Posamema Sterl&a RM 0,11 Kamtpanken Uprava KlagenTurt, Postfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Stev. 92. Krainburg, 21. novembra 1942. Leto 2. Soijelska bojna sknpina uničena Bombardiranje pristaniških naprav v mestu Bone Oberkommando der Wehrmacht je dne 19. novembra objavilo: V bojnem odseku pri T u a p s e j u smo obkolili dele sovražnika in jih uničili. Nove težke sovjetske napade vzhodno od A1 a -g i r j a smo krvavo odbili in s topniškim ognjem ter zračnimi napadi razbili zbiranja čet. Bojna letala in bombniki so vrhu tega kljub slabim vremenskim prilikam z dobrim učinkom napadali sovjetske baterije in železniške cilje. V Stalingradu so boji udarnih čet. Romunske čete so na fronti ob Donu zavrnile več napadov, pri čemur so romunske zračne sile prizadejale sovražniku znatne zgube. Tukaj so v teku novi boji. Na Fischerjevem polotoku ponoči ponovno po-skuSeni sovražnikovi napadi so bili odbiti. V hudih obrambnih bojih zadnjih dni se je na fronti ob Volhovu posebno izkazal nek tamošnji gorski bataljon iz Berchtesgadena. V ta bojni odsek je poslal sovražnik devet strelskih bataljonov in podprt po oklop-njakih, težkem topništvu in bombnikih napadal položaj, ki so ga branili oddelki čet nemških Gauov. Po ogorčenih bojih na nož, ki so trajali štiri dni neprestano v zabla-tenih rovih, so se zrušili vsi napadi ob visokih krvavih sovražnikovih zgubah. VKirenajkisose nemško-italijanske čete odmaknile še nadalje od sovražnika. Hitra nemška bojna letala eo pogodila v polno oklopne izvidne vozove in avtomobile vsake vrste. V boju proti britanskim pomorskim bojnim silam sta bila na morju pri Demi po zračnem napadu težko zadeta ena križarka in en rušilec. Nemško in italijansko zračno orožje je bombardiralo pristaniške naprave v Bone ii motorizirane sovražne čete na algerij-sko-tuniSki obali. V napadu na nek konvoj pri Casablanki je neka nemška podmornica torpedirala eno sovražno ladjo. Pri napadih britanskega zračnega orožja proti obrežnim krajem zasedenih zapadnih ozemelj je imelo francosko prebivalstvo močne zgube. Tri sovražna letala so bila sestreljena. Nad 35 milijonov RM za DRK Bojna in nadomestna vojska sta pomnožili svoje darove Zbirke za tretjo vojno pomoč za DRK so imele v področju bojne in nadomestne vojske v tem letu zopet popoln uspeh. Kakor javlja vrhovno poveljstvo vojske, je bilo po dosedanjih poročilih nad 35 milijonov Reichsmark DRK stavljenih na razpolago. S tem se je uspeh lanskega leta več kakor početveril. Vsem udeleženim delom čet in službenim mestom se za ta odličen izid izreka popolno priznanje. K izkrcanju nemških in italijanskih čet v Tunis, glavno mesto francoske kolonialne posesti. T u n e z i j i (Atlantic. M.) ^owa parola Londona: Opreinosi Izdaja T Severni Afriki Zarota že v poletju 1942. leta - Francoski častniki kot orodje DSA Vichy, 20. novembra. Nagla zasedba alžirskih in marokanskih obrežnih mest je sedaj pojasnjena. Francoska vlada je bila temeljito pripravila obrambo teh pokrajin, in že dve leti so govorili o tem, da se bodo v nasprotju z drugimi doslej izgubljenimi ozemlji trdovratno upirali. Ce pa tega odpora v splošnem niso mogli vaidržati, je vzrok ta, da so francoski častniki pod an-gleško-ameriškim vplivom izdali svojo domovino. Predvsem je treba opozoriti na zadevo z Giraudom. General Giraud, ki se je bil priznal za politiko maršala Petaina in je bil dal maršalu svojo častniško častno besedo, da ne bo storil ničesar, s čimer bi slabil to politiko, se je takoj v pričetku napada podal na neko amerikansko bojno ladjo, da bi izdal povelje, naj se v Algeriji ustavi vsak odpor. Se neverjetnejše je bilo zadržanje admirala D a r 1 a n a, ki je kot vrhovni poveljnik bojnih sil na kopnem, v zraku in na morju imel od maršala Petaina nalog, da vodi celokupne operacije. 2e po trodnevnem boju je Darlan izvršil izdajo, In zaukazal, naj se ustavi streljanje. Na tak način so Amerikancem izročili Alžir in druga obrežna mesta v Algeriji brez boja, med tem ko so se v Maroku še borili. Poleg izdajstev od strani teh najvišjih poveljnikov 80 vršili izdajo tudi deloma častniki francoskega generalnega štaba in številni častniki pri četah. S ciničnim zasmehom objavljajo sedaj Angleži zgodovino te izdaje, 2e v poletju tega leta je neka angleška podmornica na skrivnem izkrcala na alge-rijski obali odposlanstvo višjih angleških in francoskih častnikov, ki jih je vodil ame-rikanski general Clark. Ta komisija se je že v naprej dogovorjeni hiši sestala s francoskimi častniki. Ob tej priliki so za hrbtom Velike mase lojalnih častnikov in moštva ustanovili načrt izdaje. Ta zarota je bila tembolj zavržna, ker zaradi nje ni le postala obramba brez učinka, ampak so se tudi izredno zvišale francoske zgube. Izdajalski častniki so tako rekoč polagali pasti svojim tovarišem in jih tako brezobzirno izročili anflosaJuoofkim otrojuicaia in topovom. Tako je tudi razumljivo, da je imela francoska vojna mornarica na maro-kanskem obrežju okrog 8000 mrtvih in da je zgubila vse svoje edinice. To izdajstvo lastnih tovarišev, ki ji v francoski zgodovini n i primera, bo najbrž v bližnji bodočnosti še bolj pojasnjeno in bo predvidoma imelo za posledico, da bodo izdajalci obsojeni. Borzi v Londonu in New Yorku zavzemata še vedno čakajoče stališče Zlasti sedaj, ko je že nekoliko poplahnil zmagoslavni hrušč zaradi Severne Afrike in ko prične na njega mestu tudi v političnih krogih stopati vedno večja previdnos^. Kaj se je zgodilo? Izostali so razni faktorji, s ktterimi so Angleži in Amerikanci trdno računali, med njimi brodovje v Toulonu, ki Se še danes nahaja na svojih domačih tleh. Izostale so tudi vojne čete tistih, za Angleže in Amerikance vnetih Francozov, ki bi se radi vriskaje vrgli smrti v naročje za plutokracijo in njihore boljševiške zaveznike. Prišlo je le nekaj starih politikov in generalov, pri katerih človek ne ve prav, kako bi jih najbolje hitro izkoristil in se jih potem kar najhitreje zopet otresel. Namesto tega so se v Tunisu pojavile sile, s katerimi prav nič niso računali, namreč nemške in italijanske čete. Britanska vest, ki potrjuje izkrcanje, se je Anglije Willkie proti Churdiilln Prijavlja Rooseveltove zahteve do angleške dediščine Berlin, 20. novembra. Na prireditvi časopisa »New York Herald Tribune« se je Wendell Willkeie v značilno ostri obliki obrnil proti Churchillovemu zagotovilu, da bo obdržal posestno stanje imperija. Churchill je 10. novembra na banketu pri lordmajor-ju izjavil: »Obdržali bomo, kar nam pripada. Nisem postal kraljev prvi minister, da predsedujem likvidaciji angleškega imperija.« Willkiju so dale te besede »grobokopa imperija« povod, da odkrito izrazi namere washingtonskih imperialistov. Zahteval je postavitev načrta, po katerem bodo dali na razpolago materialne podlage za ^gospodarski razvoj vsem takozv^mim »združenim narodom«. To se ne more zgoditi samo z izjavami našega predsednika, kot n. pr. na »atlantski karti«, je rekel Willkie, posebno če eden od obeh povzročiteljev tega dokumenta brani stari imperialistični red in začudenemu svetu izjavlja: »Nameravamo to obdržtti, kar imamo v posesti.« 2e večkrat smo doživeli, da se je poslu-žil Roosevelt manj znanega politika, da lancira svoje skrivne misli. Kupljivi Willkie mu je bil zmerom uporabno in pokorno orodje. Zaradi tega tudi tokrat lahko sklepamo na sporazum med Willkijem in Roose-veltom. »Strmeči svet«, pri katerem je zbudilo toliko pozornosti Churchillovo zagotovilo, da hoče obdiiati imperij, ni nihče drug, kot židovsko. prostozidarski krog okoli kandidata za sretovno predsedništvo. gtntoma Kđađeai tarorii« ae 2%Мцјој% da uveljavljajo svoje zahteve do imperija — za USA naravno! Rooseveltova politika zp pridobitev oporišč je zadosti jasno pokazala, da namerava popolnoma izropati angleško svetovno državo. Pogodbe s Kanado, varuštvo nad Avstralijo in Novo Zelandijo, ki jih je pustila matična dežela na cedilu, in slednjič vmešavanje v Indijo in angleške posesti na Bližnjem Vzhodu, govore jezik prežalca na dediščino. Ameriški napad na Francosko Severno Afriko pa dokazuje, da je postavil Roosevelt svoje cilje še dalje in da namerava ravnotako kot angleške, ugrabiti tudi francoske posesti v Afriki. _ Ukrepi USA v Severni Afriki Pok I on pred Židi — Zapiranje Arabcev. Berlin, 20. novembra. Po nekem poročilu Reuterja iz Alžirja je izjavil vrhovni poveljnik tam izkrcanih ameriških čet nekemu židovskemu odposlanstvu, da je nameravano razveljavljenje zakonov, ki jih je izdala francoska vlada za zaščito arabskega prebivalstva proti Židom. Kakor je dosedaj znano, se je pred več meseci veliko število bogatih Židov preselilo iz nezasedene Francije v Severno Afriko. Čakali so tam na to, kar se je tam nameravalo storiti, če Že niso bili v komplot sami zapleteni. Dejansko so bili Židi v Al-žiru in Maroku prvi med onimi, ki so A m«. rtV«n1 iirk>*i«*l KMrtifi ii 'fiiit.n K Ux'tMiforl Vhi hwi'lntterj Dr. Bmil HeiljHn. - Haupt»chriftleiler: Krledricn Horstmenn.. Zurselt 1st Anzeleenllst# Nr.l кОШЖ' Sobota, 21. novembra 194 KARAWANKEN BOTE stran 3. — Stev. 92. Reidispressedief Dr. Dietridix Polilika Iluzij na sramolnem odrn Dejstva proti blufu - Razkrinkanje metodike sovražne vojne agitacije п. Oslščne sile obvladajo danes do 46% svetovna najdišča železne rude (napram 6 odstotkom pred vojno). USA nimajo snovi za poplemenltenje, ki usposobijo jeklo za oboroževanje, In starega železa, ki je potrebno za proizvodnjo jekla. Poleg tega so dobile osovinske sile na bojnih poljih Evrope nepregledne množine starega železa. Po nasprotnih ugotovitvah so razpolagale države trojnega pakta čez 67 odstotkov bavksita, 74 odstotkov vse kositrne rude, 60 odstotkov volframa, 30 odstotkov mangana vsega sveta. Bakra bodo imeli v oboroževalni proiz- . vodnji v Zedinjenih državah v letu 1942. najmanj 30% premalo. Katastrofalen je položaj preskrbe z gumi jem v USA, ker države trojnega pakta kontrolirajo danes 91% vseh sve- ^ tovnih virov pridelovanja gumija. Tako lahko Reichspressechef v tej zvezi ugotovi, da razpolagajo države trojnega pakta letos že z več za vojno važnimi surovinami, kot njihovi nasprotniki. Angleški imperij je v tej vojni zgubil že 40—50% surovinskih zakladov, katere je nekoč posedoval ali dobival iz Evrope. Sovjeti so zgubili že preko 60% svojih življenjskovažnih in za vojno važnih surovin in kar je Japonska v Vzhodni Aziji odvzela Zedinjenim državam, popolnoma zadostuje, da prepreči, da Amerlkancl ne bodo klatili zvezd. Položaj surovin v USA Reichspressechef opozarja v zvezi s tem na nekaj pomembnih izjav merodajnih anglosaških osebnosti. Ameriški poslanik v Stockhol-mu je pred kratkim ugotovil v nekem poročilu o položaju surovin v USA: »Ameriška proizvodnja jekla, bakra in aluminija se je Izkazala za nezadostno. Zmanjšanje tvori mejo proizvodnje moči Zedlnjenl hdržav. Tudi lord Halifax je bil primoran pred nekaj dnevi Izjaviti v Piltsburgu, da so se zavezniški narodi tako zelo navadili na idejo, da so jim na razpolago pomožni viri sveta, dasi je le malo ljudi na jasnem o tem, kako zelo se je spremenil v nasprotno položaj od leta 1939. Nadalje je citiral Reichspressechef Izjavo šefa proizvodnje Donalda Nelsona v njegovem obračun-ekem poročilu z dne 22. VIII. 1942. o stanju vojne proizvodnje v USA. Vdor pacifiške katastrofe je Imel za posledico pomanjkanje surovin najvažnejših oboroževalnih materiallj In je napravil radikalno preureditev vojne proizvodnje nujno. Priključitev celokupne ameriške proizvodnje se še davno nI posrečila v onem obsegu, kot se je prvotno nameravalo. Reichspressechef poudarja nadalje odločilno poftianjkanje strokovnih delavcev, ki se je iz-kagalg jkOt premagljiva meja za uresničenje Rooseveltovlh oboroževalnih fantazij. Iz ameriškega strokovnega časopisja izhaja, da bi potrebovali okoli lO milijonov izučenih strokovnih delavcev pri skupno 30 milijonih delovnih moči, ki jih ni niti sedaj, niti jih ne bo v d oglednem času na razpolago. Nasprotno pa je rezerva strokovnih delavcev, ki je na razpolago državam trojnega pakta, daleko večja od one naših sovražnikov. Ravnotako je Nemčija na področju gospodarske organizacije kot avtoritarna država napram Zedinjenim državam očitno v prednosti. Prevozno лфгабапје in tonažna bitka Nato je govoril Reichspressechef o snovi prevoznega vprašanja In tonažne bitke. Najboljša in največja proizvodnja orožja je brez smis- la, če ne pride na namembni kraj. »Saturday Evening Post« je nedavno pisala: »Odločilna ni proizvodnja, temveč prevozno vprašanje«. Izid bitke bo odvisen od tega, če gradimo zadosti prekomomikov in jih tudi lahko ščitimo, da prepeljejo naše vojake In vojni material tjakaj, kjer naj bo vse to uporabljeno. Reichspressechef povzema in ugotavlja, da je mit pretežnosti ameriškega vojnega potenciala legenda in arzenal demokracije otroško strašilo za bojazljive Evropejce. Kontinentalna trdnjava Evrope je ne-zavzetna, toda ladijski prostor je ono mesto, za katerim smrtno bolehajo morja obvla-dajoče sile. V zvezi s tem navaja dr. Dietrich celo vrsto skrajno podučnih številk: Od celokupne tonaže trgovskih ladij 42 milijonov brt, ki je na razpolago USA In Angliji, je od začetka vojne do vštevši september letos potopljenih skupno 24,2 mil brt, od tega samo po Nemčiji 21,3 milijonov brt. Samo 7,1 milijonov brt so nadomestile Anglija in USA z novo gradnjo ladij glasom lastnih poročil, kar do danes znese nadomestek od ne več kot 30% vseh potopitev. V prvih devetih mesecih leta 1942 so sovražne sile samo s totalnimi potopitvami. Nemčije, Italije in Japonske zgubile 8.9 milijonov brt, po uradnih podatkih vodje ameriške paroplovbe, Landa, pa znaša temu nasproti gradnja novih ladij v Ameriki v teh devetih mesecih maksimalno 5.5 milijonov ton, to je 3.4 milijonov brt, iz Anglije in Kanade so pa javili 1 milijon na novo zgrajenih brt. Na ta način so nasprotniki po lastnih po- ročlllh, И gotovo predstavljajo najzgovornejšo mejo možnosti, nadomestili z novo gradnjo skupaj 4.4 milijone brt, t. j. niti 50% svojih v Istem razdobju potopljenih ladij, če zvemo, da je potreba jekla za gradnjo ladij v Zedinjenih državah, ki je bila prvotno določena s 14 milijoni ton, medtem povišana na 23 milijonov ton, in če nadalje pomislimo, kaj so hotele Zedinjene države naenkrat in v masah graditi iz surovin, ki niti za tekočo proizvodnjo niso bile na razpolago, potem si lahko predstavljamo, kakšne zapreke In kakšne nepremagljive ovire so bile na poti onemu, ki je izvedel ta program fantazij. Pomankanje ladijskega prostora preprečuje »drugo fronto«. Reichspressechef končno ugotavlja, da imajo naši nasprotniki največ le še 21.4 milijonov brt celokupnega ladijskega prostora na razpolago. Ta ladijski prostor sedaj ravno zadostuje, da oskrbuje in vzdržuje že obstoječa na široko razpredena operacijska ozemlja sovražnih sil poleg do skrajnosti skrčene potrebe za golo življenje. Doktor Dietrich poudarja In ugx>tavlja, da sicer nihče ne more prorokovatl, kdaj bo v tej vojni prišla kriza za sovražno plovbo, da je pa eno gotovo; Nemčija ne bo tokrat svojih pušk zopet 5 minut prezgodaj prislonila na steno. Velike strategič-ne črte te vojne so potekle drugače, kot so si demokrati včeraj želeli in to zapopadli. Oni tudi ne pričakujejo več zmage na bojišču, ne več s svojim orožjem, ampak s strategijo besedi na bojišču slabih živcev. To je druga fronta, od katere so pričakovali resnično svojo zmago. Toda danes jim ne stoji na tem bojnem polju, kot leta 1918, nasproti slabo voden, duševno slaboten In notranje razbit narod, temveč močni duh trde, smotrne in notranje utrjene skupnosti. „Mladinski liongres" brez mladine Reidisjugendfiihrer Axmann o iondonslii mednarodni l(onferenci Stettin, 20. novembra. Na veliki mladinski manifestaciji v Stettinu je zavzel Reichsjugendfiihrer Axmann stališče do sklepov mednarodne mladinske konference, ki zboruje v Londonu pod predsedstvom plutokratično boljševiške vprege, gospe Roosevelt-Majski. Kot predsednik evropske mladinske zveze je Axmann ugotovil, da so v Wienu voditelji mladine iz 14 držav obljubili imenom preko 40 milijonov članov, da se bodo skupno borili za kulturni obstoj in svobodo naše celine. V Washingtonu se je poskušal v odsotnosti mladine postaviti Roosevelt za svetovnega mladinskega voditelja. Z žgočim žkAičevanjem in odmeva-jočim smehom je takrat odgovorila mladina Evrope na Rooseveltove bolestne namere. Ta ponesrečeni poskus pa ni pustil mirovati njegove duševne pomočnice gospe Rooseveltove. Govoreč o sklepih londonske mladinske konference, je rekel Reichsjugendfiihrer, da so se v Wienu zbrali voditelji mladine, ki so bili deloma vojaki v tej vojni. Njihovo tovariško sodelovanje služi sreči in bodočnosti njihove mladine. V Londonu pa so nasprotno emigrantskim mladeničem poveličevali zapuščeno boljševiško mladino kot vzor. Paciii^ka bilka le odločena Tokio, 20. novembra. Nekemu zastopniku časopisa »Tairiko Shimbo« je izjavil vodja časopisnega oddelka japonske mornarice kapitan Shoichi Kamara, da je izid pacifiške bitiCe že danes odločen. Najnovejša zmaga japonske momafice pri otoku Gvadalcanara pomeni občutno oslabitev ameriškega vojskovanja. V boj so vrgli zadnje razpoložljive enote sovražne mornarice, da drže to edino izpostavljeno pozicijo USA v južnem Pacifiku. Izkrcanje čet USA na Gvadalcanarju sili ameriško brodovje k stalnemu varstvu zveznih črt in črt za nove pošiljke in jo to prinaša v napadalno bližino Japoncev, ki ugodno priliko za bitko radi izrabijo in so prizadejali Amerikancem zopet občuten poraz. Po najnovejši objavi cesarskega glavnega stana, so dospela o poteku bitke v južnem Pacifiku od 27. oktobra dalje sledeča poročila o uspehih; potopljena je bila ena boj- v nadaljnji vojni prodira evropska mladina na frontah na Vzhodu vedno bolj odločno skupno. Njeno bojevanje zajamči zmago, ki bo napravila konec tudi zadnjim strahovom teh sovražnikov resnične mladine. H anna Rei tsch odlikovana z E. K. J Fiihrer je podelili znani ietalki, Flugkapi-tanu Hanni Rejtsch v priznanje posebnih zaslug, ki si jih je prirodiba s stalnim fve-ganjfm svojega življenja za razvoj nem-škegt letalstva E. K. I. S tem je bila vprvič odlikovana nemška žena z Eisernes Kreuz I. Klasse (Presse-Hoffmann, M.)' na ladja, dve nosilki letal (»Enterprise«, »Hornet«), nadaljnja velika nosilka letal, tri kri žarke in en rušilec. Težko poškodovane so bile tri neidentificirane bojne ladje in trije rušilci. V istem času je bilo več kot 200 sovražnih letal sestreljenih ali uničenih. Španski ukrep previdnosti Madrid, 20. novembra. General Franco je izdal dekret, s katerim pooblašča mini-« stre vseh treh vrst orožja, da po lastnem pri idarku irvrše delno mobilizacijo in spravijo edinice vojske, letalstva in mor^ narice na stanje v vojski. Vrhu tega bodo, v kolikor je to potrebno, vpoklicani vsi rezervni in vpokojeni častniki in podčastniku V dekretu se navaja kot razlog tega ukrepa, da se je mednarodni položaj zaostril, in dejstvo, da se je vojna sedaj pomaknila v neposredno bližino španske oblasti, protek-torata in kolonialnih ozemelj, gre, kakor pravi naredba, za elementarni ukrep previdnosti, da se zajamči neodvisnost in edinost Španije. Nek angleški rušilec je po poročilu Štefani Iz Algecirasa v ponedeljek dopoldne prispel v Gibraltar in je izkrcal veliko število ranjencev. Angleški rušUec je kazal znake težkih, topniških zadetkov. Francoski veleposlanik v Washlngtonu, Henry Науе in veleposlEmiSko osobje je bllo prepeljano V Penaylvanijo, kjer bodo oetali tako dolgo, dokler ne bodo končane formalnosti za Izmenjavo. Člani ameriškega veleposlaništva v Vichyju se nahajajo v Lurdu. Formalnosti za Izmenjavo bodo baje trajale 2 meseca. Romunska vlada je sklenila sezidati IS velikih hladilnic. Tehnično jo bo opremila neka nemška .tvrdka. Ш niiieuBste? rSrW Malo zrcalo sodobne in n presvett in civiliiacije »Moja žona je v zastavljalnici!« Brez dvoma se najslabše godi ženam v republiki Nigeriji, kjer jih lahko pravilno zastavijo, tako kot pri nas uro ali kak drug vreden predmet. Možje privedejo tam svoje žene v zastavljalnico, si vzamejo na njo posojilo in zastavo šele rešijo, ko to zmorejo. Zene uporabijo v zastavljalnicah za vsa mogoča praktična dela. One žene, ki »zapadejo«, prodajo na dražbi — ravno tako kot pri nas v zastavljalnici zastavljene predmete. Iz neplavačev postanejo plavači Značilne lastnosti močne slane vode se nikjer značilnejše ne opazijo kot na »Mrtvem morju € v Palestini. Tu ima morska voda 21% soli in je radi tega nemogoče vsako živalsko in rastlinsko življenje v vodi in veliko celinsko morje je zato dobilo svoje ime. Značilno je tudi, da se v Mrtvem morju ljudje ne potopijo, tudi če ne znajo plavati, ker zelo slana voda obenem izredno lahko nosi težo. Tudi kurja jajca plavajo na površini vode, ;.načilno pa samo toliko časa, dokler niso trdo kuhana. Zakaj tulijo p»i med godbo? Največ psov začne tuliti, čim zaigra kakšna godba. Prej so mislili, da tri)ijo živa'! med godbo bolečine v svojih občutljivih ušesih, danes pa imajo zoologi drugo razlago. Po tej psi iz pranagona vpadajo v godbo. Baje je to ostanek iz one dobe, ko 30 bili psi še v čredah in so začeli v zboru tuliti, kadar je zadonel glas vodilnega psa. Sicer pa še danes lahko opazimo, da je na kmetih treba, da se oglasi le en pes — in že vse zbrano oglašajo vsi drugi psi v soseščini, ravnotako, tako domnevajo, vpadajo psi tudi v godbo; da to ni vedno melodi-ozno, pa ni njihova krivda. Zamorci vidijo tudi v temi Z napredkom kulture pešajo človeški čuti. Nekatere v živalskem svetli še visoko razvite lastnosti, recimo čut za prostor, smer ali kraj, so pri človeku skoraj že zginile. Vid, sluh in vonj so pri primitivnih narodih neprimerno ostrejši kakor pri kulturno visoko razvitih. Nov dokaz za to so doprinesli poskusi, ki so jih delali v Italiji. V temnem prostoru je stal zdravnik 40 m od ljudi, s katerimi so delali poskuse. V roki je držal palico, ki je bila na enem koncu ovita z belim papirnatim trakom. Palico je držal proti ljudem zdaj z ovitim koncem, zdaj z gladkim, zdaj navpično, zdaj vodoravno. Izkazalo se je, da so zamorci v povsem temnem prostoru opazili bel papir, dočim so ga opazili med belokožki le redki, celo če se jim je približal zdravnik na 15 m. Najstarejšo človeško lobanjo Te dni je bilo 35 let, kar so našli spodnjo čeljust človeka iz pradobe v neki peščeni jami pri Maueru, ki so mu vzdeli ime »homo heidelbergensis« (človek iz Heidel-berga). Ko je takrat delavec v peščeni jami Daniel Hartmann iz Mauera z lopato za- del na oskorjeno čeljust, sta bili spodnja čeljust in lobanja še združeni. Šele ko jih je vrgel ven, se je zveza zgubila. Peščeno skorjo so deloma mehanično deloma s kislino odstranili. Najdbo, ki ji pripisujejo starost pol milijona let, so podarili vseučilišču v Heidelbergu, ki jo odslej skrbno hrani v geološkem zavodu. Na kraju najdbe so postavili peščen kamen z napisom: »Najdišče človeške spodnje čeljusti« in pristavili datum. Domnevajo, da je bil lastnik spodnje čeljusti kak lovec, ker je bila okolica okrog Maura prej bogato lovišče, kar se da sklepati iz številnih živalskih ostankov. Predmetna lobanja pomeni največji napredek v zgodovini razvoja človeškega ogrodja, kar ga poznamo do danes. svetu Poseetnici nekega ribnika v Merzenu v Breie-gauu Je te dni svojevrstni dogodek povzročil zelo težko 6kodo. Plžmovcd ao bili spodvotUU ribnik. Velik del rib Je bil odplavljen z odtekajočo vodo In Je poginil na soeednlh travnikih. * Posrečene operacije srca so vedno redkejše In tudi Se danes Izjemni primeri. Ciato nekaj nenavadnega pa je menda, da ozdravi popolnoma tak človek, ki je moral preetatl žlvljenj-eko nevarno operacijo srca. Ta nenavadni primer se je dogodil v Trlerju, kjer se Je zdravniku dni. Lacawu pred že 30. leti posrečila operacija, ki je vzbujala največjo pozomoet v krogih strokovnjakov celega »veta. 12-letnl dečko se je bU takrat v hiši svojih staršev v Trlerju igral z nabasano pištolo. Naenkrat se je eprožU strel, ki je prodrl dečku skozi erce. Zdravnik je takrat obe luknji v srčnih stenah zašli po vseh pravilih umetnosti. Fant je pozneje poetal klepar In opravlja danee kot Ge-frelter svojo službo pri neki edlnlcl protiletalskega topništva. Umetni slikar Heiden, ki je znan po svojem odličnem stenskem slikarstvu v mnogih tovarniških hišah Industrijskih obratov, je pri obnovi mrtvašnice na glavnem pokopališču v Bochumu strmoglavil z visokega odra In umrl za dobljenimi poškodbami. Pred rokodelsko zbornico v Posenu je položila gospa Ida Metzdorf Iz Kovina Izpit iz pekovskega mojstra. Gospa Metzdorfova je torej prvi ženski pekovski mojster v Warthelandu. V Osla se nahaja po vel priliki en milijon podgan, ki povzročajo znatno škodo. Zdaj bodo napravili veliko kampanjo proti tem škodljivcem, pri čemur bodo uporabili strupen pUn. ]¥aš knjižni kotiček Knjiga, ki nas vodi v Wien, kakršen je bil ob konou pretočenega stoletja, je roman >Dle •anfte Gewalt« (»Nežna sllac), ki jo je spisal Bruno Brehm. V njem se križate dve Iju-bavnl zgodbi, v katerih sta dva častnika in dve lepi značajnl ženski posebnega pomena. Ravnokar dosežena sprava pri eni teh dvojie je zopet v nevarnosti, ko nastopi havajski kralj, končno pa preskrbi zelo originalno sestavljeni ženekl prekl sod za to, da pride vseeno do zveze. Je to roman Iz srečne dobe, ki je skoro zadovoljna sama s seboj, v kateri se sicer že sumljivo zbirajo oblaki neurja, ki Jih pa vidijo le nekateri In Id ne motijo celokupne vesele slike metropole stare Avstrije. Knjiga je Izšla v založbi R. Piper & Co, MUnchen. Ahnenerbe — Stiftung Verlag v Berlinu —, Dahlen si je pridobil zasluge za oživitev starih šeg. V mnogih spisih nas seznanja z nemško-germanekim svetovnim pojmovanjem in to sicer na poljuden način, vendar ne da bi postala neresnična ali neznanstvena. I. O. Plassmann Je pod naslovom »Der Jahresring« (letni krog) izdal knjigo, ki nam poroča o vseh praznikih v krogu enega leta In o njihovem pomenu. Raztresene ali napačno razumevane šege se tukaj zopet pojavljajo. Knjigo je prav окизцр Ilustriral Evgen Nerdinger z 20 lesorezi; knjiga etane 4.80 RM. Sefte 4. — Nr. 92. KARAWANKEN BOTE Samstag, 21. November_194^ Darlon nur »provisorisch' Roosevelt beruhijt die proteslierenden Briten jb. Vichy, 20. November Die enjlischen Angriffe Jcjen den USA-KandidateD fur Franiosisch-Nord-efrika den Verriiter Admiral Darlan. werden unab-lassig fortgejetzt. F.s sdieint »idi dab^l fiir England iim eine Ijochst wichtige Angelcgenheit handeln. Auch die Times" greift ietii in diesen Streit ein iind befaBt sich mif der Vergangenheit Darlans. Die friihere Haltun? Ditlane die Im kras.'en Gegensatz ^ zu der lioBtigen stehe mOwe ledermann sagen. dtS Darlap fiir die Engliinder eine vSllig nngceignete-Personlichkeit sei. Zugleich greift die Times" die amerikaniscbe MaBnahme direkt an indcm sie er-klart die Ernennung Darlans eel erfolgt well man geglaubt habe man mOsse der Sffentlldien Meinung in Franzosisdi-Nordafrika entgegenkommen. Da die USA Darlan dies»n Posten iiberantwortet haben. be-deuten diese AusfChrungen der Times" eirien direkten Angriff gegen den General Eisenhover der das Dekret der Ernennung Darlans unterzeidinet hat. Die danemiet] Proteste der Briten gegen die Ver-wendung Admiral Dat'ans den die amerikani.sdien Bssatzungsbehordtn in Franzosisd>Nordafrika a Is Hiren obersten Handlanger ausersehen haben haben Fopsevelt veranlaBt etwas kiirier zu treten Obwohl Darlan mit Zustimmung Washington: durch General Eiseohovet zum Hochkommlssar" ernannt worden war erklarte nun Roosevelt in der Pressekonferenz. die Abmachungen mit Darlan selen ..allein provi-sorisch", MaBgebend ffii die Bewertung Darlans selen allein militarisdie Notwendigkeiten", urn den mora-lisdien Angriffen dei engllschen und zum Teil auch der amerikarilschcn Offentllchkelt zn begegntn. Darlan habe durch seine Haltung daa Leben zahl-reicher USA-Soldaten gerettet. Mit anderen Worten Roosevelt 1st ^er Ansidit. daS man sich elneoi Deserteur und Verrater gegen-iiber zunSchsi nicht allzu undankbar erwelsen darf. Auch Cordell Hull erklSrte die I,age in Pranzoslsch-Nordafrika miisse , einzlg von militSrischcn Gesichts-punkten" a us ge^eher. werden Die Abmachungen mit Darlan seien ausschlleBlich provisorisch" und die endgultigen politischen Abmachungen (was offehbar besagen soil die tigentllche Besitrergrelfimj durch die USA) tonnten erst nach Kriegsende erfclgen. Wie man sleht steht es schlecht um Darlan sogar bet seincn amerikanl'chen Frennden die nun alle dies: fiir Darlan hochst pelnlichen Ding« dem engli?chcn Biindcggenossrn tin Bcruhlgung durch den Rundfunk eprcchen. damit die Empcrung iibcr . die amerika-ni.sche Beiseitestellung de Gaullee nicht allzu groB wird. Der Verrat h*f In vielen franzosi.schcn Offiziers-krclscn Emporung ausgelSst In Algerien weigerten elch vielfach tronzbsische Offiziere dem Ex-General Girand den Roosevelt zum Obrrbefehlshaber ernannt hat, Gehorsani zu leiaten. Um die offizielle USA-M-'inung beziigllcfa dei amerikanischen Wiinsche zum Ausdruck zu bringen. wurden in A'gier mehrere fran-zffsisđie Offlziere von den Amerikanern standrcchtlich erschossen. well ele sidi geweigert batten dem Ver-Giraud iDilitarlsdien Gehorsam zu leisteo. Washington wieder ohne Einzelheiten Dm alte fadcnecfaeinige Ablenkungsmandver Stodiholm, 20. November. Auf die Sondermeldung dcs lapanischcn Hauptquartiers vom Samstag, wonach in einer neuen Seesdilacht bel den Saiomon-lnsela wieder fiinf USA-Krcuzcr und ein Zerstoret verscnkt sowie weltere Schlffe schwer beschadlgt wurden, rcagiert das Washingtoner Marlncmlnistcrlv.m in der gewohnt verlogcBcn Wet'e. Nach Mitteilung de# Londoner Nachrlchtendlenstes wird zwar zujegeben, dafi eine heftige Seeschljch' stattgefundcn habe. doch wird gleich hinzugefOjl vor I h rem Absd^uK wcrc'e das amerlkanische ' Marlneministerlum keine Eln/el-heitcn bekanntgeben. Die Tokloter Berichte fiber die Verluste der USA-Flottf seien eber ..mafiloe iibertrieben" Das ist der allt Dreh. den wit schon so oft gebiirt haben. Man »trsilet zuntichst dit Var-Iu9ti ab und gibt si« nach vielen Wochen n kleinen Raten zu. Der Hauptteil aber wird unterschlagen. So ist die Irrefiihruqg der BevSlkerung vollstiindig. Britenkreuzer sdiwer getroflen Sowjetangrilfe an versdiiedenen Frontabsdinltten blatig abgewlesen Aus dem FUhrerhauptquartier, 19. November. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im Kampfabschnitt von Tuapse wurden Telle des Peindes eingeschlosseu und vernich-tet. Neue schwere Angriffe der Sowjets ost-warts Alagir wurden blutig abgewiesen, Truppenansammlungen durch Artllleriefeuer und Luftangriffe zerschlagen. Kampf- und Sclilachtflieger bekampften auBerdem trotz scUecbter Wetterlage sowjetische Batterien und Eisenbahnziale mit guter Wirkung, In Stalingrad StoBtruppkampfe. Rumanische Truppen wehrten an der Don-front mehrere Anpriffe ab, wobei rumanische Luftstreitkrafte dem Feinde erhebliche Verluste zufiigten. Neue Kampfe sifid hier im Ga'nge. Wiederholt bei Nacht vorgetragene Angriffe des Feindes auf der Fischerhalbinsel wurden abgewiesen. In den harten Abwehrkampfen der letzten Tage hat sich ein am Wolchow eingesetztes Rerchtesgadener Gebirgsbataillon besonders ausgezeichnet. In ('iestm Kampfabschnitt griff der Feind unter Einsatz von neun Schfitzen- bataillonen, «nterstutzt von Рапгегп, starker Artillerie und Schlachtfliegern, eine von Truppenteilen mehrerer deutscher Gaue ver-teidigte Stellung an. Nach iiber viertagigen und ununterbrochenen erbitterten Nahkampfen in verschlammten Grabenstellungen brachen alle Angriffe unter hohen blutigen Verlusten fiir den Feind zjsamrnen. In der Cyrenaika haben sich die deutsch-Italienischen Truppen weiter vom Feinde ab-gesetzt. Schnelle deutsche Karnpfflugzeuge er-zielten Volltreffer auf Panzerspahwagen und Kraftfahrzeugen aller Art. Im Kampf gegen britische Flottenstreitkrafte im Seegebiet von Dema wurden. ein Kreuzer und ein Zerstorer durch Luftangriff schwer getroffen. Die deutsche und italienische Luftwaffe bombardierte die Hafenanlagen von Bone und motorisierte feindliche Krafte an der alge-risch-tunesischen Kuste. Im Angriff auf eine Geleitgruppe von Casablanca torpedierte ein deutsches Unter.seeboot ein feindliches Schiff. Bei Angriffen der britischen Luftwaffe gegen Kustenorte der besetzten Westgebiete hatte die franzosische Bevolkerung starke Verluste. Drei feindliche Flugzeuge wurden abgeschossen. flufruf der Adise in Tunis Aufforderung an Eingeborene und Franzosen zum gemeinsamen Kampf Rom, 20. Nov Der Oberkommandierende der Adisencruppen fiir Tunis hat, wie Agenzla Štefani bekanntgibt, eine Botschaft an die BevSIkerung von Tunis, Algiei, Marokko und an die franzo* sisdien Soldaten der Garnisonen in Franzosisdi« Nordafrika geriditet, in der ei heiUt: Tunesier, Algerier, Marokkantr, Soldaten Frankreidis! Noruanierlkanisdif und en^lisdie Truppen haben mit einer haltlosen Begriindigung die franzosisdien Kolon-algeb'ete in Nordafrika angegriffen, die die Adisenmadite seit dem Waffenstillstand stet« geadnet haben. Die Adisenmachte wollten weder, daii diese Gebicte zum Kriegssdiauplatz wurden, nodi, đa(5 ihre Ruh« und Sidierheit gestort wurden. Die englisdien und amerikanischen KriegS" hetzer zusamnicn m t dem Judentum tragen nun die Harten und Leiden des Krieges in ein Land und Volk. d«s wir ichonen wollten. Der franzosische Staatsdief und Oberste Befehlshaber der franzosisdven Truppen, Marsdiall Petain, hat gegen diesen brutalen Angriff protestiert unJ semen Soldaten den Befehl erteilt, bis zum letzten Widerstand zu leisten. Dodi sind die Soldaten nicht lange imstande, den Angreifern eine wirk* same Verteidigung entgegenzuictzen. In dieser •Lage haben die Adisenmadhte in Obereinstimmung mit der Regierung von Marschall Petain be-sdilossen, den Angriff eine; Feindes zusammen abzuweisen, der ganz Euro pa und das franzosi« sche Imprrium beJroht. Unsere Soldaten kommtn, am Seite an Seite mit den franzosisdien Soldaten zu kampfen, und die frenzSsisdien Soldaten ver- teidigen im gemeinsamen Kampf mit uns die Sadie Frankreidis. Idi wende mich also an die tranzosischen Soldaten als Kameraden im gemein« samen Kampf gegen die Eindringlinge, idi wende midi audi an die Bevolkerung von Nordafrika und fordere sie auf, in diesem Kampf mitzuhelfen und in Nordatrika jenen Frieden und jene Ruhe wiederherzustellcn, die durdi den feindlichen Angriff ins Gegenteil verkehrt wurde. Heine Gefeditsbcriibrung Auf beiden nordafrikanischen Kriegssdiau-pliitzen hat sich die Lage am 17. November kaum verandert. An der tunesisch-algerischen G r e n z e sind die deutsdi-itaUenlsdien Truppen bisher nidit in Gefechtsberiihrung mit dem Feind getreten. Die britisch-amerikanischen Verbiinde sind nodi mit dem Ausbau ihrcr riid(wiir;igen Basen besdi^ftlgt. Nit klelneren Abtellungen Jtiefien sie zur Sicherung und Versdileierung des Aufmarsdies gegen die Grenze vor. Die Gebirgs-ziige, die Tunesien von Siidwesten nadi Nord-osten durchziehen. zwingcn den Feind zur Be-nutzung ganz bestimmter Einfallstore. Nach den bisher vorliegenden Meldungen zcidinen sich da-lier drei Bewegungen ab: die erste im Kiisten-gebiet, die zweite siidllch der Medjerda-Berge, die drltte nodi weiter siidllch am tunesischcn Riicken entlang. Unsere Aufklarer verfolgten alle Akti-onen des Feindes, wiihrend die Kampfflugzeuge marschierende feindliche Abteilungen mit Bom-ben und Feuer der Bordwaffen angriffen. Lonilon und dis Lage in Tunis .Manđicster Guardian"; Nordafrika-Aktion bauptsađillđi cin USA-Dnternchmen Diesf Stellungnahmc. die "Isn Amerikanern plote-lich die Hauptverantwortung fiir das nordafrika-nische Abeoteuer zuschiebt ist besonders Interessant im Zusammcnhang mit den nenestcn VorgKngen In Tunis eelbsf. Die vorliegenden Nachriditen ans englisdien und amerikanischen Quellcn sind, wie man aucb In London sclbst zugibt, ziemlidi unkiar. Eng-lisdie Fallsdiirmtruppen sollcn In einem gewngtcn Unternebmcn gegen Tunesien giworfen worden sein. Die eogllsctien und amerikanisdien Meldungen be- hw. Stodholm, 20. November. Der „Manchester Guardian" erklart in einem Artikel zum groBen Kampf im Mittelmeer. die Aktion in Nordafrika sei hauptsiidilich ein amerikamsdiefi Unternehmen und Churchill habe, wie er selbst erklSrte, hlebel „bloB als Reosevelts zwclter Mann" gehandelt Die mlll-tiiiiKchao Operationen seien nocb niJit abgescblosscn und ebenso offcnbar die politischcn. Nordafrika sel sowohl In militSri^cher wie polltiscber Bezlehung vellig ..uniiberslchtlich". WIr Tzdhfeit Afdrdi9ii und 'aocn ^ Der Wolf und die sieben lungen OelBIein El war einmal eine alte GeiG, die hatte lieben јигц5е Gciiiiein und hattc lie lieb, wie eine Mutter ihre Kinder lieb hat, Eines Tagei wollte tie in den Wald gehen und Putter holen, da riet tie alle sieben herbei und spradi: „Liebe Kinder, idi will hinau: in den Wald, seid aut eutr Hut vor dem Wolf. Wenn er hereinkommt, so friCt er euA mit Haut und Ha*r Der Bdscwitht ver« stcllt sidi oft, abet an seiner rauhen Stimme und an seinen sdiwarzen FiiRen werdet ihr ihn gleidi erkennen." — Die Gellilein sagten: „Liebe Mutter, wir wollen uns sdion in aditnehmen, Ihr kOnnt ohne Sorge fortgehen." Da mcdcerte die Alte und madite lich grtrost auf den Weg. El dauerte nidit knge, so klopft« jemand an der Haustiir und ricf: „Madit auf. ihr lieben Kinder, eure Mutter ist da und hat jedem von euch etwas mitgeb'radit." Aber die GeilSerdicn hiirten an der rauhen Stimme, daft es der Wolf war, „Wir madven nidit auf", riefen »le. „Du bist un» »ere Mutter nidit, die hat eine feine, lleblldie Stimme, aber deine Stimme ist rauh, du bist der Wolf." Ш ging der Wolf fort zu einem Kramer und kaufte sidi ein groKe, Stu& Kreide, jie aS er und madite damit seine Stimme fein, Dann kam er zuriidt, klopfte an die Ttir und riet: „Madit auf, ihr lieben Kinder, eure Mutter ist da und hat jedem von eudi etwas mitgebradit." Aber der Wolf hatte seine sdiwarze Pfote in das Fcnster gelegt, das when die Kinder unj riefen; „Wir madien nidit auf, unsere Mutter hat keinen sdiwarzen FuR wie du, du bist der Wolf." Da lief der Wolf 7,u einem Biiiifr und spradir „Idi habe midi an Jem FuC gesto?en, itreidi mit Teig darijber." Und als ihm der Bidser die Pfote testridien hatte, lO lief er zum Muller und yiradi: „Streu niir weiftes Mehl auf meine Pfote!" Der Muller dadite, der Wolf will einen be* trUf«n vnd irei$eru lidi, aber 4«r SToU ^gradil „Wenn du es nidit tust, so fresse idi didi." Da filrditete sidi der Milller und madite ihm die Pfote weiii. Ja, so sind die Mensdien. Nun ging der Bosewidic zum drittenmal zu der Haustur, klopfte an und spradi: „Madit mir auf. Kinder euer liebcs MUtterdien ist heimgekommen unJ hat jedem von eudi etwjis aus dem Wald mitgebradit." Die GeiGerdien riefen: „Zeig uns erst deine Pfote, damh wir wissen, diS du unser liebes MUtterdien bist." Da legte er die Pfote mi Fenster, und als sie saFien, daft sie weifi war, so glaubten lie, es ware allei wahr, was er sagte, und maditen die Tilre auf. Wer aber hereinkam, das war der Wolf, Sie ersdiraken und wollten sidi veritedten. Das eine sprang unter den Tisch das zweite ins Bett, das dritte in den Oten, das vierte in die Kiidie, das funfte in den Sdirank, das sediste unter die Wasdisdidssel, das siebente in den Kasten der Wanduhr. Aber der Wolf fand sie alle und ma*te nidit langei Federleieni eini nadi dem anderen idiludcte er in seinen Radien, nur dai jilngite in dem Uhrkaiten. das fand er nidit. All der Wolf I eine Lust gestillt hatte, trollte er lidi fort, legte lidi dmuuen auf der grlinen Wieie unter einen Baum und finp an zu sdilafen. Nidit lange da nadi kam die alte Geifl aui dem Walde wieder helm. Adi, wai mufite lie da er« blidien! Die HaustUre stand sperrweit auf, Tisch, StOhle und Banke wjren umgeworfen, die Wasdi« s^Ussel lag in Sdierben, Dedte und Kisien waren aus dem Bett gezogen. Sie sudite ihre Kinder, aber nirgends waren sie zu finden. Sie ricf lie nadieinandcr bei Namen, aber niemand antwor« tete. F.ndlidi, als sie an das jUngste kam, da rief eine feine Stimme • „Liebe Mutter, idi stecke im Uhrkastcn," Sie holte es heraus und «• erzUhlte ihr, da6 der ^otf gekommen wXre und die an« leren alle gefressen nXtte. Da kMnnt ihr denken, wie lie ilber ihre armen Kinder geweint hat. Endtidi ging sie in ihrem Jammer hinaui und das jUngste CeiRlein lief mit. All lie auf die Wiese kam. so lag da der WoH an dem Baum mod iduMroite, dau die Xiu mittertan. Sie betraditete hn von alien Seiten und sah, daii in leinem angefiillten Baudi sich etwas rcgte und zappelte. „Adi Gott", dadite sie, sollten meine armen Kinder, die er zum Abendbrot hinuntergewiirgt hai, noch am Leben lein?" Da mufite das GeilJIein nach Haus Uufen und Nadel uivd Zwirn holen. Dann idinitt sie dem Ungetum den Wanst auf, und kaum hatte tie einen Schnitt getan, so streckte sdion ein Geifilein den Kop{ heraus, und als iie weitersdinitt, so sprangen nadieinander alle lechs heraus und waren nodi alle am Leben uiid hatten nidit mal Schaden ge-litten, denn das Ungcrlim hatte lie in der Gier ganz hinuntergesdiludct. Das war eine Freude! Da herzten lie ihre liebe Mutter und hiipften wie ein Schneider, der Hodizeit halt. Die Alte Hgte: „Jetzt gehr und lucht Wadcersteine, damit wollen wir dem gottloien Tier den Bauch fiillen, solange es nodi im Schlafe lirgt" Da sdileppten die sieben Geifilein in aller Bile die Steine herbei und stedcten lie ihm in den Bauch, soviet sie hinelnbringen konnten, Dann nahte ihn die Alte in aller Gesdiwindigkeit wieder zu, daft er nichti merkte und lidi nicht einmal regte. All der Wolf endlich auigesdilafen hatte. ma*te er sich auf die Beine. und weil ihm die Steine im Magen lo groften Durit erregten. lo wollte er zu einem Brunnen gehen und trinken. All er aber anfing zu gehen und sich hin und her zu bewegen, so itieften die Steine in leinem Baudi aneinander und rappelten. Da ricf en .,Wai rumpclt und pumpelt In meinem Bauch ћегитћ Ich meinte, ei wiiren scchj Geiftlein, So lind'i lauter Wadceriteine." Und all er an den Brunnen kam und lich Ober da# Waiser biickte und trinken wollte, da zogen ihn die schweren Steine hinein und er muftu iXmmerlich ersaufen. All die lieben Geiftlein das when, da kamen lie herbeigelaufen und riefen , laut: „Der Wolf ist tot. der Wolf lit tot" und tanztan mit ihrer Mutter vor Freude um d*n Brunnen harun^ I Die oflene Wunde = Die milMrische Aktivit&t der Achseit* i streitkritfte gegen die vor der nordafrikani- 1 Kilste versammeltcn Verbiinde der = angelsachsischen Transport- und Kriegsflotte I nimmt von Tag zu Tag eine gesteigerte In- i tensittit an. Bemerkensioert ist dabei, dap i die dcutschen Flugzeuge ohne Verluste in I ihre Stiltzpunkte zuriickkehren konnten. /" = diesem Kampf gegen die feindlichcn Lan- I dungsflotten haben sich inzwischen auch die 1 deuischnn U-Boote mit schweren Schlagcn S eingeschaltet Ihnen gclang die Versenkung = mehrerei besonders grower Fahrgastschiffe, = die als Truppentransporter benutzt worden i sind. Der neue Kriegsschauplatz der AlUier- i ten hat also schon die Wirkung eines unge- = wohnlich hohen TonnageverscMeifies vnd I wird, da er auf laufenden Nachschub not- I wendig angewiesen ist, diese Wirkung behaU = ten. So ist Algier als die wichtigste Zentrale I des Landungsunternehmens fiir die feind- = Uche Tonnage bereits zu einer blutigen = Wunde geworden, die dauernd offen bleiben I wird. = Bei der Bewertung der Verluste, die der = gegnerische Nachschub bisher schon erlittrn i hat und weiter wird hinnehmen milssen, fdllt I • noch ein anderer Gesichtspunkt ins Gewicht. = In England souohl wie in den USA wird in = dem Bemiihen, die eigrne Aktion moglichst = grojSartig erscheintn zu lassen, davon ge- i sprochen, es hundele sich um das grOpte = Transportunternehmen in der Seekriegs- i geschichte. Bei ihrer angespannten Tonnage- i lage, die die Gegner selbst offen genug zu- i gegeben haben, тиЏ es fiir sie eine = Hiiperst schwierige Aufgabe gewesen sein, I den notwendigen Schiffsraum fiir dieses Un- I ternehmen bereitzustellen, ein Unternehmen, I das zudem nur gegen eine Front rdes ge- I ringsten Widerstavdes" gerichtet war. Daraiis I kann man sich ein Bild machen, was auch in = dieser Hinsicht notwendig sein wiirde, wenn = man den Versuch unternehmen wollte, ein I ahnliches Wagnis an der deutschen West- i flanke zu inszenieren. Fiir die amerikanisrh- i englische Kriegfiihrung in Nordafrika alier = wird es in der v&chsten Zeit eines der be- i herrschenden Momente sein, dafi der unge- I heuer schwierige Nachschub unter dem stiin- I digen, vermutlich sich strts steigernden Be- I schufi durch die hiift- und SeestreitkrOfte I der Achsenmdchte liegt. —u. niimiuimiiimiiintiitiiiiiiitiMmiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimiimi haupten. daB es sidi um groBe Krafte handle, die tief im Innern des Laudes angesetzt worden seien, um den anriickcndcn Alliierten-Kolonneo eineo Weg zu bahnen und sich gewisser Flugplatze ru bemach-tigcn Ober die Gcgenaktionco der Achsenstreit-krafte sdiweigen diese Meldungen. Eine ahnlidie vorsichtige Haltung wie der „Manchester Guardian" nchmen ledoch plotzlidi audi die LagcbetrachiunjeD dee Londoner Nachrichteodienstei ein. In etner derarttgen AimTamstmi; vom Mlttwoch- morgen helBf es, die Schlacht um Tunis sdielne ZD der entscheidcnden Auseinandersetzung um die Vor-madit in Nordafrika zu werden. Man miisse die weitere Entwicklung abwarten. An der Londoner Borse kam unter Reglerungsnacbbilfe voriibergehend eine fegtere Tendenz zum Voischetn Audi bier heiBt es aber: Die abwartende Haltung gegeniiber den Cr-eignissen in Nordafrika setzt sich durdi. Diese Sdiilderungen wirken audi auf England zn-rOck. In Londoner MllltWrkrelsen redet man sich zwar ein. die Achsentruppen In Tunis kSnnten nur liber eine begrenzte Panzerwaffe verfUgen und die ganze dcutsche Intervention In Tunis erfolge nur zum Zwecke von Zeitgewinn aber samtlidie Sadiver-standigcn warncn einhcllig die englische Offentllchkelt, die Stiirke Dcutschlands und Italiens lu nnter-sdiatzen. Gerlldite In London, wonadi General Rommel In Tunis eingetroffen sel. tragen dazu bel, die Vorsicht zu versdiarfen. Amerikaniadie Kor-respondcnten sind zuversiditlidier. wie |a liberbaupt zwcifellos die Kommandos und Paroler Roosevelt# den ganzen Gang der Aktion bestlmmen. Aber die eingangs zitierte Betraditung des ,,Manchester Guardian" liiBt erkennen, daB die Engliinder sich »on diesem Optimismus und dieser Waghal.sigkelt lleber ein wenig distanzieren moditen. Ir Londoner milita risdien Krciscn wird. schwedischen Meldungen zu-folge. betont. daB allzu schnelle Rrgebnisse nidit er-wartet werden konnten Die Engliinder appellleren ihrerseits an die Sowlets schnellstens neue Offen-siven In Gang zu sctzen zut Rntlastung der Lage Im Westen. Schnelllgkelt und Initiative auf alien Seiten seien nBtlg. Die Berichte der engllschen 8. Arme* beklagen sich Oher starke RegenfSlle, Wege- und Briicken-zerstdrung sowie weitgohende Mlnlerungen, Dadurch werde das Vordringcn sehr erschwert, „Die Zebn Gebote des Spanlers" Madrid, 20. November. Die spanische Falange hat ein Flugblatt heraungegcben, das folgende „Zehn Gebote eines guten Spanlers" In seiner Stellung-nnhme zum Kriee aufzihlt: I. Gehorche dem Can-dillo: 2, dcnke da ran daB Spanien und die total!-tSron Staatcn In dieser Stunde ein gemelnsamei Ziel, nSmlich den Triumph der Gerechfigkelt. haben i 3. verglB niemals, daB der heste Spanier der 1st, der In der Sowje^inion kiimpft; 4. verlreite keine falschen Gerlichie und Verloumdungen, denn ч1е werden In verbrecherl^cher Weise vom englisdien Ge-hiimdlenst In die Welt gesetzt: i. verglB nidit, daB fiir allea Schlechte, das deln Vaterland etduldeo muBte, allein GroBbrltannien verantworilicb iatt 6. denke taglich an Gibraltar und schwSre. daB da es wiedergewinnen willst; 7. Oberzeuge delne Freunde, daB dct englische Kapitallsmus und der Kommunlsmus die glelche Sache sind, nKmllch Ma-chenschaften des Judentums; 8. wenn man In delner Gegenwart den Marxlsmti# und die Demokratle verteldigen audit so tritt soldier VerfKlschung mann-haft entgegen; 9. »orge da.Hr daB d'Ine Kinder nldit audi In soldi sdimichvoller Zelt leben в)0»-sen, in der Spanien eine Kfclonle der Juden Freimaurer war, nnd 10, h t lie England one Vejuoerf die Englinder, Pobota. 21. novembra 1942. KARAWANKEN BOTE stran 5. -— Stev. 9Ž. ^S-Volksivohlfahrl skrbi za otroka in mater NSV le naletela na žalostne razmere - Matere dobivajo zaupanje in veselje do življenja z ozlrom na prihodnjo cestno zbirko za vojno zimsko portioč nam daje na razpo-loga vodja NSV-Kreisamtes Radmanns-dorf, Pg. M a t s C h y, sledeče poročilo o delovanju pomožne ustanove »Mutter und Klnd«, ki živo kaže, kako NSV kot zaupnica narodne skupnosti upravlja njej zaupana darila. Ista slika kot v Radmanns-dorfu se prikazuje povsod in naj sledeče številke in besede ne bodo samo obraCun-•ko poročilo, temveč opomin, da s povišanim darovanjem podpiramo pri zbirkah velike socialne pomožne naprave Reicha. Ko smo januarja 1942 začeli z oskrbo v pomožni napravi »Mutter und Kind«, smo dobili zelo slabe gospodarske razmere. Tovarniški delavec s tremi otroci je zaslužil 100 RM, tovarniški delavec z 12 otroci je zaslužil 150 RM, strokovni delavec s 3 otroci j« zaslužil 130 RM, tovamička delavka a 4 otroci je zaslužila 70 RM. Poeebno vprašanje so bile družine gozdnih delavcev. Gozdni delavec je poprej dobil svoj zaslužek šele po dovršenem delu, t. j. praktično šele čez četrt leta. Med tem časom nI imel nobenega denarja In je moral kupiti vsako malenkost pri trgovcu na up in ko je potem Blednjlč dobil mezdo (70 do 80 RM mesečno), pri čemur je bilo vseeno koliko otrok je imel, je bilo treba uporabiti ta denar za odplačilo dolga za vzeta živila, za kar je zaslužek komaj zadostoval. Za obleko In ostale nabave Bkoro nI bilo nikoli denarja. Temu primeru bi se lahko pridružilo še mnogo drugih. ^goelavija nI poznala socialnega skrbstva Država ni dajala nobene pomoči. Občine so poslovale po zakonu o ubogih, po katerem praktično ni bilo primera, da bi bilo treba komu pomagati. Katastrofalna je bila zlasti preskrba vdov in sirot. Zvedelo se je za več primerov, ko je bil zakonski mož že mesece in leta mrtev, žena, ki je imela majhne otroke, Bi je morala z delom po urah kaj zaslužiti, od občine pa ni dobila nobene pomoči. Te rodbine 80 bile odvisne od dobrotljivostl sosedov In, kjer ta nI zadostovala, eo Sle kar javno beračit. Stanovanjske razmere so bile izrazito slabe. Na?ll smo veliko premajhnih stanovanj, če sploh moremo Imenovati »stanovanje« eno sobo in eno črno kuhinjo. Poleg tega je mnogo hiš v zelo slabem stanju. Vrata In okna se ne Zapirajo pravilno, peči se kade, stene so vlažne in pozimi deloma celo poledenele. Pohištva je malo. Pogosto leže otroci na klopi ob peči, v predalnikih ali na tleh, pa če je tudi Več postelj, vendar manjkajo potrebne žlm-Jilce, slamnjače In posteljno perilo. Kolikokrat smo naleteli na speče otroke, ki so bill fokritl samo s starimi cunjami. Obleke vise vrvi, ki je privezana na stenah. Perilo je shranjeno kveCJem v koAarl ali v stari razbiti omari. Samo polovico dojenčkov Je bilo zdravih Logično je, da je bilo pri takih socialnih razmerah tudi zdravstveno stanje slabo. Bilo je zelo veliko bolnih za jetiko, za katere ni bilo zadostne oskrbe In nobene Izollrne možnosti. Pri prvih posvetovanjih z materami aprila In maja je bilo popisanih 85 do 90% dojenčkov. Od teh 1165 dojenčkov je bilo samo 675 zdravih, 250 je bilo rahitičnih, &1 je bo-lovalo na bronhialnem katarju, 75 je bilo napačno hranjenih, 69 slabo razvitih, da navedemo samo glavne bolezni. Negovanje In zdravstveno stanje dojenčkov sta bila v okrožnem ozemlju zelo različna. Dočim so bili otroci v Ratschach-Matten in Kronauu v splošnem dobro negovani In tudi pravilno hranjeni In so zunanje čedno izgledali, so bili otroci v Vlgaunu, Stelnblchlu In Kroppl zelo slabo oskrbovani. V mestih opazujemo na prvi pogled, da prebivalstvo večinoma živi v boljših stanovanjih In so matere tudi bolj poučene o pravilni prehrani In negi otrok. Pomoč NSV za prehrano in obleko Da pomaga veliki bedi, je pomožna ustanova »Mutter und Klnd«, kakor že omenjeno, pričela v januarju 1942. leta z oskrbo. Poglavitno je dajala pomoč s prehrano In z oblačili, da je rodbinam vsaj omogočila, da so popolnoma Izkoristile nakaznice za živila In obleke. Kjer je bila nastala zaradi bolezni ali zgu-be živine posebna stiska, je bila dana tudi večja posebna pomoč. Povrh so razdelili postelje za velike, otroške postelje, jerbase za dojenčke, slamnjače, volnene odeje in otroške vozičke In omogočili s pomočjo rodbinam, da so lahko ukorlstlll nakaznice za posteljnino. Pri tem je bilo potrebno, da se je Hllfsstellen-lelterln često sama oglasila pri občini ali na Kreiswirtschaftsamtu, da je Izkazala upravičenost izdaje nakaznic ali priganjala njih izdajo. Oskrba prebivalstva s perilom za dojenčke je bila zelo težavna, ker je prav za prav moglo nakupovati reči le v Kralnburgu, ABlingu in Radmannadorfu. Ko je dospela od strani Gauamtsieltung večja pošiljka, so revnim rodbinam, ki so predložile potrebne točke Iz na- kaznlce za obleko, lahko takoj poslali zavoje za dojenčke. Gauamtsieltung je tudi pri Relchstatthalterju Izposlovala boljše poslovanje preskrbe s perilom za dojenčke. Glede stroškov za porod so vedno takrat pomagali, če ni bilo nobenega, ki bi trpel te stroške, torej največkrat pri malih kmetih in bajtarjih, kajti te rodbine niso zavarovane in za nje tudi ni prlsrtoj n Bezirksftirssrgeverband. Iz sredstev pomoči za jetične so bili dani znatni prispevki in veliko bolnikov je bilo poslanih na zdravljenje, izdana so bila okrepčlla, po možnosti tudi prispevki za stanovanje in pohištvo idr. že danes so vidni uspehi. , Učinek teh naših pomožnih ukrepov se Je menda najjasneje pokazal pri drugem posvetovanju za matere. Zdravstveno stanje dojenčkov je bilo znatno boljše in tudi matere so bile videti zdrave. Pozornost je tudi vzbujalo, da je bilo veliko manj otrok zavitih In da so namesto tega matere ponosno prezentirale svoje dojenčke s perilom, ki so ga od nas dobile. Kadar nanesejo prilike, da jih obiščemo doma, čutimo vedno znova, da si žene, čeprav začetkoma niso imele zaupanja do novot in jih bržkone občutile kot preaatančne, sedaj vzamejo naša navodila k srcu in jih, ker so spoznale, da so pravilna, ubogajo. Skoraj pri vsakem obisku je prvo vprašanje: »Da, da, saj je prav lepo, če bi mogla dobiti to aH ono, toda kaj bi morala plačati za to, ali kako bom to odslužila?« Ce smo potem ženam pojasnili, da so jim reči podarj?ne, so bile zelo hvaležne in marsikatera se je jokala od veselja, ko Je zapuščala pomožno stanico. IVova slanovanja \ Kreisn Hadmannsdorl Kreisleiter dr. Hodisteiner je govoril svojim sodelavcem Na aeji Kreisstaba, ki se je vršila v sejni dvorani Landrata, so razmotrlvall zopet celo vrsto Različnih vprašanj In so Jih dovedll bližje uresničenju. Kreisleiter dr. Hochstelner Je govoril o splošnem stanovanjskem položaju v okrožju. Pri tem Je napravil razveseljive ugotovitve. Do Božiča bo na razpolago Se nadaljnjih 32 stanovanj v stanovanjskih gradbah »Neue Hel-mmt« (nova domovina). Tudi v ACllngu bo do Božiča 12 stanovanj dovršenih. Nato su poročali Kreislelterju posamezni Ortsgruppenlelter-ji In Ortsgruppenflihrerjl o stanovanjslcih vprašanjih v njihovem področju. Nadalje so se posvetovali o vedno bolj perečem vprašanju ustanovitve mlekarne v Vel-desu. Razgovarjall so se tudi o nastanitvi posameznih strankinih uradov kot tudi ostalih formacij In priključenih zvez zunaj v Orta-gruppah m Je bilo pri tem opozorjeno na važnost zadovoljive rećltve. Schulrat, Pg. K o 1-n i g, Јђ podal pregled o šolskih razmerah v okrožju, nakar Je Kreisleiter podal nekaj osebnih sprememb svojih sodelavcev v Kreisu. Tako Je bil poklican Pg. Pollak za Orts-gruppenlelterja v Kronau In Pg. FUrholzer za Ortsgruppenlelterja v Kalem. Amtsarzt dr. R 6 s 1 e r prevzame urad za narodno zdravstvo. Kreisleiter je ponovno povdaril veliko važnost otroških vrtcev in je ponovno pozval svoje sodelavce, da se za to zadevo posebno zanimajo. V tej zvezi Je sporočil Kreisleiter, da bodo že v bližnjem času otvorjeni nadaljnji otroški vrtci NSV. Pri popoldanskem razgovoru je govoril Pg. Machner o še ostalem popisu za KVB. Stabslelter Pg. M a 1 e r je obravnaval različna vprašanja poljedelstva In je ob koncu podal kratek pregled o preskrbi v okrožju. Potem ko so se razgovarjall še o nekaterih organizatoi'ičnih vprašanjih, je ob zaključku govoril še Kreisleiter dr. Hochsteiner in opozoril posebno na povečane naloge, ki so narasle vsakemu sodelavcu njegovega štaba s proklamacijo Gaulelterja z dne 27. septembra 1942. Kreisleiter je spominjal na dva vala zborovanj, ki sta se vršila po 27. septembru In je opozoril na potrebo, da se najmanj enkrat v mcsecu vrSe v posameznih Ortsgruppah javna zborovanja. V prihodnjih zborovalnih valovih bodo govorili strankini možje v posameznih obratih kot tudi v večernih razgovorih gorenjskim kmetom. Potrebno je, da vsak od nas vse zastavi, da se seznanijo ljudje zunaj v posameznih Ortsgruppah z našimi nalogami In našim skupnim delovanjem sploh. Vsak Izmed naS je s tem velikim nalogom Gaulelterja prevzel ravnotako veliko odgovornost In se ravno predvsem od njegovega ožjega kroga sodelavcev pričakuje, da si je vsak posameznik tudi vedno popolnoma svest te velike odgovornosti. Poznamo svojo veliko nalogo In jo bomo tudi rešili. Končno je pozval Kreisleiter vse, da v tem smislu še nadalje delujejo z vsemi močmi. S pozdravom FUhrerju se je zaključilo to celodnevno delovno zasedanje. Rreis RMhnanmdoff NeumarktL (Pester večer.) Po dolgem času so v dvorani KdF >Na Skali« zopet enkrat priredili prijeten večer KdF. Nameravano je bilo, da bi pevski kvartet iz Klagen-furta razveseljeval v nedeljo dne 15. t. m. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Na žalost pa je moral KdF Wart iz Radmannsdorfa poročati, da sta bila Izmed štirih članov kvarteta dva, torej polovica, vpo-kliicana k vojakom. Toda težave nastajajo vendar le zaradi tega, da jih premagamo. Pod to devizo se je obvladala ta večerna prireditev — In še kako! Da sta ostala dva gospoda mogla Izpolniti večer skozi celi dve url na splošno zadovoljnost, je pač več kakor hvalevredno. Vrstili so se solo- in dvospevl. Orkester na pihala v Neumarktlu je prav pridno dopolnjeval uspela predvajanja. In v resnici Je bila zabava zelo uspela, kar je dokazalo obilno odobravanje. Predvajale! In občinstvo so si obljubili, da se kmalu zopet snidejo. Ratschach-IVIatten. (Rodbinska kronika.) Meseca oktobra 1&42 so bill v Ratschachu rojeni trije otroci In sicer Jakob Makowetz, v hišni štev. 14, Alois Roger v hišni štev. 169 In Alois Amann v hišni štev. 80. — Umrli so; gospodinja Ursula Meschnik, Ratschach številka 33, stara 64 let, gospodinja Ursula Benet, Ratschach Stev. 79, stara 54 let, Maria Zusner, Ratschach štev. 13, stara 78 let, Marla Ma-tlasch, Ratschach 140, stara 79 let. — V oktobru nI bilo porok. St. Katharina. (Apel.) Apel naSe Orts-gnippe se je pred kratkim ob polni udeležbi amtslelterjev s polnim uspehom vršil. Orts-gruppenfUhrer je razvil širok delovni načrt in je poudaril, da bo treba od vsakega člana zahtevati vse moči, da se bo načrt dobro Izvršil, Navzoči Krelsamtsleiter Pg. Laadsttltter je nato v jedrnatem, lahko umljlvem, poučnem In vspodbudnem poldrugournem govoru razložil tekoče delovne smernice In dal navodila vqem prisotnim članom za njihovo delovanje. Pri naslednjem apelu je bilo 60 članov na novo sprejetih v KVB. Apelu je prisostvoval tudi gospod župan, И je nove člane pozdravil z lepim govorom. St. Katharina. (Iz vaške kronike.) V zadnjem mesecu smo imeli 2 smrtna slučaja lu troje rojstev. Nabornikov 1923 imamo 9, onih od 1924 pa 13. Skupina žen iz Kamina poie Удбка veselica v fodnart-Uabcrnu. Pred kratkim je obiskala Podnart Habera skupina žen iz Bleiberga ter s tamošnjim prebivalstvom priredila vaško veselico. Ko je že v nedeljo predpoldne sestanek Jugendgruppe Podnart-Habem v živahni izmenjavi misli do-vedel do tesnega stika vseh prizadetih, se je popoldne vršila vaška veselica v nagnečenl dvorani. OrtsgTuppenfUhrerin gospa D e r -n 11 s c h je prisrčno pozdravila vse doSle, ki so jih nato gostje razveseljevali z veselimi predvajanji pesmi In narodnih pesmi Iz K&m-tna ob spremljevanju ročne harmonike In citer. Zelo dobro uspela predstava dveh malih šalolger je vzbudila veliko veselje, tako da so se po prav prijetnih urah od vseh strani oglasili z željo, da bi se ta uspela veselica ponovila. r" Oipi. Opt kef €. Jiwont Klagenfnrt. ивЛ BahnhotHtraBe 15 Нсргпсн}с $a đraguCji ^_PRIPOVEDUJE IDRG REHOPF Oba moža sta se smehljala in se dobrohotno spogledovala, ko je bila kupčija sklenjena. Jameson je bil bankirju v resnici hvaležen za nasvet, kajti z Ascherjevimi se ni bilo dobro šaliti, to je vedel ne le on sam, ampak vedeli so to bili že angleški kralj Eduard VII. in Jurij V. kakor tudi njegov sin Jurij VI., ki so imeli poslovno opravka z njimi. * ZOBOVJE KOT — TREZORI Nekaj dni pozneje so imeli židje Ascher sklep kupčije v žepu in zgodba o bliščečem diamantu, ki mu je njegov lastnik vzdel ime »želva«, bi bila pravzaprav pri kraju, če ne bi bila imela zadeva še prav poseben izid za zunanji svet. Oliver Jameson, se je bil, ko nI Imel več nobenih poslov na Nizozemskem, vrnil v London. Točno je ubogal navodilo svojega častivrednega prijatelja Barrieja, bankirja in člana spodnje zbornice. Se drugi dan po Svojem prihodu je govoril s pravnim zastopnikom Finleyjcm v njegovi zasebni pisarni za tesno zaklenjenimi, z blazinami obloženimi vratmi. Finleyja pa ta popoldan nI Smel motiti noben drug klient. Živa duša ni 'likoH zvedela, kaj se je pri tem razgovoru dogovorilo. Tri dni in pol noči pozneje se je zgodilo lok"! f,, :ir Berkeley Square. Ta pro-, |,(, fi. il! 1 naj ^oljši ZB prebiva-kakšnega angleškega plutokrata v Londonu, Nnjon^ntne v h'Sah, ki meje na ta prostor, so za evropejske pojme naravnost fantastične, skoro neverjetno visoke, in vendar jih plačuje nekaj sto ljudi, ne da bi trenilo z očmi, ker si lahko privoščijo, da stoji na .»jihovi posetnici v ozkih, ličnih črkah natisnjen naslov »Berkeley Square«. Tukaj je imel tudi lord Reed svojo razkošno meblirano samsko stanovanje, ki ga je stalo na leto okroglo vsoto 8000 funt-šterlingov. V tem času so dvakrat — vdru-gič kmalu po njegovem povratku iz Pariza vlomili v njegovo stanovanje. Komornega slugo so našli ustreljenega, ravnotako dragocenega kitajskega čuvajnega psička. Lord Reed se je zelo žalostil. Sicer je vsak dan lahko dobil novega komornega slugo, toda za psa mu je bilo v resnici žal. Angleži so, kakor znano, ljubitelji živali. Važnejše pt, je bilo, da tatovi niso ničesar ukradli. Ce so se bili nadejali, da bodo lahko vlomili v kakšen trezor z lepimi diamanta lorda Recda, no, v tem so bili pač razočarani. Očitno jih je to razočaranje tako prevzelo, da se niso dotaknili ničesar drugega, niti one stare mape s starimi ko-loriranimi francoskimi rezi v knjižnici, zbog katerih bi bil zardel celo revijski zvezdnik Mlstinguette... Lord Reed ni kazal nobenega znaka razburjenja, ko so ga poročevalci velikih londonskih dnevniRov opoldne izpraševali o drugem vlomu. Seveda tudi niso nič spraševali o tem, kako je bilo mogoče vlomilcem priti v Reedovo stanovanje, ne da bi prebudili hišnega gospodarja. O tem času namreč niti doma ni bil, ampak v — toda re-porterji so itak vedeli kje In zato diskretno tudi niso izpraševali. Izleti častivrednega lorda v kitajsko podtalAo četrt v Londonu niso bili več nobena skrivnost za londonsko družbo. V prihodnji noči se je zgodil incident, ki je na las nalikoval groteski in vendar bil zločin prve vrste. Okrog dveh zjutraj je nek londonski bobby kot posebna policijska obhodna straža — stroške za to so stanovalci Berkeley Squara skupno plačevali — počasi prihajajoč s Piccadilyja, šel po trgu navzgor, ko je naenkrat opazil čudno postavo: starega žičastokoščenega gospoda, ki si je svilen cilinder globoko porinil na čelo in se premikal po pločniku sem in tja, kakor da bi iskal kakšen predmet. Uljudno in pripravljen pomagati je policist pristopil. Gospod v plašču ga i.i videl. Bobby ga je pptipal za ramena in ko se je postava prestrašeno vzravnala, je zagledal razjarjeni obraz lorda Reeda, ki jc začel v čudnih glasovih javkati in jecljati. Razume se, da je policist poznal lorda Reeda, toda sedaj je bil čisto nem. V takem stanju gospoda še nikoli ni videl, predvsem Se nikoli ne tako pijanega, da nI spravil nobene besede pravilno iz ust. Ko je še vedno, ne da bi si vedel pomoči, stal pred klečečo postavo, se je angleški plemič čisto zamazan končno zravnal, in konstab-ler Davids se je moral prepričati, da je bil Reed popolnoma trezen. Pijan človek ne bi bil tako naglo skočil pokonci. Potegnil je policaja nekaj korakov naprej, dokler nista oba stala pod eno izmed štirih velikih obločnic na Berkeley Square. Tam je na široko odprl svoja usta in s prstom polcazal v votlino. Končno je bobby razumel. Castivredol lord je bil brez zobovja. Sedaj je Davids, ki je le s težavo zadrževal smeh, vedel, zakaj Reed ni mogel ničesar dopovedati. Pripravljen pomagati je potegnil svojo beležnico, oslinil svin- čnik, ki je visel na tanki verižici od vrhne-ga roba službene torbice, in oboje predal lordu. Nekaj minut pozneje je bila pojasnjena skrivnost moža, ki je sredi noči plazil po Berkeley Square — ali pa tudi ne? Ko se je bil lord vračal domov in ravno zavil na trg, so ga znenada napadli od zadaj. Napada samega se je le še slabo mogel spominjati. Vohal je neko sladko mamilo in v istem trenutku se je bil zgrudil. Ko se je bil zbudil, ni imel več zobovja ia s tem ne več premoženja, ki bi bilo s 300.000 funt šterlingi prej prenizko kot previsoko navedeno! Kajti to zobovje je razven očitno praktičnega delovanja rabilo tudi Se drugim namenom: dal si ga je izvotliti, tako da je bila v vsakem velikem umetnem 2obu votlina, v katero je lahko skril, — diamante! Vsa leta ni nihče vedel o tej skrivnosti, o Reedovem »zasebnem trezorju«, ki je povrh še čudovito olajšal tihotapstvo z biseri na meji. Do onega večera na zahodnem koncu Londona. Do resnične zveze teh čudnih dogodkov bomo bržkone gotovo prišli, če se spomnimo dogovora med Oliverjem Jamesom in drom. Finleyjom. Kot previden mož je Reed svoje dragulje seveda zavaroval pri Lloydu. Dr. Finley je bil eden izmed članov te velike angleške zavarovalne družbe in je kot akcionar vedel o čudnem zasebnem trezorju lorda Reeda. Bržkone mu je bil tudi Oliver Jameson pripovedoval, kdo je nasnoval oni čudni napad na Place de la Concorde v Parizu. Dr. Finley pa Je bil angleški trgevee In ni čisto niti okleval zaupati Jamesonu skrivnosti pod pogojem, da bo provizija primerna. (Dalje prihodnjič.^ stran в. — Štev. 92. KARAWANKEN BOTE Sobota. 21. norgmhra 1942. JVafto so dobili „xlafo" Imelniki zlale sielinje za hrabrost Vojaštvo Ima na Gorenjskem staro In lepo tradicijo. VojaM 17., 27 In vseh drugih polkov eo se prosla\4U z neminljivo slavo. V svetovni vojni eo si mnogi Gorenjci prtdoblll odlikovanja za hrabrost. Najboljši Izmed njih so dobili za posebne storitve zlato svetinjo za hrabrost, пајлНје odlikovanje, ki »1 ga mogel v prvi sveto>-ni vojni pridobiti vojak od mo6t\-a. Kara-wanken Bote začenja danes z vrsto člankov, v katerih so v besedi in sliki prikazani Imetniki >zlate«. Oni zaslužijo, da jih spoštujemo in naj bodo zgled in spodbuda mlatllni »Z/ate« (zlate hrabroatne medalje t. j. najvišje odlikovanje za moštvo v avstro' ogrski vojski) so bile v prvi svetovni vojni redke, še posebej redke pri pešadiji, toda Gorenjci ao bili med tistimi, ki so jih prejemali. Lotschnikar Franz je bil med njimi. Moti pa se, kdor misli, da nosijo ti ljudje pripovedovanje o odlikovanjih kar na dlani : . 7,. ,/) vendar ni bilo tako enostavno, kako ste jih f dobiIi?€ = »Najbrie bi Se katero dobil, če ne bi bil | ujet, tako pa imam to kar imam ...« | Taki so bojevniki in nič drugačni. = Lotschnikar je imel trdo mladost. Do- = raščal je v Zwaschenwassern, ae izuči/ Idju- = čavničarstva v Ljubljani, nato je Sel po = svetu kot pomočnik in prišel celo v Belgijo. | Po vrnitvi se je prostovoljno javil k mor- = narici v Pulju,kjer ga je našla tudi svetovna | vojna. Bil je skoro na vseh irontah, naj- | več pa v Tirolah pri Kaiserjager-jih. Ob za- | četku vojne je bil korporal, toda že pri bitki = za Sveto goro je postal Feldwebel. Pri 8. | ofenzivi je bil od strojnice iz aeroplana | 5 krat ranjen. Po kratkem bolovanju je šel | v šolo za jurišni oddelek, nato za nekaj ča- | sa na rusko ironto, potem pa zopet nazaj i v Tirole, kjer je dobil pri 11. ofenzivi zlato | itiedaljo za hrabrost. Bil je povsod, kjer so | jih potrebovali in vedno na nevarnih me- | stih. Najljubša mu je bila predpatrulja. | Splazil se 'je do nasprotnikove postojanke | in dal 6 kg ekrazitd v topovsko luknjo, Ai i , . , , ^ .__, , . . . . _ . . , 5 Vsak rojak se bo veselil nad 60 milijoni je molela IZ trdnjave. To mu je prineslo^ znakov, ki jih bodo nudili pri tretji državni V neki osvojeni oboroževalni tvornici v Stalingrad u. Boji, ki se vrše za zadnje ostanke mesta, so nečuveno hudi, kajti borba se bije le še v ruševinah. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Herber, Sch. M.) Kiirnlnerska kmelka liiSa v mlll|on%kl izdaji t Pri prihodnji cestni zbirki bo prodanih 60 milijonov „kmečiiih domov" Tretjo državno cestno zbirko bodo Izvedle v . g-------- — ---------X". ----J. smislu tradicije formacije stranke SA ff, zlato, ko jc imel steovne te vse po dve, = cestni zbirki dne 21. in 22. novembra prlpad- NSKK In NSFK. Ker je mnogo mož strankl-Pii zadnji ofenzivi je bil Lotschnikai i NSKK in NSFTC v okviru zimske nlh formacij v vojni, bo v celem Gauu Karn- uiet Italliani ki /to vedeli Ha *<• ndllknva- = znaki, ki so zopet umetrift'to In ten zbiral tudi Relchsluftschutzbund. Poleg ujet, Italijani, ki so veaeii, aa se oaiiKova _ ојдЈдцд izvedeni, predstavljajo n/a ne dele kar tako, so ga vprašali, odkod | „a evetlih lesenih ploščicah 12 toliko, kje je vse bil na frontah. »7ee ta | tipov kmečkih hlS, ki so moj- boljše sem dobil v Tirolah.,jim je od- i »trsko odtisnjene ali pa z roko govoril. Vedeli so, da so zajeli hrabrega na- i »Ukani. S tem tvorijo obenem sprotnika. V Italiji je bil od leta 1917. do 1 deželo in . J t 1 I ^ ^ .... = kažejo mali del velike množine 1921. m delal kot ujetnik na grofiji gene- = hismh oblik, znake rala Cadorne. Na velepoaestvu je delalo 30 | kmečkega življenja in ponosne ujetnikov in so se dobro imeli, | delovne moči. Koncem koncev Kakor je Lotschnikar hrabro sluiil voj-1 j*"' , 5 ndh prebivalcev doma iz dežele. sko, tako hrabro in tiho je prenaial tudi vse = ^^rej tukaj lahko najde težave v življenju. Nikjer se ni ailil v = hišo svojih kmečkih prednikov. ospredje, nikoli ni hotel biti komu v nad- | Znake bo napravili v MUnche-lego. Tako je tudi tiho in lepo skrbel za 5 nu, v Bayrischen Waldu, v M;" V <" 1 stregel skoro eno leto poleg svoje težke н družin, ki se pečajo z domačim službe. 5 delom, je s tem dobilo dela In Tako tihi in samosvoji so junaki. | kruha. Poleg mogočnega štlrl- g kotnega dvora iz Oberdonau Lotschnikar Franz, bojevniški tovariš z zlato kolajno za hrabrost. Poleg zlate ima Se dve veliki srebrni, dve mali srebrni, bronasto, Verdlenrtkrcuz, Karltruppen-kreuz in Verwundetenmedaille. in da bomo slišali kako pestro in nališpano povest. tKako sem jo dobil... Tako je bilo pa nič drugače.it Ali so pred vami potem kaj defHirali? »Kdo bi defHiral na takem vražjem prostoru. Prav jezili smo se, ker nam je granata pomedla karte, ko so me poklicali na Regimentskommando. Sel sem počasi tja in nazaj, takrat je ravno najbolj »dol letelo*, in so mi jo dali, pa je'b'lo, potem pa smo se tepli naprej.*. »Dobiti devet odlikovanj in tudi zlato O- | kmečko hišo Iz SUd- imiiitmmiimiMmmmimiiimiiiiimmmiimiimimmiiiiHiiimniiumiiiMmmnniiiiiiniiiimmimimimmmniiiiiiimmiiiiimiiimimiiniimiiR bayema, ki je okrašena s slikarijami in re^arljaml, k a- Prvi Gorenjci na naboru Za orožle so vredni samo častivredni - „Potrjeni" gostje NSKOV Od nedavno se vrSe v Kralnburgru prvi nabori mladih gorenjskih letnikov. 2e opoldne amo videli prve mlade nabornike, z znanimi pisanimi trakovi in velikimi barvastimi rožami za klobukom in na suknjiču, veselega obraza In ponosno hoditi po cestah. Zareče oči eo vsakomur dokazovale, da so se veselili, da so spoznani za vredne postati »tovarlSl« v naj-ponosnejii armadi sveta In s tem biti sprejeti v krog ornih, ki smejo nositi častno obleko Rel-cha. ' Tovarištvo starih vojakov v Kralnburgu je one, ki so bili spoznani za vredne, popdidne povabilo na kratko slavje in na kozarec vina KameradschaftfUhrer F o c k od NSKOV in Pg. M6sl acher sta vodila to prireditev med starimi In mladimi, Kreislelter K u Q je pozdravil mlade tovariše in vojake vellkonem-Akega Relrha in jim je želel iz vsega srca mnogo vojaške sreče. Ko se bodo nekoč vrnili domov, bodo našli pri starih vojakih na Gorenjskem odprta vrata in veselo srce, ker bodo dokazali, da častno vzdržujejo in nadaljujejo staro tradicijo svojih staršev Iz let 1914 do 1918. Pg. MSslacher je opozoril mlade novince, da je ta dan eden izmed najpomembnejših v njihovem življenju, kajti to, da so bill spozm^il sposobne, je čast, ki jo podeljuje Relch samo častivrednim. Nemčija nima na boljnem polju najslabših kot nasprotniki, katerim pride vsak prav, temveč nosijo pri nas orožje samo najboljši. In če prav Se marsikateri mladi Gorenjec govori drug jezik, to nič ne govori proti temu, da emo enake krvi in enake časti In da Imamo samo en cilj: Boj židovskemu hudobnemu duhu umazan osti in zločina, boj vsem, ki hočejo ovirati miren razvoj Evrope, pravično pošteno delo in zavarovanje človeškega življenja In družine. Vi ste nam enake krvi, je zaključil govornik. Vaši očetje »o bili naši častivredni tovariši od 1914 do 18. Visoko so cenili tradicijo starih ITnlkov in 27nikov In drugih polkov, Gorenjska kri je tekla ravnotako plemenita in dragocena in ima enako pravico do časti, dela in kruha kot ves ostali narod. Ce nam je pa leta 1918. Žid ukradel sadove zmage, Jih je ukradel tudi Gorenjcem. In zato Je Adolf Hitler ravno tako osvoboditelj Gorenjske kot vsega naroda. Da mu pomagate pri obnovi novega nemškega Relcha, polnega časti In močne ter mirne Evrope, ste poklicani. VI kot naši ostali nemški bratje In sinovi. Oni kot tudi Vi ste naš up in naš ponos. Ml stari frontni bojevniki se hočemo z Vami zvezali in se vedno sestajati v tovarištvu. In VI boste doživeli in se naučili: najlepše tovarištvo Je ono nemškega vojaka, onega od včeraj, kot tudi onega od danes in od Jutri. Frontni vojak nas vodi. On je porok zmage, neomajne zvestobe, tovarištva. rakterlatlčno Шво Iz Schwarz-walda, ktlmtsereko kmečko hlflo, strokovne In resbarijeke dvore 1* srednje Nemčije, El-eaesa, Eggerlanda, Schleelen in Nledersachsena, kot tudi slikovite domačije Iz Frieslanda In Iz okolice Nleder-rhelna. Obenem bo to tudi tiha zahvala za ne-utrudljivo požrtvovalnost nemških kmetov, če 21. In 22. novembra prekoračimo s svojimi darili vse dosedanje. Leseni znaki nabirajo za vojno zimsko pomoč. Male ploščice, ki prikazujejo različne tipe nemških kmetij, bodo 21. do 22. novembra prodajBli člani SA, NSKK in NS.-Fliegerkorpaa v okviru tretje dr£avne zbirke. (NSV., M.): Žetveno zahvalno slavje pri KIG v ADIIngu Obrat Obdeluje 81 ba travnikov In 26 ba n]!v Vprvlč se je sestalo usluibenstvo poljedelstva KIG v ABllngu prejšnji teden, da obhaja po končani žetvi v okviru obratnega apela das Kmtedankfest (žetveno zahvalno slavje) v tovarlškl skupnosti. Prostori za uslužbence obratne kuhinje, ki so bill okrašeni z zastavami NSDAP, svežim smrekovim zelenjem, cvetlicami In različnimi sadeži, skoro niso mogli sprejeti velikega števila udeležencev. Vesele koračnice obratnega orkestra KdF so uvedle slavje. Potem ko je Betrlebsobmaim otvorll slavje, je govoril obratovodja poljedelskega obrata. Izvajal je, da Je od leta 1933. žetveno zahvalno slavje, ki Izhaja Iz stare kmečke navade, v Nemčiji določeno kot državni praznik In je opozoril na vainost tega dneva, na kateri dan se epominjamo neizmernega truda in dela kmetov In kmečkega delavca. Podal je Izčrpen pregled o Izvršenem delu poljedelskega obratnega oddelka, ki je zgrajen na najširši podlagi, kateri oddelek pa je svoje naloge mogel Izvršiti le radi tega, ker ga Je obratno vodstvo zelo močno podpiralo. S ponosom, tako Je Izvajal, lahko gledamo na letošnjo žetev. Letos smo tukaj na Gorenjskem toliko pridelali, kot že več let ne. Ce se nam je sredi vojne posrečilo ustanoviti dve obratne kuhinji, v katerih se dnevno Izda usluiben-stvu 5000 porclj jedil, potem šele lahko za-popademo, kako važno Je, če smo velik del za to preskrbo potrebnih živil pridelali v lastni režiji. Obratni vodja se Je nato ziahvalll vsem, ki so prispevali, da se je to posrečilo In je ugotovil, da ta obrat danes obdeluje v lastni režiji ai ba travnikov In 26 ha njiv. To je uspeh veeh sodelavcev. Obratni vodja se je zahvalil BetrlebefUhrerJu za zaupanje, ki ga Ima v delo ekonomskega oddelka In Je obljubil v imenu zaposlencav, da bodo še nadalje tako pridno delali In uspehe z nadaljnjimi Izboljšanji povečali. BetrlebsfUhrer je nato Izrekel zbranim delavcem In njihovim obratnim vodjem svojo osebno zahvalo za Izvršeno delo. Ce sem se odločil, tako je Izvajal, da izgradim poljedelstvo svojega obrata ravno sedaj v vojni, se je to zgodilo edino le zato, ker sem spoznal, da je ravno v tem času pridobivanje poljedel-sltih pridelkov največje važnosti. Pridelek naših njiv bo v prvi vrati prišel prav našim tovarniškim kuhinjam In bo s tem bistveno prispeval za zagotovitev prehrane mojega uslužbenstva. Moja pričakovanja so bila da-ieko presežena. Zelo bogata šetev dokazuje, kakftni uspehi se lahko dosežejo, če vodstvo in usiužbenstvo tovariško sodelujeta. H koncu se je obrnil Betrlebsobmann i svojimi izvajanji do delovnih tovarišev in je v svojih Izvajanjih govoril o bistvu In namenu ustanove Deutsche Arbeltsfront. Rekel je, da tvori današnja prireditev začetek nadaljnjih obratnih apelov, ki imajo namen doseči pravo obratno skupnost. V sedanjem težkem boju nemškega naroda za njegov obstoj ali neob-stoj. Je prehranjevalno vprašanje odločilno za prirobitev zmage. Pričakuje' zaradi tega za prihodnje leto Iste pridnosti in še večjega uspeha kot prispevka za gotovo končno zmago; uslužbenstvo Je to po nekem svojem delovnem tovarišu kot glasniku tudi obljubilo. Urah tteln IJttal. (športnik.) Dopisnika športne notice z dne 10. novembra 1942. prosimo, naj z navedbo svojega naslova stopi pismeno v •tik z uredništvom Karawanken Bote. tega bodo po deželi zbirali tudi Amtswalterjl des Amtes fUr das Landvolk, Ortsbauem-fUhrerJi ob koncu tedna kot pomočniki vojne zimske pomoči. Na Gorenjskem bodo zbirali tudi Se Poli-tische Leiter NSDAP, Amtswalterjl KVB In gasilci Poljedelska razstava v Kralnburgu v tednu od 29. novembra do 6. decembra bo v Kralnburgu prva gorenjska poljedelska razstava, ki naj gorenjsko kmečko ljudstvo pouči In ga usposobi, da se združeno z velikim nemškim narodom sobojuje v proizvajalni bitki prihodnjega leta. Ce Je bilo preteklo leto v go-gorenjsko ozemlje pripeljanih še veliko živil, je leta 1942. gorenjski kmet dokazal, da lahko sam pridela preccjšnJe množine. Leta 1943. bo pa pridelal še več kot leta 1942. V svrho, da se mu pri tem pomaga, je prirejena poučna razstava. Dala mu bo možnost, da se pouči o pravilnem gospodinjstvu, gospodarstvu, vrtnarstvu, poljedelstvu In gozdarstvu. Poljedelska poklicna zadruga SUdmark, Landesforst-amt, Klngenfurt In znane tvrdke strojne In orodne Industrije so obljubile svojo podporo, tako da bo razstava imela popoln uspeli. Kmečke žene bo gotovo zanimala razstava iz kuhinjskega področja, o zalogi in konzerviranju. Poleg tega bo dana prilika, da si ogledajo obrat mlekarske zadruge Kralnburg, ki je eden izmed najmodernejših obratov v Relchu. Videli bodo tudi razstavo gorenjske kmečke stanovanjske kulture, tako da je pričakovati, da ne bo razstava vzbudila zanimanja samo pri kmečkem ljudstvu, ampak tudi pri meščanih. Narodnogospodarsko važni razstavi Landes- und Kreisbauernschafte je. radi tega Želeti popolnega uspeha. Uvedba nemške Oemeindeordnung z veljavnostjo od 1. oktobra 1942 je vpeljana v zasedenih ozemljih Kfimten In Krain nemška Oemelndeordnung v skrčenem obsegu. Radi pomanjkanja pogojev sicer še ne obstoji popolna občinska samouprava, toda z novo ureditvijo so podane vse podlago da se omogoči Bainiouprava v okviru utesnitev. Predstavlja torej z uvedbo nemške Gemeindeordnung v smislu uvodne naredbe ono vrsto samouprave, ki je pri sedanjih razmerah možna. Namen je, da se občina čimprej dvigne na on® višino, da bodo dani pogoji za uvedbo popolne samouprave. novembra 1942. KARAWANKEN BOTE stran 7. — StcT 92. Aus dem Hreise Hralniiurg KnUnburg. (Nastop NSKK.) Pretekli pe-je nastopil polnoStevllno službo Sturm ♦l M 90 Krainburg - mesto. SturmfUhrer Pg. K o s 1 n je javil SturmstandartenfUhrerju 'Mtzerju. Standartenfiihrer je , Izrazil • svoje veliko zadovoljstvo o delovanju Sturmmannerjev. Zvečer se je vršila ^ . prireditev. I \ ..iburg. (Šolanje za usposoblje-' -je.) Nedavno se je viSllo na športnem prostoru na »Planini« prvo Šolanje vojnega uspo-®obljenja Štaba Ortsgruppe NSDAP In sodelavcev DAP In NSV, ki se bo Se nadaljevalo. Šolanje vodi Ortsgruppenausblldungslelter Pg. Goltschnlgg. Kreisorganisationslefter Pg. Zschirnt je uvedel Šolanje Izobraženja s kratkini predavanjem o bistvu In pomenu voj-Oega usposobljenja. Krainburg. (Trgovsko življenje.) ^Irtschaftskammer K&mten je priredila zad-®31 četrtek zborovanje za vse trgovce mesta Krainburg, pri katerem so jim bile dane smer-&ke In so jim bile razjasnjene določbe o zaposlovanju vajencev in o namenu In polaganju pomočniških Izpitov. Krainburg, (Zadeve nakaznic bodo hi tre j S e reSevane.) Pred kratkim se je vrSll veliki apel sodelavcev KVB Ortsgruppe Krainburg-mesto, na katerem Je drl Orts-gnippenlelter smernice za bodoče politično delo. C^ozorli je tudi na razstavo Reichs-D&hrstanda, katero nameravajo prirediti v Krainburgu koncem meseca. Kakor je nado-mestujočl Gemelndekommisaar Decker poudaril, bodo v bodoče hitreje reSevane zadeve nakaznic v sporazumu z Ortsgruppenleiterjem 8 pritegnitvijo stranke. V nujnejSih primerih bodo pritegnjeni Blocklelterjl, s Čimer bo preskrbljeno za hitro poslovanje. Nato je govoril Ortsamtsleiter NSV Luckmann o darilni Oedeljl in njenem pomenu. Dr. F. J. Luku Kralnbiirg. (Poroke.) Poročili so ee: Jo-hann Hartmann, pomožni delavec Iz Zauchen, občina Laak an der Zaler, In Marta Plant, kmečka pomočnica Iz Helligengeist, občina Safnltz; Stanislaus- Bertsc])ltach, zidarski pomočnik iz Mitter-Gamllnga, občina St. Martin, in Marla Kos, upraviteljica Iz Mltter-Gamlin-ga, občina St. Martin u. d. G.; Gottfried Alois Petritsch, knjigovodja iz Wischmarie, občina St. Velt an der Sawe, In Angela Roendgg, na-meščenka iz Gortschach,, občina ZwlschenwSs-sem; Paul Kokal, kmečki pomočnik iz Vou-tschach, občina Polland, in Rosina Terpln, šivilja iz Woutschach, občina Polland; Anton Pototschnlg, mizarski mojster iz Oberdorf, občina Tratten, in Marla Schlffrer, gospodinja Iz Oberdorf a, občina Tratten; Johann Kau-tschltsch, kmetovalec Iz Sairachberg, občina Tratten, in Franziaka Kautschitsch, hišna pomočnica iz Sairachberg, občina Tratten. Zirldach. (Rodbinska kronika.) V mesecu oktobru so bill v občini Zlrklach rojeni sledeči: Johann Schlebler, Dworle hšt. 14, Johanna Jenko, Slttlchdorf hšt. 3, Rafael Jerai, Oberfernig hšt. 24, Cacllia Bobner, Zlrklach hšt. 29. Anna Kalinschek Unterfemig hšt. 48 in Anna Turk, Belscheld hZt.6. — Umrli pa so sledeči: Peter Plaver, Dworle hšt. 70, Paula Repnlk, Oberfernig hšt. 3, Anna Kalinschek, Unterfemig hšt. 48 in Apolonia Aidowetz, Zlrklach hšt. 44. Flodnig, (Strankino delo.) Pri neki svečaonsti je OrtsgruM)enIelter I. S c h 6 n -herr sprejel zopet 170 članov v KVBi Krels-schulungslelter, Pg. L i 111 n g, je Imel večerno šolanje, pri katerem je nazorno in zanimivo razložil poslušalcem cilje stranke in pojem >Volksgemein3chaft< (narodna skupnost). Pri apelu AmtstrSgerjev je Ortsgruppenlelter podal smernice za delo v prihodnjem času. Ausschneiden! Anfbewaliren! Феи(9е11 metlto/liseh nml ptakfi^eh 126. STUNDE Worter, die oft falsch geschrieben werden 1. Seine Unschuld wurde einwandfrel erwiesen. 2. Endlich ist er angekommen. 3. Seine bedeutendste Tat war die Ent-deckung dea Krebserregers. 4. Dringendste Femgesprache heiBen Blitzgesprache iind kosten die zehn-fache Gebiihr. Der Bef&higtste kaan die Schule ko-ateolos.besuchen. 6. Er gehSrt Bu den erfahrenston Berg-Steigem dieser Gegend. 7. Namentlich von diesem Herrn wUnsche ich, daS er hoffentlich bald vollends Bufrieden sein wind. 8. Eigentlich ist es nicht schon, dafl Ihr seit solanger Zeit nicht mehr zu urns gekommen seid. 9. Der Gesandte ISdt heute seine ganze Verwandtschaft zum Abendessen ein. 10. Seine Methede wurde in diesem Thema ausfiihrlich tehandelt. AVichtige Worter In gebrSuchlicher Satzverbindung 1. Der Bergsteiger stiirzte eine Felswand herunter und war sofort tot. 2L Ich bin felsenfest davon iiberzemgt, daG er recht hat. 3. Der Fenchel ist eine GewUrzpflaiize. 4. Ein junges Schwein wird auch Ferkel genannt. 5. Es liegt mir fem, Ihmen VorhaJtungen zu machen, ' 6. Ich kann dariiber keine Auskunft ge-ben, da ich dieser Sac he vollkommen femstehe. 7. Mit dem Femrohr konnte man jede Einzelheit erkennen. 8. In Jen Stadten gibt es iiberall 5ffent-liche Femsprechstellen. 9. Nicht jedes Lastauto ist fiir den Fem-verkehr zugelassen. 10. Ich habe Sie zwar aus der Feme ge-sehen, aber nicht erkannt. 11. Ferner teile ich Ihnen mit, daS ich auch fernerhln mit Ihnen in Verbin-duaig bleiben mBchte. 12. Wie haben Sie es fertiggebracht, Ihren МЈалт umzustimmen? 13. Mit diesem feinen Herm werde ich auch noch fertig werden. 14. Dieser Hut ist wirklich fesch. 15. Es ist nach dem Volkerrecht unter-sagt, Gefangene zu fesseln. Die Eng-lajiider aber haben es gemacht. 16. Was lesen Sie hier? Einen fesselnden Roman. 17. Eine schwere Krankheit fesselte den alten Mann wochenlang ans Bett. 18. Es gibt gasformige, fliissige und feste Korper. 19. Das eine steht fest: Deutschland wird siegen. 20. Er hat einen so festen Schlaf, daG er am Morgan immer geweckt werden muG. 21. Ich bitte Sie, festzubleiben umd nicht nachzugeben. 22. Das Auto fuhr im Schnee fest und konnte we der vorwarts noch riick-w&rts. 23. Eine Ilalbinsel ist mit dem Festland verbundea. 24. Der groGe Damipfer machte am Kai fest. 25. Durch die Festnahme des Morders wurde die Unruhe in der Bevolkerung beseitigt. 26. Die Preise fiir gewisse Waren sind fiir das ganze Reich einheitlich festgesetzt. 27. Ich muBte leider die Feststellung machen, daG die Englanider auGerst unfein ksLmpfen. 28. Die Festlichkeit erreichte beim Feuer-werk ihren Hohepunkt. 29. Die Feuerbestattung findet immer mehr AnhžLnger. 30. Dieses impragnierte Holz ist aibsolut feuerfes):. "" WBrter einwandfrel — neoporečen einheitlich — enoten FelswancJ (w) — pečina, skalna stena Fenchel (m) — koprc, sladki janež Ferkel (s) — prašiček, odojek Fernrohr (s) — daljnogled Femsprechstelle (w) — telefonska govorilnica Feme (w) — daljava femer — dalje, nadalje femerhin — nadalje, v bodoče fertig — gotov < fesch — okusen fesseln — zvezati, vkovati fest — trden, čvrst, stalen Festland — celina, kopnina Festnahme — prijetje, aretacija festsetzen — določiti Festlichkeit (w) — svečanost, slavje Feuerwerk (s) — umetni ogenj Feuerbestattung (w) — sežiganje mrliča feuerfest — nezgorljiv gasformig — plinast Hohepunkt (m) — višek impragnieren (Holz) — prepojiti (e tekočino proti zgorljivosti ali gnilobi) impragniert — prepojen (les) Krebserreger (m)— povzročitelj raka Kai (m) — nabrežje namentlich (besonders) — posebno, imenoma untersagt sein — prepovedan biti umstimmen (jemanden) — pregovoriti Volkerrecht (s) — mednarodno pravo Redewendungen die Unschuld erweisen — nedolžnost do< kazati ein Thema behandeln — snov (nalogo) ob« ravnati ^ felsenfest von etwas Uberzeugt sein — trdno prepričan biti o čem es liegt mir fem — tega nočem, nisem hotel Vorhaltungen machen — očitati einer Bache femstehen — nobenega opravka imeti s čim zulasse.. zu etwas — pri (do) pustiti k čemu aus der Feme — od daleč etwas fertig bringen — ekončati kaj, doseči • kaj er bringt es fertig — on bo že ich werde mit jemandem fertig — t njim sva opravila ein fesselnder Roman — zanimiv roman ans Bett fesseln — v postelji koga držati (bolezen) es steht fest, daU — dognano'(gotovo) je, da ein fester Schlaf — trdno spanje festbleiben — stanoviten, mož beseda ostati, 'Ч festfahren — zavozitl der Wagen ist festgefahren — voz ne more ne naprej ne nazaj featmachen — pritrditi, pristati eine Feststellung machen — ugotoviti LehrabschluBprufungen in Oberkrain und Unierkiirnien Demnachst wird mit der Durchfuhrung der LehrabschluBpriifungen fur Kaufmftnnische Lehrlinge, Industriefacharbeiter sowie , fUr Lehrlinge des graphischen und dee Gastgewerbes in den zum Gau K&rnten neu hinzugekommenen Gebieten Oberlyains und Unter-kdmtens begonnen werden. Lehrlinge und Industriefacharbeiter, deren ordentliche Lehr-zeit bereits abgelaufen ist oder langstens bis 30. April 1943 zu Ende geht, haben slch mittels der bei der Industrie- und Handelskammer fUr Karnten in Klagen-furt, Bahnhofstr. 42, erhiltlichen Drucksachen langstens bis 20. November 1942 zur Priifung zu melden. Fiir Priiflinge, die der deutschen Sprache nicht m&chtig sind, ist die Beiziehung von Dolmetschern vorgesehen. Die Industrie- und Handelskammer fiir Kftmten in Klagenfurt. Vas ђei^ende Wundpflaster' In alien Apofbeken u. Đrogerieii Car! Blank.Bonn am Кђе1п _—-/ ESSIG Fabrik CWenger Kligenfuri DEUTSCHE 1 AGRARPOUm 1 Harausgebwi 1 Herbert Backe B Dt* MoRatMoluilt tm XXww*# jjj d#r •voplitoh«a KtKrmiig«- И ĐnB«Ui«lt HM. 1,10 Ф ZENIBALTEHUGOEB NSOAP. [HIclli OylflS to nmrn.Takol Аши ise.ki se lanimaio u laSe ponudbe ali proinie. Oglaxa|le v Karawanken Uolc! Splata se! Oglase iprejemaJe do ponedeljka in »rede: NS."Gauverlag Karnten, Klagenlurf, BiiinarJ ma otrokoma, vajeno deloma kuhanja, sprejmcl takoj: Johann TomaJek, Wart 2(i7 bei Krain* burg. 6090—1 Pomočnike, vajence, 2 pomožna delavce — taka j sprejme Bokal Franz, Ma- ler-Anstreidier Poljane 28, St. Veit a. d. Sawe. 5082—1 Dvovprežni močan voz, dobro ohranjen proda Ijan, mlinar, Sa> wa bei Littai, Obcrkrain. 5107-7 pod narave' „Ljubitelj 5005.21 Gramofonske plošče, stare in godalne instru« . mente vsake vr-'Rop'«: na K. B_ pod BG.letna gospo« dična želi poročiti gospoda do 45 let starosti. ste kupuje Mu-Krainburg 'sikhaus Hergeht, J Krall, Eisnern, ј5_, Burg' Satticrmeister. - - Prodam molz> no kravo, brejo, Franz Bukovnik, Tupalitsdi 45. Post Floflein. 5110-6 Dobro moško kolo proda Anton Omersa, Krainburg, Ha. biditgasse 16. 5114-6 Blagajne, varne proti požaru in vlomu, omare /a spise in knjige - Hans Wernig Klagenfurt, St. Ruprediterstr. 2479-t' Kupim Pisalni stroj nuj« no kupim, tudi starejši. Ponudbe na K. Bote, Krainburg pod :o)03.7. Kupim Železen štedilnik ali pe« čico. Ponudbe na Anton Krnit« schar, Wart 1"2. б098.7 Kupim takoj rabljen otroSki voziček. Blasius Klemenz, Lom 64, Neumarktl. 510G.T Berite naš list! qSRAM-D-IAMPE mit der DOPPElVVf^ Posestva .Gorenjka" 5096.21 Izgubljeno Manjšo hišo z vrtom, ali večje gospodarsko po' slopje ali tudi stavbno parcelo, kupim ali vza« mem v najem za daljšo dobo. »Do« pise na K. Bote, Krainburg pod „Takoj". 5090—10 V torek 10. nO« >embra dopoldne sem na cesti od Flodniga do Krainburga zgubila denar. Naj« ditelja prosim, da denar vrne na K. B. Krain« burg, proti dobri nagradi. 5095.22 Menjam Novo kolo zamenjam za ire-beta, eventuelno doplačam. Joset Ersar, Hrastie bei Krainburg. 5113«15 V soboto v mest« ni hiši najden« manjša vsota de« narj«. Dobi s« pri L. Wirnik, Krainburg, Ara Weiher 13. 5002.22 Dopisi Le 23 let staro