonjen že z zakonom o ustrojstvu vojske in mornarice leta 1923, kakor tudi 100% povišanje invalidskega davka. Ko je zbornica zaznala za nameravano povišanje davkov, je v imenu gospodarskih organizacij brzojavno opozorila odločilne faktorje na pretežko obremenitev Slovenije po hišnem davku, dohodnini in posebni pridob-nini. V brzojavki je poudarila, da potrebujemo radi velike brezposelnosti in krize industrije omilitve davkov ter da bi vsako novo breme moralo izzvati kritične posledice. V ostalem se je zbornica v zadnjem četrtletju bavila podrobno s prouča-vanjem dalekosežnega projekta zakona o izenačenju davkov in je izvedla o tem po strokovnih organizacijah obširno anketo ter izdelala konkretne predloge za izpremembo načrta zakona, o čemer bo podano v današnji seji še posebno poročilo. Za finančni zakon 1925/26 je zbornica podala obširne predloge glede reforme invalidskega davka, davka na poslovni promet, hišno-najemnega davka, izrednih državnih pribitkov, dohodnine ter zakona o taksah in pristojbinah, potem glede točarinskih taks, prodaje denaturiranega špirita in naposled glede taksne dolžnosti trgovske korespondence. Med ostalimi davčnimi akcijami je omeniti zbornično spomenico glede obdavčenja službenih prejemkov zasebnih nameščencev, v kateri je zbor nica predlagala, da se revidirajo tozadevni predpisi in določili davčni minimum v taki višini, kakršna velja za službene prejemke pri dohodnini. Zbornica se je nadalje udeležila ankete glede reform obdavčenja podjetij, ki so zavezana javnemu polaganju računov, ki se je vršila dne 26. januarja v Beogradu. Na tej anketi je bil sprejet predlog, da se sedanje previsoko obdavčenje teh podjetij zniža. Toda za sedaj se je dosegla le olajšava, da se poleg izrednega državnega pribitka tudi vsi v , vojni in povojni dobi uveljavljeni državni pribitki priznajo kot režijske postavke. Prometne zadeve. V železniško-prpmetnem oziru je važno, da so bili s 1. januarjem skrajšani dodatni dobavni roki ter da je s 1. marcem stopila za promet med postajami v območju ljubljanske železniške direkcije in Sušakom za dobo 4 mesecev 30% znižana tarifa v veljavo, katere veljavnost pa je omejena do 30. junija t. 1. S tem popustom sicer še ni uravnoteženo konkurenčno razmerje med Trstom, Reko in Sušakom za promet s Slovenijo, vendar je ta odredba znatno prispevala k povečanju prometa preko Sušaka, posebno z Dolenjsko. Vprašanje uvedbe nelomljenega računanja vozarine preko prog bivše južne železnice še ni rešeno v celoti, marveč le z izjemami za beočinski cement in za prevoz premoga. Tudi ni še stopila v veljavo kljub mnogim urgencam že lani odobrena 20% znižana tarifa za izvoz lesa preko prog bivše južne železnice. Pretekli teden je pričela v Benetkah konferenca za sestavo jugoslovansko-italijanske jadranske tarife, ki ima že v teku meseca maja stopiti v veljavo. Zbornica je zbog vedno bolj kritičnega položaja v obratu naše industrije posvečala ureditvi tarifnih vprašanj posebno pažnjo in naslovila na odločilna mesta vrsto spomenic, med njimi posebno glede tarife za izvoz lesa, dalje glede uvedbe tarifnih olajšav za našo mlinsko industrijo, ki pri sedanjih razmerah absolutno ne more vzdržati konkurence z inozemskimi in z vojvodinskimi mlini in glede znižanja tarif na lokalnih železnicah. Pretekli teden je bil tudi po dolgotrajnih pogajanjih sklenjen sporazum o direktnem železniškem prometu z Ru-munijo in Poljsko, kakor je trgovska zbornica že lani predlagala. Otvoritev direktnega prometa z Rumunijo je za naš eksport važnega pomena in bi bilo želeti, da bi se tudi trgovska pogodba s to državo sklenila čim prej. Za sestavo novega voznega reda je zbornica podala obširne predloge, ki so bili deloma tudi vpoštevani. Na zbornični predlog je bila z marcem razširjena veljavnost mednarodne bernske konvencije na ^se lokalne železnice v Sloveniji, tako da je zopet omogočena direktna oddaja pošilja-tev z mednarodnimi tovornimi listi. (Dalje sledi.) Milanski veiesejm. (Poročilo podpredsednika Trgovske in obrtniške zbornice g. Ivana Ogrina v seji združenih odsekov.) Naša država žal še nima trgqyske pogodbe niti z eno državo. Zato so vse naše gospodarske prilike zelo prizadete. Sosebno se to hujše občuti, da nimamo trgovskih dogovorov niti z našimi sosedi. Kar se trgovskih stikov tiče, smo najbolje navezani na naši dve sosedni državi in sicer na Italijo in Nemško Avstrijo. To velja predvsem za nas Slovence in deloma tudi za Hrvate. Trgovski odnošaji s posameznimi državami so čestokrat odvisni tudi od političnih prilik med dotičnimi vla-sti. Tu se sosebno opaža pri razmerju do naše sosede Italije. Kakor znano, so Italijani okupirali precej ozemlja, kjer živi nad tretjino milijona naših soplemenjakov, kar gotovo ne rodi dobrega razpoloženja med nami, predvsem če opazujemo kako se tem našim ljudem tam slabo godi. V sedanjem položaju je pač Italija jačja sila in to je posledica, da že sedmo leto ne pride do političnih kakor tudi gospodarskih ureditev med nami. In danes je res vprašanje, če je bilo vredno dveh največjih žrtev, podpis rapalske pogodbe z Italijo in pritrditev, sedanji način rešitve reškega vprašanja, kjer sta oba ta dva najjačja aduta rešenje celega sporazuma z Italijo. Gotovo je, da gredo večkrat trgovski vidiki tudi preko političnih, da sta si dva soseda tako navezana eden na drugega pri trgovanju, da se kljub neurejenih, političnih in trgovsko pogodbenih odnošajih dobijo medsebojni stiki. In to ravno vidimo v precejšnji meri pri našem dosedanjem razmerju z Italijo. Eden od drugega smo odvisni. Naloga dobre gospodarske politike je to proučevati in v svoj prid izkoristiti. Nedvomno teži Italija za tem, da čim tesneje naveže zaledje Trsta glede prekmorske trgovine. Blagostanje Italije je v tem, da postaja čimbolj pomorska trgovska velesila, saj je to dano že po njeni geogra-fični legi, kakor tudi po njeni veliki obljudenosti. Zato je njena druga naloga, dati tem ljudem kruha, ali v inozemstvu, kjer je pa to vedno zvezano z težkočami, pa domače gospodarstvo preurediti, da dobe ljudje doma delo. Za preureditev domačega gospodarstva delujejo Italijani: a) industrijalizacija sosebno oaih delov dežele, kjer so dane ugodne prilike za to, b) pritegniti agrarno produktivnost, c) pritegniti ali dvigniti promet tujcev. Glede industrije Italijani niso ravno na najvišji stopnji. Zato jim manjka poleg večje splošne pripravnosti predvsem še surovin, kakor les, želelo, volna, premog itd. Industrija je razvita v Zgornji Italiji ter tvori Milan glavni center vsega gospodarskega, kakor trgovsko - industrijskega pokreta. V okolišu mesta Milan so vse ve4j* in pomembnejše italijanske industrij® in tvori ta okoliš tja do Bergama i» proti Tirolski ter manjka tej industriji premoga, so počeli z elektrifikacijo cele Zgornje Italije. Od švicarske meje ob Komskih jezerih tja do Turina proti zahodu in doli do Trsta in Benetk se vidijo električni vodi ter nalagajo vse količkaj pomembne obrt»» in industrijske obrate z električno si- lo. To je silno velik razmah Italije »a polju industrilizacije. To, da so pri pomembnejših industrijah udeleženi Nemci, gotovo še pospešuje napredek. Italija tudi agrarno ni tako na slabem, kot bi 6i kdo mislil, da bi vse kupovala. Italijansko ljudstvo »ele skromno živi. To, da Italija tudi precej uvaža živež, je le posledica vellks obljudenosti. Na razstavi ali Bejmu je posebe* agrarni oddelek, kjer se je videlo kako veliko važnost se v novejšem čaaw polaga na zboljšanje in plodovitnoat zemlje. Tu je zastopana živinoreja, konjereja, mlekarstvo, svinjereja, ko-košjereja. Pa ne samo to, vidi se tudi, kako ogromne produkcije umetnega gnojila vseh vrst se v Italiji izdela i» koliko se ga tudi konzumira. Tudi mlekarstvo in sirarstvo je zelo »a višku. Kar se tiče o prometu tujcev, je gotovo, da ima Italija vse ugodne prilike, saj so stare zanimivosti in umetnosti kar nakupičene. Italija pa ima tudi krasna in ogromna letovišča, ki nudijo tujcem vse udobnosti. To panogo Italijani zadnji čas zelo podpirajo z olajšavami n. pr. pri vizumu, po železnicah in parobrodih. Dalje z velikimi reklamami v tujini, pa tudi s tem, da živ-ljenske cene niso ravno pretirane. Milanski sejem, ki je prava ilustraelja tega, kar sem sedaj navedel, je aelo obsežen, in je, kakor se vidi, zrastel iz početka par let. Iz lesenih lop in barak postaja polagoma velikan z velikimi zidanimi in stabilnimi paviljoni, vse pa gotovo še par let ne bo dodelano. Skoro vse provincije Italije imajo »• svoje stabilne in večje paviljone, isto-tako tudi posamezne stroke industrije, trgovine in obrti. Te si grade skupn# paviljone. Tudi posamezne države imajo svoj* paviljone, tako Nemčija, Francija, Švica, Češka, celo Rusija itd. Naša država ima le mali leseni paviljon, katerega so nam dali v najemr Da organizacija in udeležba te naše izložbe ni bila v redu, mi menda Bi treba še posebej povedati. Pripeljalo se je nekaj šele teden dni po otvoritvi z lyonskega sejma. Slovenci smo bili zelo malo zastopani. Kakor sem )az presodil položaj, bi morali biti ravno mi Slovenci v prvi vrsti zastopani, saj so naši trgovski stiki posebno z Zgornjo Italijo zelo živahni. Zato smo že tam govorili z našim generalnim konzulom, dalje z g. dr. Todorovičem, sekcijskim šefom zunanje trgovine in z drugimi interesenti, da bi se za prihodnje leto napravil manjši lastni paviljon, da za moremo primemo in častno biti na sejmu sasto- pani. Prav bi bilo, da bi vzeli mi Slovenci to iniciativo in izpeljavo v roke. Imamo naše stavbene umetnike, ki bi gradivo, n. pr. les bi >e dobil od požrtvovalnih naših lesnih tvrdk, z nekaj stotisoc vladne p n» >\\\M\vtvw »a > > w » w.wwwmm>i> mihu 1 Ljubljanska borza. 6. maja 1925. Blago: Deske 30, 40, 50, 60 mm, monte, fco meja, 4 vag. den. 580, bi. 580, zaklj. 580; hrastovi frizi od 4 do 9, od 25 do 60, 1 in II. vrsta, fco meja den. 1380; jelovi hlodi od 25 cm prem., različne dolž., fco nakl. post. den. 250; cerovi hlodi od 25 cm, od 2 m dolž., fco nakl. postaja, 2 vag. den. 18, bi. 18, zaklj. 18; bukova drva, 1 meter dolž., suha, fco meja den. 25; pšenica Rosafe, rinf., par. Ljubljana bi. 470; pšenica avstralska, rinfusa, par. Ljubljana bi. 465; pšenica Hard VVinter št. 2, rinfusa, par. Ljubljana bi. 490; otrobi pšenični, deb., fco vagon Ljubljana den. 215; otrobi pšenični, drob., fco vag. Ljubljana bi. 190; koruza promptna, par. Ljubljana den. 215; oves makedonski, orig., par. Ljubljana den. H40; krompir rumeni, fco štajerska postaja bi. 115; krompir roza, fco štajerska post. bi. 135. Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 61 !-<>, bi. 63; Loterijska 'IV-! % državna renta za vojno škodo den. 169H; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanslka kreditna banka, Ljubljana den. 225; Merkantilna banka, Kočevje den. 110, bi. 124; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 795, bi. 805; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 190, bi 200; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 134; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 375; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110, bi. 120; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280. Tržna poročila. Mariborski tržni dan, dne 2. maja. Ta dan je bilo deževno vreme in zraven tega je pa bril tudi oster in mrzel veter ali kljub temu je bilo 34 slaninarjev na trgu, ki so prodajali po dosedajni ceni in sicer svinjsko meso po 25 do 35, slanino po 18 do 25 in drob po 20 Din za kg. Domači mesarji so vztrajali pri svojih dosedanjih cenah. — Perutnine je bilo komaj okoli 100 komadov in med temi ena raca, ki so jo prodali za 80 Din. Drugače pa so bile cene 15 dfOf 20 Din komad, piščanci tudi po 30 d(t>50 Din par. — Domačih zajčkov ni bilo na trgu. Kozlički so se prodajali po 40 do 75 Din komad. — Krompir, sadje, zelenjava in druga živila. Krompirja je pripeljal samo en kmet en voz na trg in ga je prodajal po 10.50 Din mernik (7Vi kg). Znanke pa, ki so ga prinesle, so ga prodala po 1.20 do 1.50 Din kg. Cena jabolkom je bila 3 do 8, posušenim slivam 1« do 18 Din kg. Zelenjavi so pa bile tista cene kakor pretečeni teden, samo solata je bilo v veliki obilici in zato se j* to pot prav po ceni prodajala in sicer kupček 0.25 do 1 Din nli pa tudi glavnata po 0.50 do 1 Din komud. Jajca so se prodajale po 0.75 do 1.25 Din. Cene maslu so padle in sicer so ga neke ženske prodajale celo po 46 Din kg, čeravno je bila uradno predpisana cena 48 Din. Ceaa mleku je bila to pot 3.50 do 4 Din za liter. Druga živila so ostala pri ceni pretečenega tedna. — Lončena in lesna raba. Te je bilo tudi prav malo in sicer 1« nekoliko jerbasev in košar. Cene so bile 0.50 do 50 Din za komar. — Sadik ni bilo že na dveh zadnjih tržnih d n ek. Seno in slama na mariborskem trg«. V sredo 29. aprila so kmetje pripeljali 4 vozove sena in 6 vozov slame na trg ter so prodajali seno po 75 do 85, slamo pa po 50 do 65 Din za 100 kg, v soboto 2. maja pa vsled deževnega vremena ni bdo niti enega voza na trgu. Zagrebški tedenski sejem (6. maja) Dogon obilen. Nepitanih svinj je bilo precej, dočim pitanih in sremskih ni bilo. Pojavili so se zopet tudi bosanski voli. Cene goveji živini so padle za dalj-njih 0.25 do 0.50 Din, a svinjam za 0.50 do 1 Din pri kg. Promet z živino in svinjami je bil precej velik. Trgovcev iz inozemstva ni bilo. Za kg žive teže no-tirajo: voli I. 11.50—12, II. 10—11, TIL 8.50—8.75, biki 7—9, udada živina 10 do 11, teleta 9—12, krave L 10—10.45, II. 6.75—9, III, 3.50—5.50, svinje domače nepitane 12.50—13.50, prasci do 1 leta 12—13, nad 1 letom 12—13.50 Din. Konji: 4000—8000 Din par. Krma: detelja navadna 125—150, lucerna 100 do 125, seno II. 100—125, otava 125 Di« za 100 kg. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 1. maja 1925 se je pripeljalo 340 svinj in 6 koz. 1 ovca. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 75—100 Din: 7—9 tednov 125—150 Din; 3—4 mesece 225 do 325 Din; 5—7 mesecev 425—525 Din; 8—10 mesecev 680—780 Din; 1 kg žive teže 13—14 Din; 1 kg mrtve teže 15 do 17.50 Din; ovca 150 Din. Prodalo se je 198 komadov. dreto in vse vrste vrvarskih izdelkcv ter v to stroko spadajoče blago dobite v . skladišču „KONOPJUTA“ Ljubljana Gosposvetska 2 OGLASI I .Trgovskem listu', IMAJO USPEH O Josip JPot^Hne, Ljubljana No veliko I (blizu Preiernovego spomenike) ol> VOdi N« malo I PHporočn polrebltCine za Šivilj«, krojače. Čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, SCelKe, sukanec, toaletno blago. Telolo. MS Tele,on 915 Opr. št. I. 7175/8«-2. Razglas. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo oddal potom javne ponudne obravnave slikarska, pleskarska in parketarska dela ter dobavo in montažo okenskih zagrinjal pri gradnji uradnega poslopja na Miklošičevi cesti. Zapečatene na ovitku z napisom: »Ponudba za izvršitev del in dobav v uradnem poslopju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani« opremljeno ponudbe je vložiti najpozneje do 12. maja 1925 ob 12. uri pri Okrožnem uradu aa zavarovanje delavcev, Turjaški Irg št. 4/1. v Ljubljani. Ponudbe, ki bi došle pozneje, ne bodo v nobenem slučaju vpoštevane. Okrožni urad si pridržuje pravico, da odda dela brez ozira na višino ponudene svote, posebej pa še, da eventuelno porazdeli posamezne partije del po svojem sprevidu na razne ponudnike. Za ponudbo, oddajo in izvršitev razpisanih del merodajni predpisi, pogoji, načrti in proračuni so reflektan-lom na vpogled pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev med uradnimi urami, oziroma st jih morejo tam nabaviti za nepravno ceno. V Ljubljani, dne 1. maja 1*25. v ▼ ■» ▼ ▼ y z Z I Z I X I X X' I 2- A A A A A ' A A A A A AA A A A A ESENCI iiiiiiiiiiiiiii zarum, konjak, likerje in žganje Ekstrakti in arome za nealkoholne pijače vsrhvrsl Koncentrirani sadm i. ■ za aromaliziranje kan-816(1 diiov in sladčič PRAVI MALINOVEC Sadni grog (Punsch) = Limonov sok = priporoča: Srečko Potnik in drug Ljubljana, Metelkova ul13 !! Zahtevajte cenike !! 1 Ljubljana, Pollanska cesta št. 3 : Krovec, stavbeni, galanterijski in ‘ okrasni klepar. Instalacije vodovodov Naprava alralovodov. - Kopallike in kloaatna naprave. Iidelovanle po.od Ir pločevine za flmei, barvo, lak In med vlake velikosti, kakor tud! posod (ikaile) za konzerve Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Najboljši Šivalni »troj Je edino le Josip PeteSinc-a znamka Gritzner in Adler za rodbino, obrt tn industrijo Ljubljana Pouk v vezon.u bruplstan, Večletno gerancija. Delavnica popravila He v.liko Teletnn 813 Us raslo Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik! ;Najboijš< 'uch - kolesa po up o dni ceni ®omo pri ION. VOK r.jnhlJana-Novomesto lastnik m adajoldj: »Merkur-, ttgovsko-industriiskn d d, Ljubljana. — Odgovorni urednik P. JERAS. Tlak tlakam« »Merkur«, trgovsko-induatrijske d.