LISTEK. Simon Cvahte. In zopet je legel jeden, kateremu nimamo nadomestila, v grob! Pravijo, da smrt kosi, ne da bi izbirala, a zdi se mi, da to ne velja za naš okraj in naše vrste, kajti tukaj trga izmed boljših nafboljše. Kdo ga ni poznal našega Cvahteja? Ali ga niste videli na naših Zvezinih in Zavezinih zborovanjih, kjer Vas je opozorila na njega že njegova plemenitaška postava, njegovo plemenitaško vedcnje? Vse na njem je kazalo, da je človek plemenite duše, zlatega srca. Rojen je bil leta 1854. pri Sv. Jerneju blizu Konjic. Ko je dovršil ljudsko šolo, poslali so ga starši v Maribor in sicer leta 1866. v IV. razred ljudske šole, a leta 1868. ]e vstopil v I. razred gimnazije. Tukaj je vrlo napredoval.ker je bil, kakor pozneje y življenju, zelo marljiv in vesten dijak, vsled svojega odkritega, ljudomilega značaja priljubljen pri profesorjih in tovariših. Žal, gimnazijskih študij ni mogel dovršiti, ker Je bil leta 1875. iz sedme potr- Jen k vojakom, kjer je moral po takratnih določbah služiti 3 leta. Do vojaškega stanu }e imel veliko veselje, zato je nameraval vstopiti y polkovno šolo, česar pa mu oče ni dovolil. Odltičil se je tedaj za učiteljski stan, za katerega je -bil vsled svoje potrpežljivosti in ljubezni do mladine kakor ustvarjen. Bil je leta 1877. z ozirom na svoje predštudije sprejet v 3. letnik na učiteljišču v Oradcu. A že leta 1878. je moral zopet obleči vojaško suknjo ter se je udeležil okupacije Bosne. Pri njegovih študijah pa mu ta prekinitev ni škodovala, kajti !eta 1879. je napravil zrelostni izpit ter prišel za začasnega učitelja v Konjice, kjer se je poročil 1882. s tamošnjo učiteljico Marijo Triller, sestro sedanjega l}ubljanskega podžupana dr. Trillerja, katera mu je bila kot zvesta družica do zadnjega krepka opora pri njegovem napornem deIovanju in v njegovi težki bolezni. 1884. je zapustil Konjice, ker je bil imenovan nadučiteljem pri Mali Nedelji v ljutomerskem okraju, kjer je deloval do lanskega leta, dokler ga ni bolezen priklenila na postelj ter ga smtt rešila 7. februarja letos težkih muk. Razmere, pri katerih je počel svoje delovanje v Mali Nedelji, bile so skrajno slabe. Šola je bila dvorazredna, v šolskem poslapju nastanjen cerkovnik, takratni župnik šoli in učiteljstvu malo naklonjen. Tu ]e bilo res treba Cvahteja, kateri je s svojim krepkim in čistim značajem ter neumorno delavnostjo premagal vse ovire, pridobil pa ljudstvo za se in šolo. Posrečilo se mu je, da je dobil cer-kovnika iz šole ter razširil isto v trirazrednico in pozneje celo v petrazrednico. Koliko truda ga je to stalo, bo vedel ceniti le isti, kateri je imel kedaj opraviti z razširitvijo in zidanjem novih šol. Za zaslu^e, ki si jih )e iztekel na šolskem polju, bil je imenovan ravnateljem. Vkljub temu, da je bil vedno odločno naprednega mišljenja, živel je z duhovščino vedno v slogi, katera je morala v njem spoštovati kremenit značaj, poštcno in odkrito delovanje v prid šole in naroda. Svoje spoštovanje do njega je izkazala tudi ob njegovem zadnjem spremstvu s tem, da se je udeležilo sedem duliovnikov njegovega pogreba. Šoli je posvetil vse svoie moči. Fantc, ki so kazali posebno veselje do učen}a, poučeval je brezplačno izven šolskega časa in njegova zasluga }e, da je prišel marsikateri v srednje šole ter ima Mala Nedelja danes več odličnih mož; niegova zasluga je, da ima Mala Nedelja največ kmetov, ki so se oprijeli naprednefja, racijonelnega gospodarstva, s katerim prvačijo v okraju. Za nadaljnjo izobrazbo prebivalstva je skrbel s tem, da je us^anovil bralno društvo, katero ga je imenovalo za zasluge častnini članom, ter kmetijsko podružnico, katerih društev ni bil le ustanovnik, ampak ves čas vrl sotrudnik. Nikdar ga niste videli bratiti se z ljudmi po gostilnah, ampak iskal je z ljudstvom stika v resneni gospodarskem in narodnem delu. Bil je ljudstvu odkrit in dober svetovalec in učitelj, zato pa ga je čislalo ii». ljubilo ter se mu skusilo izkazati hvaležnega o vsaki priliki. Med vojno, ob splošnem pomanjkanju živil, ni imel nobene skrbi za prehrano. Kajti dobil je vsega, česar je želel in ker je bila prosta prodaja prepovedana, prinašali so mu tudi po noči, kar je bilo zelo nevarno ter je to storil posameznik le svojemu največjemu prijatelju. Opravičeno je bil Cvahte ponosen na svoje Ijudi, katerih večina so bili njegovi bivši učenci, kar je večkral z zadovoljstvom poudarjal. Leta 1914., ko je prestal težko operacijo, bili so Malonedeljčani v skrbjeh za Iz naše orgauizitcije. Društvefie vesti. + Učlteljsko društvo za poHtlčnl okra! Ljutomer zboruje v četrtek, 18. marca 1.1., ob rol 10. uri pri Kapeli s slcdečim vzporedom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Predavanje inženirja Lnpša o Siamu in vzhodncazijski kulturi. 4. N^razdeljen dopoldanski pouk Poroča tov. Koprivc. 5. Razne stanovske in šolske zadeve. Z ozirom na 3. točko so tovariši iz sosednih okrajev in gostje neučitelji dobrodošli. Pol ure pred pričetkom zborovanja je pevska vaja. K prav obilni udeležbi vljudno vabi Karl Mavrič, t. č. predsednik. + UčKeljsko društvo za Maribor in bl. okolico je zborovalo v nedeljo 7. t. m. Radi tehtnih razlogov je bilo predavanje g. nadzornika Šijanca preloženo na nedeljo dne 14. t. m. in so zborovalci obravnavali le nastopne točke: 1. Predsednik opozarja voditelje in voditeljice, naj poberejo članarino za tri mesece, ker društveno vodstvo ne more delovati brez gmotnih sredstev. 2. Glede napovedanega sestanka v Ljubljani v svrho ustanovitve društva učiteljev meščanskih šol so zborovalci mnenja, da ie posebno društvo nepotrebno, ker pomenja cepitev sil. Pač pa bodi v učiteljskih društvih v krajih, kjer so meščanske šole, poseben odsek za meščanske šole. 3. Zavezi pošiljajo zborovalci resolucijo za takojšnjo izpopolnitev zakona glede plač meščanskemu uči-' teljstvu. Zaveza je v tem oziru očitno premalo storila za meščansko šolo in nje učiteljstvo. 4. Pred več nego mesecem dni je poslalo društveno vodstvo nujno prošnjo V. š. sv., naj uredi plače nekaterim učiieljicam ž. roč. del, a do danes ni dobilo odgovora. Ali ni kulturen škandal, da ima v današnjih dneh uč. ž. roč. del 180 K mesečne plače? Društveno vodstvo bo to zadevo še enkrat urgiralo, obenem pa jo osvetlilo v časopisju. 5. Prav tako je s selilnimi stroški in s podporarai za dvojno gospodinjstvo. V treh tednih bo preteklo leto, odkar smo v Mariboru, a še danes nimajo nekateri tovariši povrnjenih selilnih stroškov. Na tajnikov predlog je bilo zborovanje prekinjeno ob pol 12. uri in se nadaljuje v nedeljo, dne 14. t. m. ob 10. uri. + Zborovanje radovljlškega učlteljskega rfruštva se vrši dne 18. t. m. (torcj ne 8. t. m. kakor je bilo -pomotoma priobčeno v zadnji številki) v Radovljici ob 10. uri dopoldne. Vabila se ne pošiljajo. Tajnik. + Belokranjsko učit. društvo zboruje v četrtek dne 18. marca t. 1. ob 1. uri popoldne v šoli v Metliki. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Duhovščina in učiteljstvo — poroča tovari. šica Mara Tavčarjeva. 3. Učiteljsko razsodišče — poroča tovariš Božo Račič. 4. Raznoterosti. - Predsednik. + Vabilo k občncmu zboru »Narodne Šole«, ki bo v sredo, dne 31. lnarca 1.1. ob 9. uri dop. z običainim dnevnim rcdom v prcstorih »Učiteliske tiskarne. Odbor. + Vabilo k cbčnensu zboru »Društva za zcradbo učiteljskeea konvikta«. ki bo v sredo, dne 31. marca t. J. ob poldesetih z običainim dnevnim redom v urostorih »Učiteljske tiskarne. Odbor. + Vabšlo k občncinu zboru »Društva v oomoč učHeliesn, i.iihovsm vdovam in sirotain na (bivšem) Kraniskem. ki bo v sredo. dne 31. marca ob 10. uri doo. z običainim dnevnim redom v prostorili »Učiteljsko tiskarne«. Odbor. + Vabilo k cbčnetnu zbcru »Slovenskeea deželnega učiieliskefra diuštva«, ki bo v sredo. dne 31. niarca ob polenaistih v prostorih »Učiteliske tiskarne«. Polee običajiriih točk ie na dnevnem redu tudi razeo-vor o raznustu dništva. Odbor. + Izredni občni zbor Učiteljskega društva za kranjski šoiski ckraj se vrši z ozirom na ustanovitev skupne stanovske organizacije UJU za vse učiteljstvo v okraju v aoboto dne 20. maroa t. 1. ob 9. uri dopoldne v Kranju v Ijudskošolskem poslopju z naslcdmiim dnevnim redom: 1. Skupna stanovska organizacija. Porooa učitelj V. Rus. 2. Misli in človek. Predava stpokovni učitelj L. Kernc. 3. Slučasinosti. Popoldne je prva skupna pevska va.ia za koncert, ki se priredi v Kran.iu, Škofji Loki in Tržiču še do velikih počitnic na korist Učiteljskemu konviktu. Pevci in pevke nai prineso note s seboj. Ta dan je v sniislu cdredb šolske oblasti za vsakega, ki se udeleži zborovanja, ponka prost dan. Odbor pričakuje torej polnoštevilne udeležbe. + Učitelisko društvo za ptulskJ okra| je ob zelo povoljni udeležbi zborovalo 4. marca t. 1. v risalnici mladiike v Ptuju. Predsednik tovariš Klemenčič pozdravi zborovalce ter zakliče sedmim tiovo prir.topivšim članom: »Dobro tiošli«. Nato da besedo tovarišici gdč. Irini Šeligovi, katera nam ie v vznešenih in zbranih besadah sliHala mučeniško življende nasih rodnih bratov v neodrešeni domiovini. Poudarjala je, da je zahteva humanitete in etike, da ne priznamo demarkacijske črte, katero so nam nasilno potegnili Lahi s pomočjo antante, in da tudi temu primerno vzgajamo našo mladino. Korektura mei mora priti. Dolžni smo svoji časti, da vzgojimo narod, ki bo vedel, ka? zahteva od njega domovina. Za vzaled naj nam služi junaška Srbiia, ki ie od bitke na Kosovem pa do konca svetovne vojne bila gigantski boj proti neštetim sovraerom — in zmagak. V tem duhu vzgajajmo mladino, to je politična naloga Tioše šole. Burno odobravanje, ki je s!edilo predavanju, ie bil pač niajlepši dokaz, da so besede pred.a\rateljice, polne goreče liiibezni d.o rodne grude in do bratov v neodrešeni domovini — učinkovale. Tovariš nredsednik se gdč. prediavateljici zahvali v imenu društva ter naprosi j?. dr. Vrečkota, okrajneffa zdravnika, da poda svoj referat »O izpopolnitvi zdravstvenega pouka v ljudskih šolah«. Predavateli nam je kot nvod podal najnovejšo statistiko kužnih bolezni, ki nam jasno ilustrira nase žalostne zdravstvene razmere; primanjkuje nam zdravnikov, primanjkuje nam potrebnih sredstev, liudstvo pa ie nedisciplinirano in apatično napram zdravstvenim naredbam. Kako je priti temu y okom? Zdravstvena vzgoja se mora izpopolniti, to je edina pomoč. Čim kulturnejši je narod, temboll si zna pomagati. G. doktor nam je nato pokazal na dmstičnih slučaiili, kako neekonomično, apatično in indolentno je maše ljudstvo v zdravstvenem pogledu. Vrednosti človeškega žlvljenja pa sploh ceniti ne znna. Kafcor imamo katekizem za naše diiševno zveličanje, tako bi tudi morali imeti katekizem za telesno zdravstveno življenje. Zdravnik in pedagog si morata podati roke. •Zborovalci so predavariiju z velikim zanimaniem sledili in tov. predsednik se je g. predavatelju v ime.nu društva zahvalil za zaiHimiva izvajanja. Pri slučaijnostih .ie bil enoglasno sprejet predlog tov. O. Žolnirja. ča prispeva vsak tovariš le-tno 5 % od dra-iiiniske dnkiade za organizačni sklad, spet lep dokaz, da se nv.le učiteVstvo nopolnoma zaveda svcijih statiovskih dolžnosti in da dobro razumeva in zr>a ceniti p^men orga-nizacije. Prihodnje zborovanje se vrši meseca maoa. + Okraino učiteljsko drnštvo v Velikovcu zboruje dne 13. t. m. ob 9. tiri dopoldne v prostorih velikov^kc ljudske šole. njegovo življenje ter ga hodili obiskat v bolnišnico. Sedaj ob njegovi smrti oblekle so ženice žalne obleke ter je ljudstvo trumoma vrelo k mrtvaškemu odru, da se tako poslovi od svojega ljubega učitelja in dobrotnika. Pogreba se je pa udeležila taka množina ljudi. da Mala Nedelja še ni videla takega sprevoda in ob odprtem grobu mu je kmet doraačin v lepih besedah izkazal zadnjo čast. Kaj pa mi njegovi tovariši, ali nismo tudi mi zgubili v njem tovarisa, kateremu ni nadoinestila? Ako ti je bilo težko pri duši, ako si rabil razvedrila ali nasveta, kam si šel, kakor k našemu ljubemu Cvahteju, kjer si dobil utehe svoii duši, kjer te je on s spodbudnimi besedami navdušil za nadaljnjo delo! Njemu si se lahko izpovedal in lažje ti je postalo pri duši. Četudi sam mlajši, nisi nikdar čutil, da ie Cvahte s^arejši, kajti njegov duh je bil do zadnjega mladosten in čil. Učitel'"ski stan je ljubil nad vse, učiteljska družba mu je bila vedno najljubša in zato ?a ni tnanjkalo na nobenem zborovanju, kar naj bo za zgled marsiRaterim mlajšim. Udeleževal se je kot zastopnik domačega učit. društva Zavezinih in Zvezinih zborovanj, ampak ne le kot statist, temveč je rad posegel v debato ter pripomogel s svojim mirnini in premišljenim nastopom do bistrenja pojmov. Živo so mi v spominu uradne konference, kjer se je vsikdar odločno potegoval za koristi šolstva in učitelistva ter žel vsikdar obilo pohvale za svoja stvarna izvajamja. Za njega je bil praznik, ak« ga ie pbiskal tovariš, nrijatelj in ponudil mu je vse, kar je premogla njegova gostoljubna hiša. Da mu je tukaj pomagala njegova ljuba soproga prav iz srca, ga je izredno veselilo in se je ob takih prilikah sklenilo marsikaj v korist stanu in šole. Ves srečen je bil, ako se je oglasil pri tovarišu, katerega je našel srečnega, kateremu se je dobro godilo, kajti zavisti njegova blaga duša ni poznala. Izredno težko pa mu j.e bilo, ako je videl, da kateri tovariš trpi pomanjkanje ali je mogoče z nerodnim postopanjem zgubil sim.patije pri ljudstvu. Da ga je učiteljstvo radi njegovih izrednih vrlirT ljubilo in spoštovalo, pokazalo je s tem, da ga je izvolilo predsednikom učit. društva in zastopnikom v okraj- nem šolskem svetu. Častihlepen Cvahte ni bil nikdar, a vendar ga je boielo, ko se je udalo takratno učiteljstvo pritisku nemškutarskega nadzornika ter ni več njega, ki je tako odločno in odkrito zastopal koristi narodnega učiteljstva in šolstva, izvolilo v to korporacijo, ampak je dobil večino nadzornikov kandidat. Vkljub temu se ni sedaj odtegoval delu za naš dobrobit, ampak odpustil je vsem, ki ga sicer niso namenoma žalili. Svoje spoštovanje in ljubezen do blagega tovariša pa je pokazalo učiteljstvo tudi s tem, da se je v tako častnem številu udeležilo njegovega pogreba, kjer sta se pq nagrobnicah, ki si jih je sam zbral, poslovila od njega v prisrčnih besedah tovariša Mavrič iz Gornje Radgone in Tomažič iz Maribora. Odveč bi bilo poudarjati,, da je bil svojim otrokom dober oče, svoji soprogi blag mož. Bila Ka je sama obzirnost napram svojcem. Ves čas svoje težke bolezni — črcvesni rak — pomiloval je svojce, ki so mu morali streči in ako je vsled neznosnih bolečin vzdihnil ter sfa je kdo vprašal, kaj mu je, je odgovoril, da vzdihuje le iz navade, samo da ni delal težkega srca svojirn, ki so stali žalostni krog njega bolniske postelje. Prepričan je bil, da za njegovo bolezen ni leka, a gledal je junaško smrti v obraz ter osobito svojo ženo tolažil s tem, da upa na okrevanje. Svoja otroka je vzgojil vzorno. Sin Mirko je danes orožniški kapetan na Koroškern, a hčerka Olga, ki je bi!a učiteljica, posvetila se je socijalni oskrbi, ter tako skuša lajšati bol revnim, bolehnim delavskim družinam v Trbovljah. Zadnja Ieta je Cvahte mislil na upokojenje, in sicer ga je vleklo srce v Maribor, kamor bi bi! rad dobil svoja otroka, kjer bi tako mirno preživel v družbi svojih dragih večer svojega življenja, a ni se mogel odločiti, da bi zapustil svoje Malonedeljčane, in Bog je hotel drugače, rešil ga je neizmernih bolečin, ter uspaval ga v spanje, iz katerega ga ne vzbudi sveta trušč. Tvoje truplo, dragi tovariš, počiva med Tvojimi ljubimi Malonedeljčani. Tvoj duh pa plava nad nami ter nas bodri i naprej k delovanju za naše ideale! I .T. t