Leto IX. V Celju, dne 7. maja 1914. Št. 13. NARODNI UST Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: f,Narodni List*' v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. Kaj pravi ljudstvo o zboru »Kmečke zveze" v Celju? (Dopis iz Škofje vasi.) Po navadi se naziva naša duhovniška stranka po kranjskem vzorcu za »slovensko ljudsko stranko«. Ali kadar se bližajo kake volitve, pišejo klerikalni časopisi in govorijo klerikalni politični voditelji o »kmečki zvezi«. Res je, naš kmet se prebuja in zahteva, da se v naši politiki njegov stan vedno bolj upošteva in ceni. Zato mu je kaj po godi, če nosi kaka politična stranka ime »kmečka zveza«. S tem računijo naši gg. duhovniki. Prihodnje leto bodemo imeli deželnozborske volitve, pri katerih bo ljudstvo sodilo o klerikalnem politiziranju v štajerskem deželnem zboru. Ker bi pa znala biti ta sodba za klerikalne poslance jako slaba, so začeli duhovniki že sedaj delati na to, da bi si pridobili zaupanje kmetov. Zato so začeli zopet govoriti o »kmečki zvezi« in zadnjo nedeljo so napravili v Celju pri »belem volu« občni zbor te »zveze«. Ne bode škodilo, ako bom čisto po resnici in pravici opisal tu, kar sem videl in kar sem si mislil o tem občnem zboru. »Kmečko zvezo* nam priporočajo duhovniki kot naše stanovsko društvo, ki nam bojda neizmerno veliko koristi in čegar člani bi morali vsi biti. To društvo obsega bojda celo Štajersko. Po-vsodi lahko prireja javna društvena zborovanja. Če pridemo naprednjaki na kak takšen shod in zahtevamo predsedstvo za našega človeka, se nas zavrne, da je to društveno zborovanje in da se nas vtakne po zlodej vedi kakih paragrafih v kajho, če ne mirujemo. No, sem si mislil, ko sem šel od Sv. Jožefa k »belemu volu«, rad bi pa le slišal, kaj je s tem mogočnim našim kmečkim društvom. A na žalost nisem na zborovanju nič slišal, koliko članov ima in ali je kaj članarine v blagajni ali ne. Kako je potem to društvo? Pri nas imamo malo politično društvo in vsako leto nas prijema glavarstvo kako je s člani, občnim zborom in tako naprej. »Kmečka zveza«, ki je vendar tudi politično društvo in zahteva za svoja zborovanja varstvo paragrafov, pa nima očividno nič članov in nič denarja, pač pa nek odbor, ki ga je postavil najbrže dr. Korošec društvu na čelo, in ime, da se ljudstvo lažje prevari. Mislečemu človeku tako društvo brez članov in reda ne vzbuja nič spoštovanja. Mislil sem' si nadalje, na občnem zboru Kmečke zveze bi se moralo tudi kaj slišati o tem, kaj je storila za kmete v stanovskem pogledu. Ali bil sem bridko razočaran. Govorila sta dva advokata, jeden profesor in jeden kaplan — jeden bolj učeno ko drugi o sami visoki politiki, a prav nič o tem, kar nas kmete zanima. Duhovniki so menda tudi že naprej vedeli, da nas ti govorniki ne bodo nič o-greli, zato so se lepo porazdelili po celi sobani in vpili ob vsaki priliki »živijo« kakor kaki sejmarji. Nekateri so jim pomagali, drugi pa so se posme-hovali. Med tistimi sem bil tudi jaz. Ko je govoril dr. Brejc o Korošcih, je prišepnil pred menoj stoječi klerikalni ljubečenski sosed svojemu znancu: Kaj marna tu samo o Nemcih in Slovencih? Mi smo Štajerci in nas Korošci nič ne skrbijo!« No, sem si mislil, lep narodnjak je ta, pa pravijo duhovniki, da smo naprednjaki nemškutarji! Stavil bi vse mastne Koroščeve letne dohodke proti pipi tobaka, da je večina teh-le duhovniških zvezancev mislila o dr. Brejčevem govoru tako kot oni-le dolgin iz Lju-bečne. Korošcem s takimi somišljeniki in sobojevniki ne bode dosti pomagano, Nemci jih bodo le še huje stiskali. Kaj pomagajo prazne besede brez de- „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 3 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drnge dežele na leto 6 K 60 v. Naročnina se plačuje vnaprej. Posamezna Številka stane 10 vinarjev. janj? Če nas bodo Korošce kakor Štajerce le župniki z živijo-klici branili, nas bode Nemec prav hitro vse pohrustal. Od ostalih govornikov omenjam še dr. Verstovška. To je tisti kmečki poslanec, ki glasuje v Gradcu in na Dunaju za vsak davek, pri »belem volu« v Celju pa pripoveduje, kaka »bremena« se nalagajo ubogim kmetom. So res bremena, res, ali kaj ve o njih on, ki vleče, kakor sem bral v zadnjem »Narodnem listu«, na račun davkoplačevalcev trojno plačo v skupnem znesku 18.000 kron letno! Primoj duha, tak »kmečki prijatelj« bi bil tudi jaz — neumen pa nisem nič bolj ko dr. Verstovšek! Dr. Benkovič je imel menda od za-jutreka žgank v ustih, ko je govoril, dr. Korošec pa je mnogim kmetom z obraza bral, da niso klerikalci; z milimi besedami jih je vabil v klerikalni tabor in zatrjeval, da jih ne bo kamnal, če bodo njega volili. To smo mu tudi verjeli. Vidiš, Jaka, sem si mislil, naša toliko obreko-vana narodna stranka pa le ni tako slaba kakor — si včasi v svoji skromnosti predstavljamo sami. Ona nam ve)ino pravi, da >kmečka zveza« ni nič druzega ko limanice za nepremišljene kmete. Ona je le lepo ime za volitve, druzega nič. Za gospodarski napredek se ne briga. Zato tudi na občnem zboru nismo čuli niti besede o naših stanovskih zadevah. Bil sem na glavnem zboru narodne stranke. Govorilo se je tudi tam o politiki, a mirno In trezno, brez visokih besed in obljub. Govoril Je tam dr. Božič lepo in temeljito o kmetijstvu. Povedal nam je, da so edino primerna organizacija kmetovalcev podružnice šta;; kmetijske družbe, v katerih se res skrbi za povzdigo naše sadjereje, živinoreje, poljedelstva, travništva. Večino teh podružnic vodijo naprednjaki, čijih posestva so ob enem že sama vzorna. Naprednjaki so najpridnejši delavci v kmetijskih društvih za skupen nakup in prodajo, naprednjaki so začeli s prvimi mlekarnami, vinarskimi in sadjarskimi zadrugami. Pri tem delu se ne opravi nič z lepimi besedami, pač pa se skrbi za povzdigo kmečkega stanu. Ne klerikalna, temveč narodna stranka bi se morala danes imenovati »kmečko zvezo«; res, da je v njej precej gospode, a res je ttidi, da je ustvarila »kmečko zvezo« le taka gospoda, ki je želela priti do poslanskih mest. In če pogledamo samo doma okoli nas: za hmeljarje se brigajo le žalski »liberalci«, poslancev »kmečke zveze« še na* glavne zbore hmeljarskega društva ni. »Kmečka zveza« bi lahko res opravljala veliko koristnega dela; a dokler bo samo na papirju in dokler bode samo služila častiželjni duhovščini in drugi gospodi za dosego njenih častiželjnih namenov, ji mi samostojno misleči kmetje ne moremo zaupati. Zal nam je Ie onih stanovskih tovarišev, ki se dado od duhovščine gnati za nekmečkimi vodji »kmečke zveze« čez drn in strn na lastno veliko gospodarsko škodo. Štajerske novice. Lepa zmaga narodne stranke v Savinski dolini. Hudoben slučaj je hotel, da so pristaši narodne stranke dva dni potem, ko jih je dr. Korošec »pri belem volu« v Celju zasmehoval, da so pred njegovo »silno armado« zbežali, zmagali v jedni največjih občin njegovega volilnega okraja, namreč na Polzeli v Savinjski dolini. V torek so se vršile tam občinske volitve in narodni kmetje so vrgli klerikalce v 1. in 3. razredu, v 2. pa so prodrli klerikalci z enim glasom večine. To je izvanredno veselo poročilo, ki kaže, da naša stvar vendar napreduje ln da se naši možje dobro držijo celo v trdo klerl- Oglasi se račonijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pr! večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine za oglase je plačevati po poŠti na naslov: »Narodni List" v Celju. i kalnih občinah kakor je bila doslej Polzela. Polze-! lanskim naprednjakom naj veljajo naše najprisrč-nejše častitke! Če bo kaj dobre volje, bo mogoča prihodnjič tudi zmaga v Št. Petru jii glavni del Savinske doline bo očiščen. Seja izvrševalnega odbora naiodne stranke se vrši v petek dne 8. maja v gostilni »pri zvezdi« v Celju. Želeti je iz Celja in okolice polnoštevilne udeležbe. Slavnost šOOletnice zadnjega ustoličenja koroških vojvod v Celju se je morala zaradi nastalih težkoč preložiti na jesen. Glasbena Matica v Celju priredi v nedeljo dne 7. junija izlet otroškega pevskega zbora na Ostrož-no k županu Fazarincu. Tam bodo otroci pogoščeni in bodo tudi z nekaterimi pesmimi nastopili. Za one otroke, ki so že tisoč tednov stari, se bo pa uprizorila prav zabavna veselica s tombolo. Vstopnine ne bo. Prosimo celjske obitelji, da bi ne zavrnile gospodičen, ki jih bodo te dni obiskale s prošnjo za prispevke V živilih ali denarju za pogoščenje okoli 100 malih pevcev in pevk. Slov. delavsko podp. društvo v Celju je imelo v nedeljo 3. maja svoj občni zbor, združen z maj-•niško slavnostjo, pri Confidentiju v Zavodni Iz letnega poročila posnemamo, da je štelo društvo v preteklem poslovnem letu 243 članov in znaša čisto njegovo premoženje sedaj 3083 K. Knjižnica, nameščena v gostilni »pri mestu Gradcu«, šteje 400 zvezkov; izposodilo se je S00 knjig. Društveni tam-buraški in pevski zbor sta pridno delovala; nastopila sta pri celi vrsti društvenih in drugih slov. prireditev v Celju. Pri volitvah v društveni odbor je dosedanji marljivi predsednik Nace Založnik Izjavil, da nove izvolitve ne sprejme. Na to je bil za predsednika izvoljen Gobec, za odbornike Ko-gej, Kramar, Pauher, Pušnik, Rebek, Viher, Zago-ričnik in Žagar. Strokovni tajnik narodne delavske organizacije v Trstu Brandner je v zanimivem govoru razpravljal o potrebi slovenske delavske organizacije na Štajerskem. Dež. posl. dr. Kukovec je govoril o razmerah v, celjski okrajni bolniški blagajn^ kjer so pripravili celjiski nemškutarji slovenske delavce ob vse pravice. Končno se je razvila prav živahna domača zabava. Dijaška kuhinja v Celju je razposlala ob novem letu na najrazličnejše dobrotnike, zavode In korporacije svoje letno poročilo ter obenem tudi predložila poštne čeke s prošnjo, naj nikdo ne prezre tega, za obstoj slovenskih gimnazijskih razredov v Celju tako važnega društva. Vendar pa moramo sedaj z žalostjo konštatirati, da je odborov klic našel med širšim občinstvom le prav malo razumevanja. Med tem, ko število slovenskih dijakov narašča, se krčijo prispevki od leta do leta. Naše naloge postajajo vedno večje, a blagajna trpi sušo. Letos pa so bili dohodki tako minimalni, da bo društvo prisiljeno prihodnjič odkloniti mnogo dl-jikov, katerim bo vsled tega onemogočeno študi-ranje. Priskočite nam torej na pomoč vsi, ki imate količkaj srca za stradajočega slovenskega dijaka. Zbirajte v krogu svojih prijateljev ob veselih In žalostnih prilikah za Dijaško kuhinjo v Celju, kajti vsak, tudi najmanjši dar je dobrodošel. Imena darovalcev se objavijo v letnem poročilu. Iz Celja. Nekatera tukajšnja društva so dobila od »jugoslovanske nacijonalistične omladine« v Pragi povabilo k proslavi Petra II. Petroviča Njegoša. Naslovljena so bila ta pisma v »Celje na Kranjskem«. Želeti bi bilo, da bi naša navdušena »jugoslovanska nacionalistična mladina« najprej temeljito poznala svojo domačo slovensko zemljo predno misli na dalnje večje cilje. Podružnica ljubljanske kreditne banke u Celju. Delniška glavnica 8 miljonov Kron. Rezervni zaklad čez i mlljon kron. Centrala v Ljubljani, podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. Eskomptira menice pod najkulantnejimi pogoji. — Otvarja tekoče in čekovne račune. — Sprejema vloge na knjižic in tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 41/2%- — Večje vloge na tekočem računu proti odpovedi obrestu e po 43/4% od dne vloge do dne dviga. — Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja. 98 8 Prijateljski sestanek se vrši v nedeljo, dne 10. maja 1914 ob 3. uri popoldne v gostilni »Pleterski« na Bregu pri Celju. Iz prijaznosti sodeluje tambu-raški zbor »Slovenskega delavskega podpornega društva v Celju« in pevski zbor teharske podružnice *Slov. del. podp. društva«. Sestanek celjskih slovenskih trgovcev se vrSi danes1, 7. maja 1914 v gostilni »Pri zvezdi« v Celju. Občni zbor društva odvetniških in notarskih uradnikov v Celju se vrši v sbboto 9. maja ob 8. url zvečer »pri zvezdi«. Člani in prijatelji društva prisrčno vabljeni. Iz Celja. V tukajšnji bolnišnici je». umrl na steklini vojniški občinski policaj Ferdinand Pecko. Pred več časom mu je prizadjal stfikel pes neznatno rano na kazalcu. Pecko jo je malo ovaževal in ni hotel iti v Pasteurjev zavod na Dunaj. Pred dobrim tednom pa se je Dokazala pri njem steklina in mož je v celjski bolnišnici v groznih mukah umrl. Iz Celja. Prijeli so dva potepuha, nekega Tavčarja in Bubniča, ki sta izvršila vloma pri »Stadt Wien« in pri Paholetu na Bregu. Tavčarja so prijeli pri nekem škednju na Bregu, kjer je imel svoje skrivališče. Klerikalni poštenjaki. V »Straži« je napisal neki poštenjak (ali do sitega znani Pušenjak?) grdo huj-skarijo proti celjski Zadružni Zvezi, zakaj ne obrestuje deležev. V pondeljek je pa imela klerikalna zadružna zveza v Ljubljani svoj občni zbor, na katerem se je sklenilo odkazati ves čisti dobiček rezervnemu zakladu. Poledels.ko ministerstvo namreč želi, da one zadružne zveze, ki so subvencionirane, svojih deležev ne obrestujejo. To je »Stražin« ma-zač sam dobro vedel, a je vendar hujskal. Iz Gaberja pri Celju. Celjski zdiavnik dr. A. Schwab si je nadel nalogo, izobraziti moštvo tukajšnjega slovenskega gasilnega društva za izdatno prvo pomoč pri nezgodah. V soboto je imel v So-kolskem domu prvo predavanje; sledi jih še kakih pet. Obisk pa bi bil lahko boljši ko se je opazil Zadnjič. Iz Gaberja pri Celju. Ponovno opozarjamo na pbčni zbor Ciril-Metodove podružnice za Gaberje in okolico, ko ji se vrši v soboto dne 9. majnika v gostilni Sokolskega doma. Okoliški Slovenci, pridite polnoštevilno, ter pokažite s tem simpatije do pre-potrebne šolske družbe. Iz Sp. Hudinje pri Celju. Poročila se je hčerka, iz ugledne narodne rodbine g. Florjana Šribarja gdč. Cilika Šribar z gospodom Edvardom Valenčičem, žel. asistentom v Ala na južnem Tirolskem. Mlademu paru obilo sreče. Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu priredi v nedeljo, dne 17. tm. dva poučna shoda. Prvega predpoludne ob 8. uri v Radmirju, popoludne ob 3. uri pa v Mozirju in sicer v šoli. Dnevni red je že bil objavljen. K obilni udeležbi vabi društveno vodstvo. Iz Žalca. Za 10. maj napovedana slavnost v spomin 5001etnice ustoličenja koroških vojvod se je preložila na poznejši čas. Iz Žalca. Zaprli so deklo Marijo Kačur, ker je ukradla soprogi zdravnika dr. Bergmanna dragocen zlat prstan z briljanti. V Vojniku zida posojilnica dvorano za večje prireditve. Bila je za to že davno potreba. A žal, da tega podjetja mi narodnjaki ne moremo pozdravljati s posebnim veseljem. Kar je šla posojilnica v klerikalni tabor, si je pač lahko misliti, da bo nova dvorana služila v prvi vrsti za politične klerikalne prireditve, narodnjaki bodemo kvečjemu nedobrodošli gostje. O razmerah tu v Vojniku bodemo še sicei govorili ostro in odkrito besedo. Iz Gornjega grada dobivamo dopise, v katerih se izreka želja po kakem shodu. Na delo! Posestvo v vojniški okolici, v lepi legi, nedaleč od državne ceste z novim poslopjem, ki meri okrog 3 orale in na katerem se redite dve kravi, je na prodaj za 6.400 K. Več pove uredništvo. Prestavljena je poštarica Ana Nifergal iz Planine v Braslovče. Zlato poroko sta obhajala v Žalcu zakonska Franc in Neža Pečnak. Par je vnovič »zvezal« sin, kaplan Pečnak pri Novi cerkvi. Prostovoljno gasilno društvo v Prekopi priredi v nedeljo, dne 10. maja veliko majnikovo slavnost. Dopoldne je v Stopniku opravilo na čast sv. Florl-janu, zaščitniku gasilcev, katerega se udeleže tudi sosedna gasilna društva. Popoldne ob 3. uri pa se začne velika vrtna veselica, pri kateri bo svirala godba iz Celja, na lepem vrtu heggenberške graščine, v slučaju slabega vremena pa v obširnih prostorih graščine. Vsi prijatelji gasilstva se vabijo k mraogobrojni udeležbi! Iz Št. Jurija ob J. ž. Najvzornejši delavci .kmečke zveze' so gotovo pri nas, kar dokazuje občinsko gospodarstvo. Lahko rečemo, da so bili pri nas zlati časi, ko se je cedilo samo mleko in med. Potrebe so bile iste, dohodki več ko polovico manjši. Tistih par sejmov, bilo jih je menda 6—8, je dona-šalo občini presneto malo. Prvič ker so bili takrat še slabo obiskani, drugič, ker je bila zelo majhna pristojbina. Če so nosili letno 300—400 K, je bilo že zelo veliko. Danes imamo 12 sejmov, ki nosijo, slabo računano, kroglih 1200 K- Kljub temu so pa narasle obč. doklade od 40 na 90% in grozijo biti še večje. V okoliški občini je še hujše. A vendar ni videti nobenega stvarnega napredka, ničesar, kjer bi proračuni lahko izkazali bistveno potrebo za višje izdatke. Nikjer nič! Ceste so v najslabšem stanu, pod psa, temne noči brez luči, kar je seveda gotovim klerikalnim mogotcem toliko ljubše, kolikor ložje se jim uresniči stari pregovor: ■ v temi je vsaka krava črna. Da, črna, v temno meglo pokajena je marsikatera šentjurska noč. O tem bi znala obadva tajnika — kot »strogo oko« svojih postav povedati marsikatero zanimivo zgodbo. Dnarcev pač ni in obč. kasa se vedno bolj suši, a ti, ubogi davkoplačevalec pa glej, kako bodeš zopet porosil vedno suha grla. In to, kar se vrši sedaj, kriči > do neba i po maščevanju. Mikuš-paša, tvoj vilajet it do kosti zmozgan in gnil. Posamezniki ne znajo več ločiti tvojega in mojega in temu se nikakor ne moremo čuditi, če pomislimo —. da so imeli v svojem ranjkem konzumu krasni vzor. Tajnika Žaler in Verbič sta dve krasni zvezdi na ob-nebju klerikalnega gospodarstva, ki svetita veliko jasneje, ko ona modrim iz jutrovega. Zato najdeta vsako oštarijo pred kakor svojo pisarno, zaštejeta se enkrat jeden pri denarcih, drugi pri kolekih, kajti oči so jima temne, nejasne, možgani okajeni, vodeni, pardon, vinjeni! Dovolimo si, prisiljeni — po teh v resnici v nebo vpijočih krivicah, ki se gode vsem davkoplačevalcem, staviti na okr. glavarstvo, kot nadzorovalno oblast, sledeča vprašanja: ali mu Je znana skrivnostna manipulacija tajnika Verbiča s koleki, novimi in obrabljenimi za orožne liste, licence, dalje z oznanjevanjem privatnih razglasil — tajna zasebna obrt — ki škoduje v to potrjenim davkoplačevalcem z obrtnim listom, dalje njegovo nesramno postopanje napram domačim, še bolj pa tujim strankam, njegove dragocene izdaje živinskih potnih listov? Ali bi še, govorili o skrivnostnih po-nočnih pohodih in milijon drugih stvareh? Je li c, kr. okr. glavarstvo voljno, vse te stvari uradno preiskati in potrebno ukreniti, da se vsi nedostatki ne samo odstranijo, nego upelje pravilno in pošteno uradovanje? Je li c. kr. okr. glavarstvu znano, kje je bil skupiček za dve stari šoli in drugi dve občinski hiši? Je li c. kr. okr. glavarstvu znano, kakšno sorodstvo je gojil tajnik Žaler z obč. blagajno in v kakšni tesni in močni zvezi je bil on z njo? Je ii so znani vsi številni nedostatki in kako so ,se in se bodo še poravnali? In ko bode slavno c. kr. okr. glavarstvo te klerikalne »malenkosti« temeljito proučilo, kaj namerava ukreniti, da se v prihodnje kaj takega več ne prigodi? ■ i k Iz Slivnice pri Celju. Na velikonočni torek, dne 14. aprila ti. so se vršile pri nas .volitye v, občinski odbor. Z brezprimernim nasilstvom in z jezuitsko zvijačnostjo se je spustil g. župnik v vrtinec volilnega boja uporabljajoč vsa znana sredstva v dosego svojega namena. Večkrat se je izrazil, da hoče na Slivnici narediti »red« ter »pomesti« vse liberalce iz občine. Da doseže svoj smoter, je na velikonočni pondeljek s prižnice grmel, obetajoč večno prokletstvo tem, ki ne bodo volili na »katoliški« podlagi, uporabljal je spovednico, daroval sv. mašo ter izpostavljal sv- Rg.šnje Telo z a srečen izid pri volitvah. Župnikova prizadevanja so dosegla baš nasprotno ter le dokazala, kako politično brezpomembna oseba je župnik pri nas. Kako ga iarani upoštevamo, se zrcali dovoli jasno iz dejstva, da je pri volitvah popolnoma s svojimi kimavci propadel ter v znamenju sramote, pustivši na volilnem bojišču svojo namišljeno politično slavo, popihal proti farovžu, pač preklinjajoč »liberalce«, ki so mu zmešali tako lep račun. V 1. razredu so zmagali z velikansko večino kandidati napredne stranke; v II. razredu je volitev izpadla za obe stranke jednako. Klerikalci imajo 3 in tiaprednjaki imamo 3 odbornike; v III. razredu so bili klerikalci popolnoma poraženi. O goljufijah, ki so jih skušali klerikalci udejstviti, sedaj molčimo, ker itak niso dosegle svojega namena. Župnik je seveda sestavil rekurz, navedajoč v njem vzroke, ki nimajo nikake podlage in sicer v taki obliki, da ga ni upal, razen štirih njegovih petolizcev nihče podpisati. G. župnik, ali vam ni dosti jedna blatnaža? In vpijete, da hočemo »liberalci« duhovnike »pobiti«, ko vendar dobro veste, kako vsi brez razlike ljubimo in , spoštujemo g. kaplana, ker je mož na svojem mestu. Mi nikogar ne pobijamo, pač pa vi politikujoči duhovniki hočete nas naprednjake. pobiti. Ali poznate župnika, ki je dal nekemu fantu 10 kron s »krščanskim« naročilom, da bi nekega dopisnika »N. L.« pretepel. Drugod se vesele, da se svita — a obč. volitve na Slivnici so pokazale, da je že pri nas beli dan, ozarjen od zarje napredne ideje ter osvetljen od narodne zavednosti. Buče pri Kozjem. Imeli smo srečo, da nas Je minulo nedeljo, dne 19. aprila obiskal naš »priljubljeni« poslanec dr. Jankovič. Ker ta gospod »zna« pisati popravke, moram biti pri poročanju o njegovem »shodu«, ki se je vršil pri g. Vahu, previden. G. poslanec je ponavljal že stokrat prežvečene besede o svojih »uspehih« in neuspehih, Poslušalo ga je komaj 20 ljudi, pa še tem se je z obraza bralo, da niso z dr. Jankovičem prav nič zadovoljni. G. dr. Jankovič, kaj ne, »jabolko, ko dozori, samo odpade« in tudi vi ste že dozoreli in boste morali od-pasti. Za to bomo skrbeli mi, ki se ne pustimo od nikogar za norca imeti. Štajerski deželni odbor je vpeljal po vzorcu službene pragmatike za državno uradništvo časovni avanzma tudi pri deželnem uradništvu in služab-ništvu. Iz Gradca. Dne 19. aprila je predaval v »Domovini« gosp. šolski svetnik profesor Hauptman, o alkoholu. S slikami in drugimi pripravami je nam razkazal in razložil moč alkohola ter njegov strupen vpliv na naš organizem. Predavanje je bilo skoz in skoz jako zanimivo in poučljivo. Obisk je bil srednji, ker je radi lepega vremena šla večina članstva iz mesta. Zahvaljujemo se g. prof. Hauptmanu, da je posetil naše društvo, ponosni smo na to in si štejemo v čast, da se je potrudil do nas, ko si drugi skoraj blizu ne upajo. Prosimo g. profesorja, da še nam pride večkrat kaj sličnega predavat. Na zdar! Iz poštne službe. Trgovsko ministrstvo je imenovalo kontfeptne praktikante Maksa Pavlipa, dr. Fr. Janžekoviča in dr. Karla Novaka za poštne kon-cipiste. — Prestavljen je poštni asistent Franc Je cel iz Maribora v Koflach. Iz Hrastnika. (Pretep med rudarji). V rudniški »koloniji«, v takoimenovani »kasarni«, kjer prebivajo neoženjeni delavci, je prišlo v petek popoldne do grozovitega pretepa. Ne le, da so pobite šipe in polomljena vrata ter oprava celega obširnega poslopja, ampak tudi ranjenih je večje število delavcev. Od treh, ki leže v bolnišnici, se je bati za življenje enega, nevarno z nožem obklan je tudi 201etni rudar Lukač, ki sta ga isto popoldne napadla na Dolu dva tovariša. Več ranjenih je ostalo v domači oskrbi, osem najhujših pretepačev je bilo odpeljanih v laško jetnišnico. Ako bi se ne moglo — sicer lepo majnikovo slavje — praznovati brez brezmejnega pijančevanja? Altarske slike v gornjegrajski župni cerkvi. »Naredbeni list« štajerske namestnije poroča: Župnijska cerkev v Gornjem gradu ima štiri jako dragocene altarske slike avstrijskega slikarja Janeza Martina Schmidta, imenovanega .Kremser Schmidt' (deloval je v drugi polovici 18. stoletja). Eno izmed njih, predstavljajočo »Zadnjo večerjo«, je lani popravil c. kr, restavrator Herman Ritschl na državne stroške, a domači rokodelci so jo tako nestro-kovnjaško postavili zopet na njen prostor, da je dal deželni konservatorni urad to napako popraviti. Iz Slovenjgradca. Slovesna otvoritev pašnika za mlado govedo se vrši v nedeljo, dne 17. maja na Graški gori pri Slovenjgradcu. Škandalozne prometne razmere na lokalni železnici Rogatec-Grobelno. Iz Rogatca nam pišejo: Tekom 14 dni je danes (30. aprila) vlak lokalne železnice Rogatec-Grobelno že tretjič obtičal. Ker riba smrdi pri glavi, pripisujemo tudi mi krivdo na teh dogodkih vodstvu lokalne železnice Rogatec-Grobelno. Z velikimi žrtvami občin, okrajev iti zasebnikov se je ta železnica zgradila in bilo bi u-pravičeno pričakovati, da bi se vodstvo za te žrtve vsaj zahvalilo z vestnim opravljanjem svojih postov. Špecijalno pa priporočamo obratnemu vodji, naj se raje intenzivneje briga za svoje pokvarjene lokomotive, kot za vsenemške prireditve v celjskem »Nemškem domu«. Ker nimamo nobenih garancij za to, da bi se razmere izboljšale, se bomo morali obrniti do občin in okrajev s prošnjo, da protestirajo proti nezaslišani nemarnosti na naši železnici in zahtevajo temeljitih osebnih sprememb. Morda bo potem le kaj bolje. Iz Podsrede. Zgoreli sta v Gradišah hiši posestnika Simončiča in čevljarja Klejnška. Zažgal Je Šestletni Simončičev fant. Iz Vurberga pri Ptuju. Na Herbersteinovem posestvu ob Dravi sta pokradla dva kmečka fanta 13.000 vrbovih šib za pletenje košev. Občinske volitve pri Sv. Miklavžu nad Ormožem je štajerska namestnija potrdila. Občina je sedaj v klerikalnih rokah. V Žetalah pri Rogatcu imajo za kaplana večnega pravdarja Kranjca. V Hočah se je že mnogo tožaril, še več pravd pa ima v Žetalah. Že nešolani kmetje ne uživajo pri sosedih veliko spoštovanja, če se tožarijo, kaj pa naj še le rečemo o duhovniku, ki mora biti prvi vzgled spravljivosti in ljubezni do bližnjega v fari? Zadnje dni je zopet tožil uglednega žetalskega trgovca Berlisga zaradi razžaljenja časti, a je moral tožbo sramotno umakniti, ker ga Je njegov »krščanski« podrepnik Vogrinc nalagal. Zato je pa bil Vogrinc zaradi obrekovanja obsojen na 40 K globe in stroške. Ali ni škoda denarja? In tak nemirnež kot je kaplan Kranjc, bi rad celo Postal v Žetalah župnik! Potem bi pač ne prišli ven iz Večnih tožb in večnega sovraštva. Saj je že to, kar sedaj uganja ta pravdarski kaplan, več ko preveč za njegovo prestavljenje! Prestavljen je nadgeometer Emanuel Martiny iz Brežic v Gradec. Iz kozjanskega okraja. Ker se po več krajih nahaja živinska bolezen, je postava prepovedala posestnikom živino v Jrugi okraj na sejme goniti. Čudno pa je, da Hrvatje smejo na vsak sejem na Štajersko živino gnati, četudi je znano, da se največ živinskih bolezni zanese k nam iz Hrvaškega. Zavoljo tega je pri nas živinska trgovina slabša. Ali ve naš deželni poslanec dr. Jankovič za to ali ne? Treba bi bilo o tem kaj spregovoriti in ukreniti. Kmetje bi mu bili za take reči hvaležnejši ko za pusto hujskanje proti »liberalcem«. Pečica nad Lembergom. Državni veterinarci so zopet občutno vdarili po nas kmetih. Izdali so zaradi mavčiča ali sajovca odredbo, da je na živinske sejme prignati le živino domačega okraja. Te kužne bolezni na gobcu oziroma na parkljih pa v Šmarikem okraju ni. Tudi iz sosednih okrajev ni slišati o kakem slučaju take bolezni. Zakaj torej ta nadlega, da ne smemo z živino posečati sejmov v sosednih okrajih? Jaz imam dva soseda. Eden je v rogaškem okraju (glavarstvo Ptuj, drugi v slo-venjbistriškem (Maribor), a jaz sem v šmarskem (Celje) okraju. Naša goved je vsak dan skupaj. Na sejem je pa nobeden izmed nas v sosedov okraj postaviti ne sme! Ali ni to abotno? Poslanci, tu Je treba vašega posredovanja! Železniška nezgoda. V Špilfeldu je zgrabil vlak 301etnega premikača Rudolfa Pukla, mu odtrgal levo roko in ga ranil na glavi. Nesrečnega železničarja so spravili v graško bolnico. Nadaljevanje štajerskih novic na 5. strani. i ,.Mariborski Glasnik" dobe le naročniki „Nar. Lista", ki stane letno 4 K. MARIBORSKI GLASNIK GLASILO NARODNEGA POLITIČ. DRUŠTVA «MARIBOR» V MARIBORU Uredništvo v Mariboru, Tegetthoffova cesta št 30. Proslava 500 letnice v Mariboru V nedeljo, dne 19. aprila 1914 je izborno uspela. O tem smo že poročali. Danes hočemo le še spregovoriti nekaj besed o igralcih in prirediteljih. Ogromne gmotne žrtve, znatne napore so imeli pred očmi prireditelji že kar od kraja. Pešali so nekolikokrat. a končno so se vendarle prerili skozi vse težkoče. G. Ivan Kejžar je bil duša vsemu. V enketi narodnih društev se je izvolil poseben odsek za to prireditev. Glasbeno društvo je pomnožilo godbo na 32 godbenikov. Le tako je bilo mogoče res dobro izvesti obsežni godbeni program, ki je obsegal izredno težke in kar je nas vse posebno zadovoljilo, izključno slovanske komade. Za »Kneza Volkuna« je uglasbil g. dr. A. Schwab pevske točke. Na žalost g. dT. Schwab ni mogel priti osebno vodit proizvajanja svojih prekrasnih pevskih točk! Želeli bi, da kak strokovnjak spregovori besedo o dr. Sch\va-bovih skladbah v Volkunu. Knez Volkun. Prav ljubka slika je to ustoli-čenja korotanskega vojvode. Kneza Volkuna je igral g. Steinberger z izredno dovršenostjo. Nastopati pa bi bil moral še bolj odločno, dejali bi, bolj po »vojaško«. Zlasti takrat, ko zamahne v navadnega kmeta preoblečeni in na knežjem kamnu stoječi knez Volkun na 4 strani sveta, takrat bi moral pokazati, da je njegova roka vajena meča. Vitomlr (g. Majar) je bil podan zelo srečno. Samo glas ni bil dober. Vitomir je kmet, mož korenjak. Tak pa navadno nima tenorja, ampak govori v basu. Vsi velmožje, starejšine, župani, kmetje, fantje, dekleta, vojaki, ljudstvo, vsi so dobro zadeli svojo ulogo, nekateri prav dobro. Petje mladeničev in mladenk je bilo nad vse mično, kaj čuda, da se je moralo ponoviti. Kot solopevec med mladino je nastopil g. I. Ašič, naš priljubljeni tenorist. Tugomer. Na kratko smo povedali vsebino že zadnjič. Igralo se je samo 5. dejanje. Nikier na Slovenskem še prej niso bili igrali »Tugomera«. Z vznešenimi čustvi so se ga lotili vsi naši igralci. In res, ponosni so lahko na svoje delo. Tega ponosa pa smemo biti deležni vsi mariborski Slovenci. Kajti naša metropola Ljubljana, ki bi naj bila naše kulturno središče, se na odru še nikoli ni provspela do te najkrasnejše slovenske žaloigre Le par besed o igralcih. Tugomer. Ali more umetnik zlahka podati smrtni boj prevaranega vojevodje lepše, kakor je to zadel g. Majar? Težko! In Bojan? Težka je njegova uloga, skoraj težja od Tugomerjeve. V smrtnem boju govori Tugomer neprestano, hoteč še povedati tovarišu Bojanu vse, kar ga teži. Dolgi govori Tugomerovi, njegovo slovo od Zorislave, vse to sili Bojana k molku. Kaj naj počne Bojan med tem časom? Bojanova uloga je resnična, ven-der poslušalci tega niso čutili, kajti g. Hohnjec je znal s premišljenimi kretnjami izpolniti mučni položaj. Zorislava (ga. prof. Mravljakova) je bila nekoliko pretiha, sicer pa je bilo videti, da se je popolnoma vživela v svojo vlogo. G. dr. Koderman nam je podal Gerona pra\5 takšnega, kakoršen Je menda v resnici bil. Njegov spremljevalec g. F. (Radulf) je govoril pretiho, sicer nas je zadovoljil. Ulogi Mestislava in Batoga sta bili v dobrih rokah. (M. in dr. H.), istotako uloge Braniborcev in voj-ščakov. A kaj naj porečemo o Vrzi? Igrati bi jo imela ga. prof. Matkova. Ker je pa par dni pred slavnostjo nenadoma zbolela, se je odbor v zadnji sili obrnil do ge. dr. Kalanove v Celje. Ga. dr. Ka-lanova je igrala Vrzo res krasno. Majestetična slovanska kneginja. Boji njenega slovanskega ljudstva z Nemci so ji napolnili dušo s strahom in ko prihaja v slovenski Branibor vest, da so Slovenci premagani, jo to sili v obup. 2e napol blazna tava po gozdu. Ko zazre mrtvega Tugomerja, svojega vnuka, se za mah vzdrami, toda ves njen obup preide v grožnje in maščevalno prorokovanje, čim zazre Gerona, povzročitelja vsega slovenskega gorja. Od trenotka do trenotka huje vskipi v njej ves srd do nemškega naroda,---tu se zgrudi na mah mrtva. Ta težavni duševni boj, to stopnjevanje razburjenosti nam je podala ga. dr. Kalanova eksaktno, kakor bi to sicer kdo težko bolje zmogel od nje. Vsi si jo ohranimo v hvaležnem spominu. V »Tugomeru« pa tudi v »Volkunu« je bil res srečno kopiran vshajajoči in zahajajoči mesec. Pri živi sliki je podala »Slovenijo« ga. dr. Rosinova. Radi pičlo nam odmerjenega prostora v našem Glasniku ne morem navesti imen vseh sodelujočih. Pač pa bo mariborski slov. koledar za 1. 1915 imenoma navedeStimena vseh, ki so tako zožrtvovalno sodelovali pri tej prireditvi. In do tega imajo tudi pravico. Kajti njim, ki so se žrtvovali za tako veličastno proslavo 5001etnice zadnjega ustoličenja ko-rotanskih vojvod, njim postaviti majhen spomenik — je naša narodna dolžnost. Tu omenjamo le še, da je orhester zelo spretno vodil g. Bureš in da sta posebno tudi gg. Pozeb in g. Molek vršila svojo dolžnost. Majnikov izlet v Hoče. Mariborska podružnica Zveze jugoslovanskih železničarjev je priredila v nedeljo 3. majnika svoj II. majnikov izlet v Hoče, da tako proslavi delavski praznik, 1. maj. Lanski izlet v Slivnico se je vršil ravno 1. majnika, letošnji se }e pa moral preložiti na 3. majnika, ker ob delav- nikih velika večina železničarjev ni prosta. Prosti so sicer delavci po delavnicah, ne pa tudi oni po skladiščih in pisarnah. Zato pač ni mogoče obhajati 1. majnik tako, kakor bi se moral. Izlet je prav dobro uspel v vsakem oziru. Udeležili so se ga skoro vsi prosti člani, poleg njih pa tudi mnogobrojno narodno občinstvo iz Maribora. Okrog 500 ljudi je bilo. Izletniki, ki so bili prispeli z vlakom, so z godbo na čelu odkorakali v Hoče. Mnogo jih je- nekoliko pozneje prišlo peš iz postaje v vas. Prostrani vrt gostilne Rojko je bil s trobojnicami okrašen. Kmalu se je razvila na slavnostnem prostoru prav neprisiljena zabava. Godba, sestavljena večinoma iz železničarjev iz Peker, je letos že prav pridno svirala naše domače komade. Med odmori pa je popeval podružnični pevski zbor pod vodstvom g. Jarha. Mladi svet pa se je pridno sukal na plesišču. Po kratkem pozdravu predsednika je povzel besedo društveni tajnik iz Trsta g. Mrak. Razlagal je pomen 1. majnika in majnikovega slavlja za slovensko delavstvo. Burno ploskanje je sledilo temperamentnemu govorniku. Na to se je začela živahna licitacija belega baceka, ki je vrgla društveni blagajni lep prebitek. Naša vrla mala železničarka Marica Žabkar je pridno razpečavala cvetlice v prid Ciril-Metodovi družbi ter je nabrala lepo vsotico K 11.33, od katere dobi družba po odbitku stroškov za cvetlice K 8.53. Gospa Kumpova, Korošova, gospica Vidovič, Medvešek in še nekateri drugi člani pa so pridno razpečavali razglednice, naši malčki pa kon-feti: skratka, prav čeden izlet je bil to. Zadovoljni so bili vsi, Mariborčani in domačini, katerih se je bilo zbralo lepo število. Omenim še, da je bila postrežba dobra in točna in smo bili z Rojkovo gostilno v obče zadovoljni. Žalibog je na večer postalo precej hladno, zato smo morali že z drugim večernim vlakom zapustiti prijazne Hoče. Z godbo na čelu je odkorakalo mnogobrojno mariborsko občinstvo zopet na kolodvor ter se zadovoljno vrnilo zopet v mesto, kjer je sledil še kratek prijateljski sestanek v Narodnem domu. Drugo slavje 5001etniee v Mariboru prirede slovenska narodna društva dne 10 maja ob pol 4. popoldne v prostorih »Narodnega doma«. Ker je ta dan nedelja, je seveda tudi tokrat upati na ogromen obisk. Na sporedu slavnosti sta »Knez Volkun« in »Tugomer«, slavnostni govor in živa slika, predstavljajoča »Slovenijo«. Vrhu tega bo še petje in godba. Da si vsakdo pravočasno zasigura svoj sedež, prosimo slavno občinstvo, da se poslužuje pred,prodaje, ki jo ima gosp. Vilko Weixl, trgovec v Mariboru, Glavni trg št. 22. Cene so znižane ln veljajo foteljski sedeži 2 K 50 vin., sedeži I. do IV. vrste 2 K, V.—VII. vrste 1 K 50 vin., VIII.—XII. | vrste 1 K, galerijski sedeži 80 vin. Stojišča v parterju stanejo 80 vin., za dijake in vojake 40 v in stojišče na galeriji samo 40 vin. V nedeljo, dne 10. maja v »Narodni dom« v Mariboru! Izvrševalni odbor narodne stranke je imel minulo soboto v Mariboru sejo. Udeležilo se je te seje lepo število članov izvrševalnega in glavnega strankinega odbora ter so se razpravljale važne zadeve glede strankine organizacije. Sklenilo se Je med drugim sklicati v doglednem času shod strankinih zaupnikov, ki bo imel nalogo tudi razpravljati o pripravah za bližajoče se deželnozborske volitve. Mariborski Sokol razvije dne 28. junija ti. v Rušah svoj prapor. Pri tej priliki se vrši tudi velika ljudska veselica. Bližnja narodna društva opozarjamo na to slavnost ter je prosimo, da na ta dan ne prirede nikakih večjih veselic. O pripravah za to slavnost še bodemo podrobneje poročali. Mariborska Sokolska Župa priredi dne 28. junija ti. ob priliki razvitja prapora Mariborskega Sokola svoj prvi župni zlet v Ruše. Za sodnijska praktikanta pri okrož. sod. v Mariboru sta imenovana Slovenca gg. dr. Kostanjevec in dr. Trinkaus. »Cvetlični dan« mariborskih Nemcev letos ni bil obilen. Uboge frajlice so res ves božji dan, od zore do mraka begale po ulicah s košaricami, ponujajoč prav pridno, da ponekod celo vsiljivo cvetlice občinstvu. Naše časopisje je bilo pravočasno opozorilo Slovence, da pojde ves skupiček prodanih cvetk v prid nemškim društvom in šolam. Rotili smo je, naj nikar ne kupujejo cvetlic. Besede slovenskega časopisja niso ostale brezuspešne. Dočlm so lansko, zlasti pa še predlansko leto Slovenci prav pridno kupovali cvetlice, so se letos držali jako čvrsto. Ni bilo zlahka najti Slovenca, ki bi bil nosil cvetlice. Oni, ki so bili več ali manje prisiljeni kupiti cvetlice, so je shranili v žepu, ampak javno jih niso nosili. S tem so se pokazali odločne Slovence. Oba dneva, v soboto in v nedeljo je bilo videti na ulici vse polno ljudij brez cvetlic. To so bili naši. Bilo jih je mnogo. Izredno nas veseli taka narodna zavednost. Mariborski Slovenci danes nismo več malodušni, nezavedni, kakor smo bili pred leti, zlasti pred septemberskimi dogodki 1. 1908, Zavedamo se od dne do dne bolj, da smo Slovenci in prav dobro vemo, kake zanjke nam nastavljajo Nemci. Pa nas ne bodo! Cvetlični »korzo« so uprizorili mariborski Nemci minolo nedeljo. Pa klavern je bil: 2 automobila in 10 vozov. Svirala je godba 27. pešpolka iz Ljub Ijane. Godci pa so bili sami Cehi in se seve niso nič sramovali, pomenkovati se med seboj češki. Ali je to moralo boleti prireditelje cvetličnega dneva! Blamaža »nemškega društva«. Mariborski Nemci imajo neko »nemško društvo*,,ki ima častno nalogo, prestavljati nemškonacijonalne kozle. Strašno kunštno je to društvo. Pred nedavnim je zagrozilo, da bo enemu izmed slovenskih profesorjev mariborskega dež. ženskega učiteljišča poskrbelo disciplinarno premestitev, ker baje postopa pristransko z nemškimi gojenkami. No, takoj za tem pa so podale nemške gojenke tega zavoda v nemških listih izjavo, da dotični profesor ne ravna pristransko, ampak popolnoma nepristransko in da nemške gojenke nimajo niti najmanjšega vzroka, se pritoževati. Oj, vam je hempasto to nemško društvo! Požar v Leitersbergu. Minoli pondeljek okoB 10. ure po noči je začel goreti Marksov mlin. Škode je okoli 30.000 K, ki bo pa popolnoma krita z zavarovalnino. Kdo je zanetil ogenj, še danes ni znano. Čudno pa je, da je ta mlin že enkrat pogo-nega boja uporabljajoč vsa znana sredstva v dosego Surov fant. Okrožno sodišče v Mariboru je obsodilo 251etnega Franca Vilčnika iz Ptuja na 8 mesecev ječe, ker je prizadjal nekemu Ivanu Marohu več ran z nožem. S policajem se je metal 441etni brezposelni kleparski pomočnik Jože Steiner. Policaj Skuhala ga je namreč aretiral, ker je možakar v pijanosti ro-govilil. Na Glavnem trgu pa je možakar zgrabil Skuhalo za vrat in mu raztrgal suknjo. Zato je moral marširati v zapor okrožne sodnije, ki mu bo naklonila par mesecev ječe, da bo vedel, da se v Mariboru tudi ne sme policajev metati. Samomor dveh deklet. 171etna Marija Leskošek in 151etna Ida Kos sta pred kakim tednom neznano kam izginili. Ptujski pijonirji so 25. aprila na bregu Drave našli dekliško truplo. To je bilo truplo Ide Kos. Njena tovarišica Leskošek je tudi našla smrt v valovih. Tat v čumnati. V neki hiši v Luterjevi ulici Je neznan tat iz zaklenjene čumnate ukradel 5 1 sli-vovke in 15 kg masti. Dva zaljubljenca. 341etni vdovec H. Kogelnik in 201etna Antonija Picko na Janževem vrhu sta se šmentano zagledala drug v drugega. Ker mati in so-varuh Antonije Picko nista trpela tega razmerja, sta oba »zakonca« ušla. Daleč sta hotela, v Ameriko. Končno sta se odpeljala samo v Ljubno na Gornje Štajersko in tam vživala ljubezen. Iz Ljubna sta se peljala v Slovenjigradec. Kmalu pa je zadela zaljubljenca usoda. Picko je morala domov k materi, Kogelnik pa v temnico. Okrožna sodnija v Mariboru je sedaj prisodila Kogelniku 3 mesece težke ječe! Od Sv. Trojice v Slov. gor. Ker se me sili na odgovor k članku v ptujskem »Štajercu« pod gornjim naslovom, odgovarjam sledeče: S časniki, kakoršen je »Štajerc« in s takšnimi ljudmi, kakor je Golobov ali Gollobov Ferdo, se mi ne zdi vredno imeti opravka, ker o njih so izrekli večji nemški možje svojo sodbo tako: »Renegati (narodni odpadniki) so najgrši izrodek današnjega življenja. Na ta način nastanejo cele množine ljudij, ki zasra-hujejo svoj lastni narod, Efialtske narave, ki se ne ustrašijo nobenega izdajstva. Smatrajo se za prvo-boritelje kake ideje, v resnici pa so prvoboritelji demoralizacije in propadanja.« Tako sodijo vaši lastni bratje o ljudeh, ki se zbirajo okoli »Štajerca«. Kar pa se tiče pogostitve po g. p. K., pa mislim, da tudi vi ne bi odklonili stola, ki vam ga kdo v odkritosrčni prijaznosti ponudi. Vsiljeval pa se nikomur nisem. Boljše je še vedno zabavati se v pošteni družbi, kakor pa zapeljavati in v nesrečo spravljati uboga kmečka dekleta in lepe »iskrice«, ali pa pijančevati po zloglasnih gostilnah. To Je moj prvi in zadnji odgovor. Jožef Klemenčič. Od Sv. Lenarta v Slov. gor. (Parada nemške šole pri okužni bolezni.) Strogi so naši zdravstveni zakoni, strogi pa samo na papirju in zoper neljube osebe. Sicer se pa zatisne oko. V pondeljek, dne 27. aprila je umrla po dolgi, mučni bolezni hčerka nemškega peka Kajetana Heiterja in to na sušici. Nevarnost nalezljivosti te bolezni moralo je občutiti dekle samo pri sebi, ko jo je dobilo od svojega brata. Iz tega pa se ni ničesar naučila njena okolica. Mesto, da bi se mrtvo dekle čim preje pokopala, so jo pustili čez 51 ur na odru. Zraven pa se je mirno izvrševala pekovska obrt. No, konečno je smatral še celo nadučitelj nemške šole za potrebno, nastopiti kot parada s svojo šolo ter z vsemi šolarji spremiti dekleta, ki ni bilo nikdar v tej šoli in tedaj ni bilo v nobeni zvezi s to šolo. In to je boj zoper tuberkulozo!! Kaj pravi neki k temu predsednik okrajnega šolskega sveta g. pl. Weiss?? Dijaška kuhinja v Mariboru kupuje svoje špecerijske potrebščine pri enem najhujših nemškutarskih trgovcev, čeprav imamo 3 dobre slovenske špecerijske trgovine. Zahtevamo od odbora, da naredi red. Umrl je c. kr. poštni poduradnik v p. g. V. Be-ran, oče g. Berana, profesorja na moškem učiteljišču v Mariboru. Dosegel je visoko starost 82 let. Bil Je navdušen Čeh in Slovan. Bodi mu lahka žemljica slovenska. Volneno ln perilno blago za dame, snkno za gospode v veliki zalogi priporoča M. E. ŠEPEC, Maribor Grajski trg štev. 2. Franc PleterSek, zaloga pohištva V jtiariboru [ HoroJKa cesta Jt. 10 = j priporoča svojo bogato zalogo poiitiranega in motnega pohištva iz trdega ali mehkega lesa za spalnice, obednlce, salone, kuhinje. Divani, otomane, žimnlce, mize, stoli ln ogledala v izredno bogati izberi. Domače solidno delo po posebno nizkih cenah. Postrežba točna. Od 1. marca se nahaja trgovina t Edmund Schmidt-Gasse št. 8 Špecerijsko blago, vino t steklenicah, premog in drva priporoča A. lfertnik, Maribor, Koroška cesta št. 17. Bogata zaloga. Vedno sveže blago. — i i vsakovrstna, kakor travna, deteljna, grah, saiata, cvetlice itd. ^ se kapnjejo gotovo najboljše v staroznani in že veCkrat j odlikovani trgovini | H Maribor, Zofij in trg štev. 1 (v gradu). V zalogi tudi vsakovrstno a Votovža. Telefon št. 133. Poštne pošiljatve 3 krat na dan. Fluid proti protinu 1 K. — Kapljice proti želodčnemu krču 40 vinarjev. Kitajske kapljice proti zobobolu po 1 K pomagajo takoj pri izjedenih zobeh. — Mentoli poraben kot mazilo in kot ustna odpravlja najhitreje potenje nog. voda. 8 S s Slavnemu občinstvu iz Maribora iu okolice v blagohotno znanje, da sva poleg sedajne krojaške in modne trgovine še otvorila drugo trgovino za izgotorljeiie ženske, moške in otroške obleke ter vsakovrstno perilo in kravate. Izgotovljene moške obleke že za 36 K, ženske za 30 K. — Umerjene obleke za gospode po najnovejšem kroju, elegantno iagotovljene že od 40 K, za dame od 38 K naprej. — Za dobro i i solidno blago se jamči. Na zahtevo se izbire franko dostavijo. K obilnemu obisku vabita najvljudneje Božič in Lorbery Maribor Tegetthoffova cesta 23 in 34. Slaščičarna GMAN ILICH Maribor, Gospodsta ulica {t. 38. Vsak dan sveže pecivo, ob sezoni sladoled. — Velika zaloga pristnega orientalskega blaga, čokolade, grozdnega sladkorja, kandit, raznih peciv in slaščic. flaročila za gostije in Veselice se točno izvršijo. Najnižje cene. Solidna postrežba. Dobro*urojeno za trgovce. ¥ V H H B Vplačani deleži K 134.800'--Rezervni zaklad K 358.79«. — Lastno premoženje zadruge K 557.43M7. POSOJILNICA V MARIBORU V LASTNI HIŠI V NARODNEM DOMU. • Sprejema hpanilne vloge na ^ Z II 01 oziroma vloge proti /31 01 fi knjižice in jih olbx>estuje po ^ |$ |0 odpovedi po * \4 |0 '7m Naložbe v tekočem računu se obrestujejo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo na zastavo in osebni kredit.--Eskomptujejo se menice ter otvarjajo krediti v tekočem računu Položnice avstrijske in ogrske poštne hranilnice na razpolago brezplačno. ■ ji mm m m m m m mm Mm m m m m m m to m m liiiiiiiiii^iiiiiiiiia.....m....... ■ IHočna, okusna in zdraira dalmatinska vina se dobi edino-le pri -•— dalmatinski binarni J. Dflatkovič Slavni trg 8 [Bije Slavni trg S Zahtevajte cenik in vzorce 1 Predsednik višjega deželnega sodišča v Gradcu g. Pittreich je te dni nadzoroval okrožno sodišče v Mariboru. Nemške (šulierajnske) vžigalice se zopet šopirijo v nekaterih razpravnih dvoranah na mariborskem sodišču. Slovenec, stoječ pred nemškim sodnikom mora gledati uradne nemške vžigalice, ki stoje na mizi obrnjene proti občinstvu vedno tako, da je mora slehernik zazreti. Res, takt pa poznajo nekateri nemški gospodje na sodniji! To ni nesramnost, gospoda, to je robatost. Sprememba pri mariborskih sodiščih. Predsednik okrožnega sodišča g. dvorni svetnik Perko stopi v najkrajšem času v pokoj. Kot naslednika prihajata v poštev gg. nadsvetnik Cajnkar in prvi državni pravdnik Verderber. Uradniki mariborske sodnije in nemški cvetlični dan. 2e v zadnji številki smo izrazili mnenje, da bi predstojnik okrajnega sodišča v Mariboru ne smel biti predsednik nemškonarodnega cvetličnega dneva. Izvedeli smo, da sta tudi dve gospici, ki sta uslužbeni pri sodniji, prodajali cvetlice. Tudi to ni bilo umestno. Da bi imeli c. kr. uradniki prosto za to, da lahko sodelujejo pri nemško narodnih prireditvah, to je pa vendar od sile! Novo pokopališče. V petek, dne 1. inajnika je bilo blagoslovljeno in otvorjeno novo »mestno« pokopališče na Tezni. Blagoslovil ga je škof g. dr. Napotnik. Novo pokopališče je Mariborčanom zelo od rok, ker je skoraj uro hoda oddaljeno od sredine mesta. Zlasti za pogrebe iz Karčevine, LaJ-tersberga in Počehove je nerodno. Vsled te razdalje se bodo pogrebi seve zopet podražili. Staro mestno pokopališče se je s 1. majnikom zatvorilo. Le v rodbinska grobišča in v rakve se bodo 5 oziroma 10 let še smeli polagati mrliči, sicer ne več. Večina Mariborčanov z novim pokopališčem ni zadovoljna, zlasti godrnjajo tisti, ki jih že Morana »spat deva«. Sv. Duh na Ostrem vrhu. Gostilno pri posojilnici je prevzel Jurij Vališer. S tem je prišla ta gostilna v narodne roke. Narodna je tudi gostilna Jakoba Vališerja po domače »pri Felu«. — Dne 30. pr. m. je žandarmerija pri tukajšnjih gostilničarjih, ki spadajo pod mariborski okraj, kontrolirala naročene časopise. Kaj pomeni to? Selnica ob Dravi. (Hitrost ekspresnih pisem.) V nedeljo 3. tm. je bilo v Ljubljani oddanih istočasno dvoje pisem, eno navadno z znamko za 10 v in drugo ekspresno z znamko za 40 v. In glej! Navadno pismo je dobil prejemnik pondeljek ob pol L, ekspresno pa prejemnica gospa F. ob 1. popoldne istega dne in je morala za posebno raznoševalko nujnih pošiljatev plačati 70 v dostavnine. (Najbrž za točnost.) Stranka se je bojda pritožila na poštno ravnateljstvo v Gradcu. No, upamo, da bode isto »vestno« poštarico prav energično spomnilo na poštne določbe ter ji primerno podaljšalo njen visoki nemškutarski nos. V Trbovljah so ljudske šole zaradi škrlatice 14 dni zaprte. Od Sv. Janža na Drav. polju. Tukajšnji učitelj Neržima je priobčil v »Slov. Gosp.« nekako izjavo, v kateri se skuša otresti očitkov, ki jih je naperil nanj »Narodni list«. Mi izjavljamo ponovno, da je res svoj čas strastno udrihal po »farjih« in trdil, da je »vse lari fari, kar farji uče*. Neržimovo izpre-obrnjenje je pač povzročila službica pri klerikalni posojilnici. Stranka, ki sprejema take značaje v svoje vrste, pač ne more potem računiti na sodelovanje poštenih ljudi. Povej mi, s kom občuješ, ln povem ti, kdo si. Iz Ljutomera. Umrla je tukaj v starosti 74 let ga. Terezija Hvalenc, mati g. Jos. iivalenca, posojil. uradnika v Mariboru. Iz Slovenjgradca. V četrtek, dne 14. majnika 1914 se bode odbirala ob S. uri zjutraj pri Bučineku v Šmiklavžu mlada goveda, namenjena na okrajni pašnik na Graški gori in sicer bikeci v starosti od 6 do 12 mesecev, telice pa v starosti od 6 mesecev do 2% leta. Sprejemale se bodo le živali marija-dvorske pasme, ki so last članov bikorejskih zadrug in katere bode predstojnik dotičnega živino- rejskega okoliša ali njegov namestnik za odgon na pašnik sposobne spoznal, vsled česar naj se taka goveda pravočasno okrožnemu predstojniku ali njegovemu namestniku naznanijo. Nelepa ali nesposobna goveda se bodo brezizjemno zavrnila. — Za vsako govedo posebej je treba prinesti živinski potni list s seboj! Pašno pristojbino v znesku 30 K plačati je za vsako živinče takoj pri sprejemu na pašnik, pri kateri priliki se bodo naznanili lastnikom živine tudi drugi pogoji. V Ljutomeru je umrla 2. tm. gospa Friderika Čagranova roj. Babnik v 45. letu svoje starosti po dolgi in mučni bolezni. Pokojtiica je sestra minist. svetnika g. dr. J. Babnika in g. Ludv. Babnika. Zapustila je žalujočega soproga s tremi hčerkami. Ve-lecenjeni rodbini, ki je imela tekom četrtletja že tri slučaje smrti, naše iskreno sožalje, blagi pokoj-nici pa naj sveti večna luč! Iz Ljutomera. Za kanclista pri tukajšnjem okr. glavarstvu je imenovan računski podčastnik 87. pešpolka Martin Šmigoc. Od Sv. Štefana pri Šmarju. V nedeljo 2f>. apr. je priredila tukajšnja »Ljudska knjižnica« javno veselico, katera se je prav dobro obnesla. Akoravno je bilo precej stroškov in nič vstopnine, je vendar imela knjižnica od veselice lep čisti dobiček, kateri se je porabil za poravnavo raznih društvenih dolgov. Največ so pripomogli k dobremu uspehu gospodje iz Šmarja in sicer so darovali: notar Krajnc 2 K, dr. Zabukošek, odvetnik 2 K, g. Ciglenečki, brivec 1 K, g. Pustek, trgovec v blagu 2 K, Neimenovani iz Loke v blagu za 3 K in Ema Planinšek pri Sv. Štefanu v blagu za 2 K. Le škoda, da so bili prostori premali, kajti nabralo se je toliko občinstva, da se je vse trlo. Pogrešali smo med nami naše učiteljstvo. Vse je bilo navdušeno in veselo; izrazili so ljudje željo, da bi zopet kaj ednakega priredili. Prihodnja veselica bo na Binkoštni pondeljek pri Orehovškem v Šentjanžu z istim vzporedom. Vsem darovalcem ter gospej Emi Planinšek, katera je največ pripomogla k veselici, izreka društvo najtoplejšo zahvalo. Za ljudsko knjižnico Malgaj, tč. predsednik. V Žetalah pri Rogatcu se vrši v nedeljo 10. maja pop. občni zbor kmečkega bralnega društva. Predavat pride urednik Lešničar iz Celja. Gasilno društvo v Prekopi priredi v nedeljo 10. maja v Stopniku na graščini Heggenberg pod starim gradom majevo slavnost. Med drugim je na vsporedu govor dr. Brunčka iz Celja o petstoletnici zadnjega ustoličenja koroških vojvod. Domačine in okoličane vabimo k obilni udeležbi. V Hrastniku se je sestavil odbor za vodstvo obrtno-nadaljevalne šole, ki se otvori v jeseni. Za šolo je že pripravljen izvrsten učitelj v osebi g. Lebarja. Iz Trbovelj. Slišimo, da se namerava prirediti tekom letošnjega leta razstava vajenških del za laški okraj. Misel je dobra in le želimo, da se uresniči. V Ljutomeru se vrši na Binkoštni pondeljek velik obrtni shod, ki ga sklicuje Zveza južnošta-jerskih obrtnih zadrug v Celju. Podrobnosti še pravočasno priobčimo. Iz Konjic. Ponesrečil se je bivši trgovec Martin Ogorevc vseld tega, ker se je splašil konj njegovega voza. Stri si je roko. Nadpoštar Zvižaj, ki se je vozil z njim, je dobil tudi male poškodbe. Iz Ptuja. Zmešalo se je uradniku ptujskega okrajnega glavarstva Peeru. Prepeljali so ga na opazovalnico v Gradec. Iz Ptuja. Goreti je pričelo te dni na podstrešju mlina tvrdke Schwab pri Ptuju. Na lice mesta pri-šedši požarni brambi se je posrečilo ogenj po eno-urnem gašenju pogasiti. Iz Ptuja. (Pred preiskovalnim sodnikom skoro umrl.) V Zagorcih v Slovenskih goricah sta se step-la kmečka fanta Franc in Holc in Franc Jager. Ja-ger je v pretepu Holca obstrelil na glavi in ga znatno ranil. Oba pretepača so zaprli pri sodišču v Ptuju. Sodnik Breznik je nato zaslišaval Holca. Temu pa je pri zasliševanju vsled rane na glavi po- stalo tako hudo, da je moral sodnik telefonirati po rešilni voz, s katerim so Holca spravili v ptujsko bolnišnico. Iz Ptuja. (Cesarjev dar.) Zena tukajšnjega mestnega uslužbenca Klemensa je pred kratkim porodila trojčke. Cesar je ob tej priliki daroval rodbini darilo 100 K. Škof proti župniku. V »Narodni založbi« v Ljubljani je izšla knjiga »Škof proti župniku«. V njej se razpravlja delovanje ljubljanskega škofa v luči kritike sploh, posebej pa njegovo zlobno preganjanje podrejenega mu župnika g. A. Berceta. Knjiga je pisana v zeio prijetnem jeziku, vsebuje pa znamenit opis kulturno zgodovinskih dejstev. Naj ne bo hiše med Slovenci, kjer bi ne čitali te poučne knjige! Naroči naj si jo v več izvodih vsaka čitalnica, pogrešati pa je ne sme nobena zasebna knjižnica! Opozarjamo, da je ta knjiga izšla v Ameriki, pri nas pa je bila zaplenjena in je dobila pravico javnosti po interpelaciji g. drž. poslanca dr. Ravni-harja in tovarišev. Ali tudi na Dunaju je bila nekoliko pristrižena, tako, da njena amerikanska predhodnica še vedno nima pravice javnosti pri nas. Cena knjigi je 1 K, dobi se v vseh narodnih knjigo-tržnicah. Pripominjamo, da se je pričetkoma razpošiljalo to knjigo s poštno položnico gdč. Manice Ko-manove in kdor je tisto prejel, nai vpošlje tudi z istim čekom, da bodo računi jasni. Ker je delo res zanimivo, se nadejamo, da poide kmalu vsa sedanja zaloga. Iz Vuzenice nam pišejo: Tu stoji nepotrebna Roseggerjeva šola, ki se je samo za to ustanovila, ker je na Muti družbena. Ta šola je dvorazredna, obstoji že tri leta in kljub prizadevanju raznih faktorjev in učitelja Denka ne more prav uspevati. Dvorazredna je, pa ima vseh otrok 45 (petinštirideset)! Iščejo vzrokov seveda pri Slovencih. Enkrat se jim je zazdelo, da je vzrok neuspevanja nemške šole prožni mojster gosp. Koželj. Vpoko-jeni železniški čuvaj Stalzer — ki je tudi gostilničar, se je pritožil o prožnem mojstru Koželju pri ravnateljstvu, češ, da hodi v slovenske gostilne, prepeva »Stoji, stoji Ljubljanca« in »heca« ljudi proti nemški šoli in nemškim gostilničarjem. Ce je pritožbo sestavil ali inspiriral učitelj Denk, ne vemo. Vemo pa, da jo je podpisal v imenu Nemcev Stalzer. Gosp. Koželj je tožil. Tožba se je vlekla nad tri mesece, ker je šlo za delegiranje drugega sodišča. Končno se je le odločilo in je bila obravnava pretečem četrtek v Marbergu pred sodnikom Granitzom. Šlo je nad dvajset prič k sodišču, ker je hotel Stalzer nastopiti dokaz resnice za »hecerja«. A nobena priča ni ničesar vedela o g. prožnem mojstru in njegovih »hecerijah«. Obravnavalo se je od 9. dopoldne in še le ob 4. popoldne je končno zaprosil obtoženi Stalzer za poravnavo in odpuščanje. G. Koželj mu je odpustil, da mu prihrani še večje stroške, ki znašajo okrog '>00 kron. Sicer je za obrekovalca Stalzerja tako velika kazen, da nosi stroške in preklice, a težko, da bi bil Nemec proti Slovencu tako velikodušen v podobnem slučaju. Stalzer naj se pa zahvali tistemu, ki mu je to pritožbo nasvetoval. Sedaj je pomagano njemu ln Roseggerjevi šoli. Med Grobelnim in Brežicami še ne vozi avto-omnibus. Vlada ovira to prevažno prometno podjetje, ker je slovensko. Da zavleče izdajo koncesije, je sedaj pozvala občine, skozi katere naj vozi avto-omnibus, naj se potom sejnih sklepov izrečejo za ali proti nameravani vožnji, dobro vedoč, kako bodo glasovali mnogi kmečki občinski odbori v svojem strastnem nasprotstvu napram avtomobilom. Ko je pa lani ravnateljstvo Slatine uvedlo redno avtomobilno zvezo med Poljčanami in Slatino, se ni vprašalo občin za njih mnenje, marveč le prizadete okrajne odbore. Dr. Jankovič, porabite to! Iz Št. Petra v Sav. dol. Trgovec z lesom, g. Franc Srebotnjak je preteklo nedeljo okoli pol 11. ure ponoči zapregel konja ter ga privezal za vrv k tramu pred Sadnikovo gostilno. Zatem je pohitel v gostilno, da poravna svoj račun Med tem časom pa mu je neki navihanec odvezal konja, se lepo miiiiiiiiF^ Priporočava svojo bogsto založeno zalogo z galanterijskim in modnim blagom. Postrežba točna. iimumi Za spomlad otročje vozičke in igrače. — Novost kravat in srajc. Cene zelo nizke. vsedel na voz s svojo ljubico ter jo urno popeljal domov v mehko posteljco snivat sladke sanje. G. Srebotnjak je iskal konja sempatja, a ni ga bilo. Še le črez kaki dve uri se je zljubilo hudomušnemu fijakerju jo prikuriti od nekod. Zapeljal je konja na dvorišče k Sadniku ter zginil. Najbrž tudi spat. Štajerski deželni odbor je imenoval živinozdravnika Jožefa Raucha v Feldbachu za okrajnega živinozdravnika v Marnbergu; živinozdravnika Valterja Sirka za okrajnega živinozdravnika v Rogaški Slatini in Petra Rihtariča za nadomestnega živinozdravnika v Ljubnem. V Šmarju pri Jelšah je župan prepovedal izdajati živinske potnie liste za svinje, ker je mrhar javil, da je od nekega občana dobil za rdečo boleznijo poginjeno svinjo. Na tozadevno uradno sporočilo bi moral okrajni živinozdravnik takoj priti, dognati Istinitost trditve ter potrebno ukreniti. Po preteku več dni bil je pa sem poslan šentjurski deželni živinozdravnik, ki je dovolil promet s svinjami, ker je ta slučaj kužne bolezni samcat ostal. Več svino-rejcev pa med tem ni moglo svojih, že prej prodanih ščetinarjev izročiti kranjskemu prekupcu, Je torej oškodovano. Tega seve ni kriv župan, zakaj po zakonu je postopal, marveč glavarstvo, ker nI takoj odredilo ogleda. Na uho bodi pa povedano, da je v Šmarji tudi deželni živinozdravnik, ki je gotovo tudi v stanu spoznati rdečo bolezen, in da bi bil njegov ogled ceneji za državni zaklad. Vaditeljski zbor celjskega okrožja ima v nedeljo, dne 10. tm. ob 1. uri pop. v telovadnici Sokola v Žalcu običajni sestanek, katerega se morajo udeležiti vsi načelniki in vaditelji društev tega o-krožja. Sestanka naj se udeleže po možnosti tudi boljši telovadci. Bratje, prinesite s seboj telovadno obleko. — Nazdar! — Načelnik. Iz Št. Jurja ob Južni železnici. Tukajšni pip-čarski klub priredi občni zbor dne 10. tm. ob 5 url popoldan v prostorih restavracije Marije Kincl. Vsi člani in prijatelji pipčarskega kluba se uljudno vabijo k obilni udeležbi. Beležke. Krvavi prvi maj v Trstu. Sijajno je praznovalo slovensko delavstvo prvi majnik v Trstu. Gledališka dvorana »Narodnega doma«, stopnjišče in ves prostor pred »Balkanom« je bil poln slovenskih delavcev, do 5000 zavednih Slovencev je manifestiralo za svoje pravice. Po zborovanju se je vršil veličastni izprevod Slovencev po mestu z godbo Narodne Delavske Organizacije na čelu. Lahi so že dneve in dneve po listih in plakatih ščuvali proti Slovencem in zato je imelo tudi njih ščuvanje po-polen uspeh. Pri zloglasnih »voltih« se je nabrala velika množica laške pretepaške druhali, ki je željno pričakovala trenotka, ko se vrže na Slovence, ki bi morali po sporedu priti mimo. Ker pa je policija uvidela, da bi prišlo do strahovitega pretepa, če bi trčile pri »voltih« obe masi ena ob drugo, je odredila, da je šel sprevod po vojašnični ulici na korzo, odkoder se je potem vrnil po Velikem trgu in po obrežju pred Narodni dom. Tu je pozval dr. Kisovec slovenske delavce, da se mirno razidejo, nakar se je množica mirno razšla. Po mestu pa je vseeno došlo še do napadov na Slovence, pri katerih so jo pa Italjani pošteno skupili. Bodo vsaj drugič pametnejši. Cesarjevo zdravje. Z Dunaja poročajo dne 5. maja: Cesar je prebil precej dobro celi dan in se je čutil prav svežega, ker je preteklo noč dobro spal. Tudi je manj kašljal ko prejšnje dni in se je mogel zato vkljub neugodnemu vremenu skoraj eno uro v mali galeriji sprehajati. Vojna med Mehiko in severnoamerikanskiml Zjedinjenimi državami. Ker so se tri južnoameri-kanske republike, Brazilija, Argentinija in Čile ponudite, da posredujejo med Mehiko in Zjedinjenimi državami, so sovražnosti začasno ustavljene. Mehikanci nameravajo bojda napad na Veracruz, ki so ga zasedli Amerikanci. V Mehiki sami se še uporni generali Villa, Carranza in Zapata niso podvrgli predsedniku Huerti temveč nameravajo upor s pomočjo Amerikancev zmagonosno končati. V Vera-eruzu so zaprli neko mehikansko žensko, ki je 8 amerikanskih vojakov ustrelila. Postavili jo bodo pred vojno sodišče. Mrazovi na Ogerskem. Dne 2. in 3. maja so imeli po Ogerskem hud mraz. V nekaterih krajih so vinogradi in sadovnjaki popolnoma pozebli. V slovaškem delu Ogerske je razsajala 1. maja huda toča. — V celjski okolici smo imeli slano v torek; ponekod se precej pozna. Umrl je v Gorici urednik »Naših Zapiskov«, so-cijalistični odvetnik dr. Anton Dermota v starosti 38 let. Splitski župan dr. Katalinič oproščen. Pred celovško deželno sodnijo je bila v petek končana obravnava proti županu Kataliniču iz Splita v Dalmaciji, ki je bil obtožen, da je ob priliki zmag balkanskih zaveznikov izrazil željo, da naj bi ti osvobodili tudi avstrijske Jugoslovane. Zaslišana je bila cela vrsta prič, ki so po ogromni večini zanikale, da bi rabil Katalinič omenjene besede. Vsled tega je oprostil senat župana. Zagovarjal ga je ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar. Državni zbor. V pondeljek so se sešli v držav-nozborski palači na Dunaju zastopniki posameznih strank ter so sklenili, da se bodo potegovali z vsemi močmi za sklicanje državnega zbora. Ker je pa isto odvisno od tega, če se Čehi in Nemci pobotajo in se ustavi potem obstrukcija čeških agrarcev v državnem zboru, se prično te dni na Dunaju znova češko-nemška spravna pogajanja. Velik požar v Podhosti pri Toplicah. V četrtek popoldne je zadela blizu Dol. Toplic ležečo vas Podhosto velika nesreča. 14 posestnikom je pogorelo 58 poslopij in cenijo škodo na 75.000 K. Pri požaru je bilo uničeno tudi nekaj živine. Pogrešali so tudi nekaj otrok. Požar je povzročila neprevidnost pri streljanju. Posestnik Anton Sporer je namreč poteg svoje hiše razstreljeval kamenje, a vži-galka mu je odletela na slamnato streho in jo vnela. Ker je ravno pihal močan veter, se je ogenj hitro razširil po slamnatih strehah. Ljudje so bili večinoma na polju in v gozdu, voda pa je oddaljena. Sicer so takoj prihitele na lice mesta požarne bram-be iz Toplic, Poljan, Straže in Prečine, toda požar se je bil že tako hudo razširil, da ni bilo več dosti pomagati. Tudi so se prepozno spomnili, brzojaviti po parno brizgalno v Kandijo. Šele pozno zvečer je dobila požarna bramba v Kandiji brzojavni poziv na pomoč. Četudi pozno, je vendar prišla še prav, da je rešila vsaj tiste posestnike, pri katerih so sc gasilci z ročnimi brizgalnami že skrajno izmučeni borili z ognjem. Loterijske številke. Line, dne 2. maja 1914: Trst, „ 6. „ „ 50, 63, 38, 59, 60. 24, 5, 36, 81, 44. Če otečejo sklepi vsled protina, teši bolečine pri ozeblinah, reumatizmu, neuralgiji od mnogih zdravniških antoritet priporočeni CONTHREUMAN To sredstvo služi za hitro pomirjenje in odpravo bolečin, oteklin, napravi členke zopet gibljive, odpravi mravljince in bitro upliva pri masiranja, ribanjn ali obvezah. 1 tuba 1 krono. 62 Izdelovalec n glavni zalagatelj B. FRAGNER, lekarnar, dvorni založnik, PRAGA III, St. 203. Če se pošlje denar naprej, se dobi franko 1 tuba za 1 K 50 v 6 tub „ B K — v 10 „ „ 9 K - v Pfzlte na ime preparata In izdelovalca. Zaloga ▼ lekarnah. Najvarnejše obvezilo pri ranah Slavno, že skozi 40 let tisočkrat preskušano in izborno se obnašajoče antiseptično prasl(o domače mazilo čnva pred onesnaženjem, vnetjem ran, lajša bolečine, vpliva na hitro ozdravljenje in se ga kot vlažnega mazila ne more pogrešati v nobeni hiši. 63 1 puščica 70 v, se razpošilja vsak dan proti predplačilu, 4 puščice za K 316 10 puščic za K 7-— poštnine prosto na vsako postajo. B. FRAGNER, lekarna „Pri črnem orlu PRAGA, Mala stran, ogel Nerudove ul. St. 203 Zaloge v vseh avstro-ogrskih lekarnah. e©&&6 ©aeeee (HHKH> oege ooooe eee&eeee jooeeo &eee-ee eeoeo eoee eeoo-o eee&eeee loee-. a A/i ftAA wT7t7 r-nn eee ©oo ©oo nnn oeo ooo P. n. trgovci, pozor! Mnogokrat dobivamo vprašanja iz Vašega okrožja, zakaj se ne dobi pri Vas • m i i v « Stolov Cd] v zavitkih. Splošno priznan najboljše kakovosti. Glavna zaloga za- Štajersko: Anton Močnik t Celjn komisijska in agenturna trgovina. \7vtT AAA UvU OOO OOO ©oo OOO OOO OOO OOO aoo OOO OOO ©oooo oooooo ooooo ooooo oooeoo OOO ooo ooooo ©ooooo ©©oo© oo©©© ©©©©©© oo©©©© ©©©©© ©©©©©© ©©©©© ©©OO© ©©©OO© O©©©©© Išče se hišnik za trgovino ,»Merkur" Peter Majdic v Celju Graška cesta štev. 12. Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči. — 15 debelih hrastov je na prodaj. Drevesa so v sredi Čez 1 meter debela, ravna, silno pripravna za doge. 5 dreves je že podrtih, drnga še stojijo. Kdor bi to drevje rabil, naj se oglasi pri Kmetijski zadrngi na Cvenu pri Ljutomeru. 226 2-1 Gostilničarji iti trgoVci pozor! Pristno ljutomersko, belo in portugizer-vino ter mo-šanski jabolčnik po zmerni ceni prodaja Vatpo Kosi Dobrova-Celje. 222 Y Smarji pri Sevnici se odda takoj v najem za daljšo dobo dobro vpeljana gostilna z vso opravo. -Zraven so tudi hlevi, dalje mizarska delavnica z vaom orodjem. — Ponudbe sprejema Juro Perjevič, mesar in posestnik v Sevnici. 223 1 Več 100 hI konjiškega beiega in rudečega viDa ima na prodaj kneževo gospodarsko ravnateljstvo v Konjicah (Štajersko). 205 3-2 Malo posestvo, krasna lega na Štajerskem na Vidmu pri Krškem z vinogradom, travnikom in njivo — od postaje oddaljeno komaj 10 minut, jako pripravno za penzijonista ali zidanje vile. Posestvo meri približno 2 ha (3 orale 750 □ sež.) ter se proda pod jako ugodnimi pogoji. — Naslov v uredništvu »Narod. Lista" v Celju. 207 3-2 Vzorci franKo modnih štofov eponge cefiRi batisti, platno, platneno in pavoljno blago pošilja V. J. HAVLIČEK & BRAT Kopelj Podebrad ČeSko. 161 6-5 Pišite takoj! Pišite takoj! 6 A N G I L 0 N L je čaj, ki je prepariran iz najboljših rastlin in se rabi kot domače zdravilo proti boleznim na živcih z uspehom. Ta čaj upliva pomirjevalno na živce, lajša bolečine, dela kri, pospešuje spanje in telesne moči. — čaj ne vsebn je nobenih omam- ljajočih primesi. Ta čaj ima na prodaj edino-le o. In kr. dvorni ter nad-^ cjv. založnik Julij B>ltner lekarnar Reichenau, Sp' Avstr. Cena ene škatlje z navodilom za porabo znaša 3 K. Dobi se v vseh lekarnah ; kjer ne, proti predplačila 3 K franko po pošti. 126 24-4 Iščem zanesljivega, spretnega in vojaščine prostega pomočnika z vstopom I. avgusta t. 1. Vhmeijskl kupčiji izvežbani imajo prednost. Franc Oset, trgovina meianega blaga in z deželnimi pridelki m Vranskem. 233 3-1 Lovci, pozor! Kupujem vsakovrstno ustreljeno divjačino po najvišji ceni. Pismene ali nstmene ponudbe se naj pošljejo na trgovino divjačine ALOJZ EKART, Pragersko. 232 2-1 KaKo ozdrVite pljni-ne bolezni, osloVsIfi Kaželj in uadnho popolnoma, vam povem čisto zastonj. Pošljite kuvert z znamko za odgovor gospe B. Kolenska, Vršiče 383 pri Pragi. Češko. 133 -6 Dve leti stara hiša, visoko pritlična, '/a kilometra od Celja ob okrajni cesti Celje - Teharje, okrog nje lep vrt za zelenjavo, ob krasnem smrekovem gozdu z lepimi sprehajališči, se fz proste roke ugodno proda. Tozadevna pojasnila daje gosp. Ivan Rebek, ključavničarski mojster v Celju. 185 3-3 Hiša v Celju, Gledališke ulice št. 5 se proda. V pritličju so visoki prostori, sposobni za trgovino ali vsako obrt. Vpraša se pri lastniku. 220 3-1 PVa izurjena HUnčaVnt-carsKa pomočnica sprejmem takoj v trajno delo; razumeti se je treba tudi na vodovodno inštalacijo." Ivan Triller, zdravilišče na Bledu. 209 2-2 Pekarija ki se dobro obnese, se radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji proda oziroma s 1. julijem da v najem v nekem večjem trgu na Spodnjem Štajerskem, sedež c. kr. okr. glavarstva. Hiša sredi trga. enonad-stropna s stanovanji za v najem. — Zraven 3 orale gošče in ena njiva. Cena 16.000 kron, vknjiženih je 9.000 kron. Naslov se izve pri upravništvu »Narodnega Lista", 203 2-2 KDOR je s svojim želodcem in rnau/im in črevom nezadovoljen jemlje nai TedflO nekaj časa Drmed Trauba želodčni prašek fiASTRICIN Učinek oreseneteljlff Dobi se»vseh apotekah Velika sjtatlja stane 3 Kr. GLAVNA ZALOGA: Sternapoteka. Ounaj, IV. FaVoritenstrasse25. .Prospekti grabs in franco^ . Zdravniki dobe za ^ I poskušnjo Gastriclnl I brezplačna. ™ V Celju se dobi a v lekarnah Oto Schwarzel & Co., M. Rauscher. 68 12-10 stavbene in stanovanjske zadruge ,,Lastni dom" • Gaberju pri Celju, ki se bode vršil v torek, dne 19. maja t. I., ob 6. uri zvečer v zadružni pisarni v Celju, Rotovžka ulica £t. 12. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Čitanje zapisnika o reviziji dne 13. septembra 1913. — 4. Odo-brenje računov za poslovno leto 1913 in razdelitev čistega dobička. — 5. Dopolnilna volitev v načelštvo in nadzorstvo. — 6. Slučajnosti. Ker zadnji redni občni zbor ni bil sklepčen, »e vrši ta ob vsaki udeležbi iadružnikov. 9341 Načelštvo. Kdor hoče Imeti s katero se ni potreba mučiti, ter se lahko z enkratnim klepanjem kosi z lahkoto vsake jvrste trave celi dan, naj se obrne na tvrdko katera je prevzela edino zastopstvo svetovno znanih kos znamke „poljedel jsko orodje", katero zastopstva je imela dosedaj tvrdka A. Geiss v Žalcu. ===== Pri naročilu 10 komadov se doda 1 Komad brezplačno. == □I Za dobro kakovost kos xx -u MM | se Jamči! » * imllSC ■ Cenik na zahtevo brezplačno. "»©5C S 33 parnikov! 33 parnikov! S gg Delavnica za popravila, gg f^ Celje, Graška cesta 33 Maribor, Gosposka ul. 32 Slovenjgradecj Glavni trg priložnostni nakup ! Oprave za neveste, spalnice, obednice, kuhinjske oprave, divane. otomane, matrace, pera, slike, zastore, čipkaste zglavnike in drugo prodaja vsled pomanjkanja prostora po zelo znižanih cenah. 210 3-3 Anton Banmgartncr, trgovec s pohištvom in tapetar. Gosposka ul. 16 Celje Gosposka ul. 16 Prodaja tudi na obroke. Kmetovalci l Srebrno - Jeklene iz najvlačnejšega in najboljšega jekla, lahke, s kojim je mogoče najbolj trdo travo pri enkratnem brušenju 100 korakov neprenehoma kositi, razpošilja po najnižjih cenah edino Ad^lbert Geiss - a nasl. Viktor Pilili v ŽALCU. Zahtevajte cenik! 175 -4 Išče se najemnik za konjske hleve (Stallmeister). Pogoje se izve v gostilni „Pri Jelenu" v Celju. Nastopiti je s 1. junijem 1914. 235 3-1 Mariborskim Slovencem * se priporoča za naročila najfinejših oblek 3 j Malts Zabukovšeh v Celju! C" Na željo bi obiskoval tudi stranke v Maribora. Moja '3 5 obrt obstaja v Celju že več let in ima svoje niroč-#• nike v najboljših krogih mesta Celja in cele okolice. 9 Tehnični učni zavod Podmohli / (Bodenbach) na Labi. Izobrazba bodočih inženirjev, arhitektov, tehnikov, kemikov. ln razno moderno blago za moško ln ženske obleke razpošilja po najnižjih oenah 62 -12 ===== Jugoslovanska razpoSiljalna ===== R. Stermecki v Celju (8taj«.k2® PiSite po glavni ilustrovanl eenlk čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bolgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati. Tudi Vaša korist je, ako kupujete svoje potrebšine v domaČih specijalnill trgovinah, ker tu se Vam nudi velika izbej-a prvovrstnega blaga po najnižjih cenah. — Pii nakupu Steklene, in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, okvirjev in Sip se obrnite z zaupanjem na tvrdko FRAN STRUPI, CELJE kjer se Vam bode najsolidneje postreglo. 216 Vabilo na 13. redni občni zbor '1 Nagrobne vence v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov imata v zalogi Goričar & Leskovšek v Celju. 93 11-4 Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Goričar & Leskovšek, Celje. Avstro-Amerikana, Trst Redno prevažanje potnikov in blaga v Severno in Južno Ameriko, Kanado čez Grško, Italijo, Severno Afriko, Špansko in Portugalsko. las TRSTA v NOVI JORK z novimi velikimi dvovijačnimi brzoparniki Cesar „Franc Jožef I" „Martha Washington" itd. ~y Južno Amepiko z dvovijačnimi parniki „Laura", ,,Alice" itd. Prevoz iz Gibraltarja v Novi Jork traja 7—8 dni. Prejšnjih 6 dni obsega zabavno vožnjo po Jadranskem in Sredozemskem morju, ne da bi se znižale cene. Pri vožnjah s posebnimi oceanskimi parniki po Sredozemskem morju posebne cene. Pojasnila dajejo ravnateljstvo v Trstu, Via Molino Piccolo štev. 2 in A. Kiffmanna naslednik. Maribor Grajski trg št. 3. 42 26-3 Slikar m pleskar prevzame vsa dela dekoraeijske, slikarske in pleskarske stroke, katera lzTršnje r krasnih ln najmodernejših 94 -11 vzorcih. Postrežba točna in solidna. Cene brez konkurence. .DOBRAJC CCLjje, Gosposka ulica 2. s C* r- I Bratje Slovenci, knpujte kanafase, platno za vsake vrste perilo, blago za obleke, barvano platno, dmke le pri češki firmi Jaroslav Kocipri, tkalnica Cervsn? Kostelec, Češko. 40 metrov ostankov kanafasa, blaga za obrisače, platna ali draka pošiljam za K 24'— proti poštnemu povzetju. 66 -12 čiMiiM^MNaOCCNaOCiOOCiOClCCH&OOOOOlMOC Listerjevl °Sf bencinovi angleški petrolejevi in plinovi motorji lokomobiSi za vse vrste strojev od • '/a — 10 HP z magnetnim vžlgalom. Najmanjša poraba goriva I Ugodni plačilni pogojil Najpripiostejši motor za kmetijstvo I Več tisoč v rabi. Ceniki in obiski zastonj. R. A. LISTER & CO., dr. z o. z. Dunaj, III/2, Hintere Zoliamtsstrasse 9. 137 -8 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, polj enega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg Aeleflnega, snežno belega, pnljenega ti E 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 8 K; 7 K; belega, Snega 10 E, najfinejši prsni puh 12 E. — Kdor vzame 6 kg. 66 dobi franko. -12 Zgotovljene postelje ix gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, i 2 ^glavnikoma, vsak 80 cm dolg, 00 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 E; napol pnh 20 E; puh 24 E; same pernice po 10 E, 12 K, 14 E, 16 E; zglavniki 3 K, 3 E 60 h, 4 E. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke E 13 —, E 14-70. E 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 om Široki E 4-60, E 6-20, E 6-70; podpornica iz močnega riCastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka, E 12 80, E 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 E naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenicl, štev. 773. Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. o y č ; s: cTitV- Zdravilišče z žveplom. Zdravnik dr. J. Lobert. Zdravilišče m žveplom. Daraždinske Toplice (Hruaško). Novo zdravilišče z električno razsvetljavo. - Staroznano radioaktivno zdravilišče z žveplom + 580 C, jako priporočljivo proti protinu, revmatlzmu, ischias itd. — Zdravljenje s pitno vodo pri boleznih v vratu, grla, prsih, jetrah, želodcu in črevesnih boleznih. — Električna masaža. — Blatne in solnčne kopeli. - Odprto celo leto. — Moderna oprema. — Novi hotel. — Krasna okolica. — Vojaška godba. — Prospekte pošilja na željo gratis. * A >?.<•, jtjSaf:MIWf .^'»jjKjVf, SilOSKatlti >' ■ ME OZIRAJTE SE ■ samo na kričečo reklamo, temveč prepričajte se o dobri kvaliteti blaga, katero ima povsod znana tvrdka Corifar $ lesHoVseK V Celju. Zaloga papirja ter pisalnih in risalnih potrebščin. Zahtevajte novi ilustrovanl oenik obsegajo« 1000 predmete«. m 1 Trgovina s špecerijskim blagom z Po prepričanju mora vsak pripoznatl, da imam zanesljivo kaljiva semena, n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo, Solidna postrežba I J. Ravnikar Celje Gra&ka cesta 21 Trgovina z moko in deželnimi pridelki peso, rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane tvrdke Mautner. Glavna zaloga vrvarskega blaga Vedno sveža žgana kavo Glavna zaloga oljnatih barv Zapomnite si sliko in ime svalčičnega papirja nOtloma^ ker se hoče s ponaredbami konzumenta zapeljati. 32 • sZAGREBACKI MAGAZIM | leiačičev trg 7 A G R E B felačičev trg in (v palači »Srbske banke") Največja zagrebška, popolnoma velikomestno urejena trgovina gotovih modernih oblek za gospe, gospode, dečke, deklice in otroke. za izdelovanje najfinejših moških oblek po meri. Cene nizke in stalne. :::: Ogled trgovine svoboden. Dnevno novine. Kataloge pošiljamo na zahtevo. registrovana stavbena in stanovanjska zadruga as omejeno zavezo \T GABERJU PRI CELJU xxxxxxxxxxx>o<>o«)ooooooo