Naslov — Address nova doba 6117 st. Clalr Ave. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CaTIIOLIC LNION as Seeund Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O.. Under the Act of March 3d, 1870. ŠTEV. Bratstvo, noštenost in nesebična ljubezen članstva do J. S. K. Jcd-note niure isto obdržati na častni višini. £ "°. Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3d, ]‘Jl7. Authorized March 15th, 1925. 32 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, AUGUST 9TH 1933 — SREDA, 9. AVGUSTA 1933 VOL. IX. — LETNIK IX. Ka>- 1 iry PoPetn ' leVtllibora t° za'5etlan.ie 8'lavnega S' Hodoo K\ *edn0te’ ki je lCei! Ita, je ■ Juli.ia do 2. avgu-•foblp m°ra*° rešiti več važnih ^oir)I110V’. ^a^ei'i so se nabrali , j, I očega1!1''^ šestih mesecev te- ‘ M Kot • ;fCo JlČlanstvu znano> je 4. ,.e, . 0Van,ie vzdržalo na (so]llc'n' konvenciji sprejeto a8tn '°’ ^i določa gradnjo avni ga uradnega poslopja. reni, °dbor Je vsled tega Nnj0 T potl'ebno- da se z :ftied z odlašanja začne. iVf§it Odloženih ponudb za ff.jeiV. raznih del je odbor smati«! odobril tiste’ katere ognHK Za naj ugodnejše. . p0((i a določa, da mora bi- S|: Vtlih dneh do^[ajeno v 70 de* Hisiu , Glavni odbor je v ^renČne resolucije tu-E^atijg *, ^Vrdki, ki je prevzela Osli ’ a Za navadna dela zaje,,. ,ly'iu živeče člane J. S. D anote. rUgii^e P°drobnosti o tem in anja U ^ePih polletnega zbo-lav,u nega odbora bodo 1)0 vj . °v čitali v zapisniku, v '° 11 v en* prihodnjih Ve Dobe. ^ l*eti . * <)notetri(leset,etnico J. S. K. «er 29 S° e^ška društva na ti |j ' ' luli.ia proslavila z le-2 dob e^om’ dne 30. julija 'atik 10 Uspe*'m Piknikom, in Je b^ izborno aranži-je in(Jobl’o obiskan. Častni a,)1V^ govorniki so bili: "ik j ^ni°h, prvi gl. predal e note; George Kotze, , ^tei ^Predsednik; Joseph ’ * Vn 8'i- nadzornik, in toik. \ran0VGc’ l)ryi Pomožni ll>i »^Zoči so bili tudi vsi ki SQanjega glavnega odbo-etnu , pl'išli na p]ly k pol-b^ovanju, oziroma, ki :ttled o Ha i 0sednih naselbin je / ?toPanaanlietu najbolj častno s, naselbina Chisholm, ■ čla^ Pr'Peljalo 55 čla-1 Stnetan',C‘ Društvi št. 30 in 7. . 11 Ponosni na tako \ ^'manje svojega član- ■)il mnnnavSandy Pointu. ki g°stev*lno obiskan, je na -°^Vo1 Ha Povorka z 4'° U’ V kateri jo 1'’°' ^*h °^° mladinskih in kljr0anov in članic JSKJ avt0rJe . zaključila dolga 'le n °bil°v. Poleg Ely ja ■i|L1 -^kof/ ^'kniku zastopane Lj >Vse druge slovenske J^te C ^S Z n e E a okrožja ^ piknika so pozdra-^ik ?t0 župan in iJ^ai 'lovske zbornice; ,k; za ,rajni šolski nad-\Hiote aVni odbor J- s- J’. Prvi Pf Janko- N- Ko- a.!55 M, j> ® • nadzornik, in jsaiJ’’T drugi gl-pod-a^vlial Govornike je ^d ’^jnik !°brat Joseph Ivo rCl?uštva št-1 JSKJ- 'ti,,', senator' ®ovornik ie bil »iitShlWead,\I!innea0‘e' , '^ek „ a ’ katerega je Mi je bil° ati- Zanimivo pK.j119 P r 0tr,enjeni senator > ^ed i! s ^ a v i 25-letnice )1 ^UŽK ° leti-. bii Se ip Jakov iz Chis-f., ,Ude^ežila banketa ^ »aS Miss A"”« go- • k. ie>teki„ja v p!ava. I" Jlt"« J l°s An S'8t0Vni 0lim' QV J v sto, ?0 n^elesu dosegla |J; enfl aks*. »en^1 peni^ ;Iin« )5. ,upan ;viee! ■etri rg^1 Da!rff n l"e na ,dd^ ČUSTVENE IN DRUGE slovenske vesti RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA >Va PREMIRJE, ki je bilo koncem preteklega tedna doseženo v štrajku pennsylvanskih pre-mogarjev, se smatra za zelo važno zmago NRA (National Recovery Administration). Na štrajku je bilo okrog 70,000 premogarjev in vse je kazalo, da se bo štrajk razširil še na druga premogovna polja. Hugh A. Johnson, administrator NRA, je dosegel premirje po dolgih pogajanjih. Pogoji premirja, katere ko podpisali zastopniki organiziranega delavstva in podjetnikov in governor Pennsylvanije, določajo, da unije pošljejo vse stavkujoče premogarje n a z a j na delo, da premogarske kom-panije vzamejo na delo vse neposredno pred štrajkom zaposlene delavce, brez predsodkov, da kompanije dovolijo premo-garjem njihovega lastnega tehtničarja. in da se vsi morebitni spori med delodajalci in delavci predložijo v rešitev posebnemu odboru. Tekom tega začasnega premirja bo NRA rešila pravilnik premogarske industrije. Zadnja poročila javljajo, da 20,000 stavku jočih premogarjev ni hotelo pristati na pogoje premirja. PREDSEDNIK ROOSEVELT je imenoval poseben odbor za industrijalni mir, ki je nujno potreben za izboljšanje gospodarskega stanja dežele. Predsednik tega odbora je newyor-ški senator Robert F. Wagner, člani odbora pa so: William Green, Leo Wolman, John L. Lewis, Walter O. Teagle, Gerard Swope in Louis E. Ker-stein. Vse zadeve spornega značaja v industriji bo skušal rešiti milnim potom ta odbor. PROBLEMI PRISELJENCA Vprašanje: Takoj po svojem prihodu v Ameriko sem si spremenil ime in danes vsi poznajo mene in družino po tem imenu. Katero ime naj navedem v svoji prošnji za naturalizacijo? Odgovor: Lahko podpišete prošnjo s svojim novim imenom, ali na posebnem mestu, navedenem v prošnji v to svr-ho, morate odgovoriti, zakaj ste spremenili ime. Zlasti pa je važno, da navedete, pod katerim imenom ste prišli v Ameriko, to je kako je bilo ime napisano v potnem listu, oziroma v listini potnikov. Ako niste prav siguren, kako je bilo ime pisano, navedite razne načine, kako se vam zdi, da so tedaj napisali vaše ime. Drugače ne bi mogli najti zapiska o vašem prihodu in ne bi mogli izdati spričevala o prihodu. Kriva navedba v prvem papirju Vprašanje: Ko sem dobil svoj prvi državljanski papir leta 1930, navedel sem in je bilo zapisano v papirju, da sem se rodil v Avstriji. Vas, kjer sem se rodil, pa je ob avstrijski meji in spada v Jugoslavijo. Ali bo kaj potežkoč radi tega? Odgovor: Taki pogreški so poprej imeli za posledico razveljavljenja prvega papirja. Ali začenši od 1. julija 1929 taki pogreški so brezpomembni, kajti vprašanje glede odpovedi inozemskemu podaništvu prihaja sedaj v pretres le ob vložitvi prošnje za drugi papir. Tedaj treba navesti,. katere države ste državljan, in to brez pogreška. Ni federalnih posojil na druge hipoteke Vprašanje: Imam hišico, na kateri je stalna prva hipot-eka (mortgage), pa tudi druga hipoteka, ki kmalu zapade. Ali bi mogel dobiti posojilo od Federal Home Bank, da izplačam drugo hipoteko? Odgovor: Zakon dovoljuje federalna posojila samo na prve hipoteke. Ali ako obe hipoteki skupaj ne presegati 80 odstotkov sedanje vrednosti lastnine, je mogoče, da se vam dovoli posojilo v zameno za obe hipoteki. Obrnite se na krajevno Home Loan Bank, čim začne delovati v vašem okraju. Do danes nikaka taka banka še ne posluje. Odsotnost v inozemstvu čez leto dni pred naturalizacijo Vprašanje: Nekdo mi je povedal, da ne morem zaprositi za naturalizacijo na podlagi svojega sedanjega prvega papirja, ker sem bil izven Zedinjenih držav za dobo 13 mesecev. Ali je to res?. Nameraval sem priti nazaj še prej, ali sem bil zadržan radi bolezni. Odgovor: Zal nam je, da je temu tako. Brez razlike, kar se tiče razloga, zakaj ste izostali več kot leto dni, se, vkoli-kor se tiče naturalizacije, smatra kot da ste sedaj prvič prišli v Zedinjene države. Odsotnost izven Zedinjenih držav tudi za en dan več kot leto dni, prekinja nastanjenost (residence) in treba je zopet začeti predpisano petletno bivanje, predno se sme zaprositi za naturalizacijo. Prvi papir, poprej vzet, ne velja in treba je dobiti novi prvi papir. Inozemski dijaki smejo delati Vprašanje: Moj nečak hoče priti v Zedinjene države, da se uči inženirstva. On nima mnogo denarja in jaz nisem v stanu, da mu veliko pomagam. Ali mu bo dovoljeno, da nekaj za-(Nadaljevanje na 2. strani) MOST PREKO ZALIVA SVETOVNA RAZSTAVA Dne 11. julija letos se je pričelo z gradnjo naj večjega mosta na svetu. Ta most bo preko San Francisco zaliva vezal mesti San Francisco in Oakland v Calif orni ji. Gradnja tega mostu bo stala 7$ milijonov dolarjev; od te vsote je posodila 62 milijonov rekonstrukcijska finančna korporacija. Preračunano je, da bo velikanski most dogotovljen v januarju 1937. Prva tri leta bo izaposlenih pri gradnji okrog 0,500 delavcev, pozneje pa računajo, da bo pri projektu zaposlenih do 12 tisoč delavcev. Nadaljni tisoči delavcev bodo dobili delo v tovarnah gradbenega materiala. Mesto San Francisco je zgrajeno na nekakem polotoku. Na eni strani meji na morje, na dveh straneh pa ga obdaja zaliv, ki se začne pri ožini Golden Gate in sega v obliki zakrivljenega in rogovilastega rokava okrog 50 milj daleč v deželo. Večina železniških prog, ki vodijo v San Francisco, se končuje ob zalivu ter morajo potniki prestopiti ha prevozne parnike, da pridejo v mesbo. Na vzhodni strani zaliva je več mest, med katerimi je fnajvečje mesto Oakland. Tol mesto bo v bodoče zvezano sl San Franciscom potom mosta. Gradnjo tega velikega pre-jekta je dne 8. i julija otvoril predsednik Roosevelt s tem, da je v Washington^ pritisnil telegrafski ključ, dif je električna iskra užgala tri dinamitne naboje na krajih, kjer se je ime lo začeti z 'gradnjo. Bivši predsednik Hoover pa je istočasno zasadil zlato lopato na otoku Yerba Buena, ki je vključen v projektu. Imenovani otok se nahaja skoro sredi zaliva in most se bo v sredini opiral nanj. Prav za prav se bo most na otoku izpremenil v 500 čevljev dolg predor. Na vsako stran med celino in otokom bo po en 300 čevljev visok podstavek iz cementa. Most nad vodo bo 17,040 čevljev dolg, celoten most pa 22,-720 čevljev. Vzpenjal se bo dovolj visoko nad zalivom, da bodo lahko naj večje vojne in trgovske ladje plule pod njim. Imel bo dvoje nadstropij, katerih eno bo za cestno železnico in pozneje za prave vlake, drugo pa za šest vrst avtomobilov ter za tri vrste počasnejših vozil. Za zgradbo tega mostu se bo porabilo nad 20,000 ton jekla, .en milijon sodov cementa in en milijon kubičnih jardov kamenja, peska in sličnega materiala. MESEČNI PREGLED, ki ga je nedavno izdala American Federation of Labor, označa, da je poldrugi milijon brezposelnih delavcev zopet dobilo delo tekom zadnjih treh mesecev. Brezposelnih je še vedno nad 11 milijonov delavcev. Glasom neoficijelnih poročil iz Wash-ingtona je tekom NRA kampanje, ki je v teku, šele par tednov, dobilo delo nad en milijon delavcev. AMERIŠKA unija civilnih svobodščin izjavlja v svojem letnem poročilu, da so Zedinjene države v prehodu iz privatnega v državni kapitalizem. Dalje izjavlja, da je sedanja administracija glede ljudskih svobodščin dosti bolj širokogrudna kot so bile prejšnje. USPEŠNO ZAKLJUČENA pogajanja za premirje v štrajku pennsylvanskih premogarjev so prinesla na površje dejstvo, da so interesi premogar-skih družb tesno zvezani z jeklarsko industrijo, katero kontrolirajo Morganovi in Mellono- vi interesi. Protiunijsko stali-ščq Morganovih in Mellonovih interesov pa je spiošno znano. Pravilnik za premogarsko industrijo je šele v delu, toda že dosdženo premirje v velikem premogarskem štrajku pomeni znatno zmago za delavce. $ i j • V D u»l' TOBAČNE DRUŽBE priporočajo v predloženem osnutku pravilnika za tobačno industrijo izenačenje prodajnih cen ci garet in cigar. Med vrstam (Nadaljevanje na 2. strani) LETALSKI SIGNALI Letalci, ki pristajajo fia pravih letalskih poljih, morajo vpoštevati signale, katere “strelja” nanje prometni upravnik s posebnim projektorjem. Ta projektor je nekaka pištola, 16 palcev dolga in sedem funtov težka, ki meče močno luč letalcu v zrak. Kadar letalec kroži nad letalskim poljem, želeč pristati, mu prometni upravnik “izstreli” signalno luč. Ako je luč rdeča, pomeni, naj letalec ostane še v zraku; ako je zelena, pomeni, da sme pristati. Luč je tako močna, da se vidi podnevi 10, ponoči pa 15 milj daleč. o----------- ANGLEŠKI JEZIK Angleški jezik vsebuje okrog 700,000 mrtvih in živih izrazov. V literarnem jeziku se rabi približno 418,000 besed. Potujoč na polletno sejo glavnega odbora JSKJ v Ely, Minn., sem imel v Chicagu malone ves dan na razpolago, čakajoč na pravo železniško zvezo, torej sem sklenil ta čas porabiti za kratek pregled svetovne razstave. šest ali sedem ur je seveda dosti premalo časa za ogled take velikanske prireditve, zato ne mislim na tem mestu opisovati razstave, ampak navesti hočem le par begotnih vtisov, ki sem jih dobil. Razstava je velikanska reč, saj je treba dobro uro hoditi, da se pride peš od enega konca razstavnega prostora do drugega; to se pravi, če se človek ne ustavlja dosti. V splošnem moram reči, da sem bil nekoliko razočaran, menda zato, ker sem leta 1915 videl svetovno razstavo v San Franciscu, ki mi je mnogo bolj ugajala. Zdi se mi, da je bila razstava leta 1915 manj komercijalna in nekako prijetnejše urejena. Seveda, klima je na Pacifiku ugodnejša in splošen življenjski tempo nekoliko manj divji kot v Chicagu. Stavbe na chicaški razstavi so modernistične in jaz sem morda zanje malo prestaroko-piten. Tudi barve so se mi zdele naravnost izzivajoče. Pogrešal sem sence in počivališč, kjer bi se človek nekoliko oddahnil. Skoro edina senčna počivališča so pod velikimi “marelami” raznih pivnic in restavracij; tam pa ne kaže prepogosto počivati. Resnica je, da imajo razne države in razne trgovske in industrijske družbe krasne razstave, ki jih je vredno ogledati. Tudi moderna znanost je v mnogih panogah sijajno zastopana. Vse to si jč lahko brezplačno ogledati, to se pravi, po plačanju običajne vstopnine na razstavni prostor, ki znaša pol dolarja. Dneve in tedne bi si človek vse to lahko ogledoval, pa še ne bi vsega videl. Nekako čudno pa se mi je zdelo, ker je med tisto, kar si človek lahko brezplačno ogleda, tesno pomešano toliko drugih reči, za ogled katerih je treba posebej plačati 10, 15, 25 ali celo 40 centov. Kdor bi si hotel še vse to ogledati, lahko v enem dnevu zapravi desetake. Da-li je to vredno, ne vem povedati, ker nisem poskušal. Ureditev in vsebina palače države Illinois mi je ugajala; istotako mi je bilo všeč v palači in restavraciji češkoslovaške. V italijanski palači rhe je razjezilo, ker se Lahi bahajo z našo Postonjsko jamo, ki je razstavljena med drugimi znamenitimi pokrajinskimi slikami. Razstave raznih avtomobilskih družb so zelo obširne in prav zanimive. Ljudje s posebnim zanimanjem opazujejo proces izdelovanja avtomobilov od začetka do konca. Tudi razstava izdelovanja avtomobilskih pnevmatik privlačuje velike množice gledalcev. Razen tega je vredno videti še stotere in stotere druge razstave. V nekaj urah ali v enem dnevu si je seveda mogoče ogledati le nekatere reči in še tiste površno Ogledovanje razstave je precej utrudljivo. Seveda se je mogoče voziti v nekakih našlo njačih na kolesih, v rikšah in na posebnih busih, toda na ta način more biti ogled le površen. Pešhoja po trdem tlaku pa človeka utrudi, posebno če sonce močno pripeka, kar je mese (Nadaljevanje na 2. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Gradba ljubljanskega letališča dobro napreduje. Dva hangarja sta že dograjena. Ljubljana bo priključena na zračno progo Zagreb-Skoplje ter bo kmalu imela zračne zveze na vse strani. Prvi jekleni ptič je zletel s potniki z letališča 1. avgusta. Angleška knjiga “Slovene Studies” je nedavno izšla v Londonu. Knjiga vsebuje opazovanja in raziskovanja članov društva La Play Society, ki so se lani mudili v Sloveniji. Zbral in uredil jih je dr. L. Dudley Stamp, profesor londonske univerze. Knjiga je pisana v poljudnem slogu, dasi je njen značaj čisto znanstven. Ilustrirana je bogato z zemljevidi, diagrami in fotografijami. Iz posameznih mest v knjigi je razvidno, da so Angleži vzljubili slovenske Alpe, posebno Savinjske planine. V Cerkljah pri Kranju je sredi julija izbruhnila epidemija legarja. Vodstvo državnega Higienskega zavoda v Ljubljani je bilo o tem obveščeno, in zdravnik zavoda, dr. Korbar, se je nemudoma odpeljal ter v Cerkljah in bližnjih vaseh ugotovil 14 primerov tifusa. Do epidemije je očitno prišlo zaradi skrajno nedostatne pitne vode, ki jo prebivalci Cerkelj, Zgornjega in Spodnjega Brnika in ostalih okoliških vasi zajemajo iz potoka Reka, v katerega se steka vsa nesnaga vaških gnojišč, v katerem se pere itd. Higienski zavod je v sporazumu z zdravstvenim oddelkom srezkega načelstva v Kranju odredil vse potrebno, da se epidemije no bo širila čez sedanji krog. Zdravstveni odsek banske uprave je odredil cepljenje proti legarju po vseh ogroženih vaseh. Domačemu prebivalstvu pa so bila izdana vsa potrebna navodila, kako se naj ravna, da se epidemija zatre. V rudarskih revirjih Slovenije vlada resnp pomanjkanje. Posebno so prizadeti otroci. Samo v trboveljski občini je okrog 3,200 otrok, ki so v tako izstradanem stanju, da jim je neodložljivo potrebna takojšna pomoč. Otvorjenih je bilo pet javnih kuhinj za gladujočo de co. VSAK PO SVOJE Dežela desettisočih jezer, severnega sija, dišečih smrek in srebrno belih brez je še vedno vredna svojega lepega imena. Jezera, posejana z ljubkimi otočki,-so še vedno tam, in v njih čistih) vodah se ogledujejo gosposke smreke in deviške breze. Le severnega sija ob času mojega peseta ni bilo nič na izpregled. Morda je manager severnega tečaja rabil elektriko za kaj drugega. Sploh pa je severni sij zelo neodvisen gizdalin. Pojavi se kadar se mu ljubi in čisto nenapovedan ter prav tako tudi izgine. Pritožba na katerokoli inštanco proti taki samovoljnosti ne zaleže ničesar. * Okoli mesta Ely rastejo veliki gozdovi pelina, ne divjega, kot raste na zapadu, ampak pravega. Ta pelin je vsekakor ušel iz vrtov prvih slovenskih naseljencev tistih krajev in je čisto podivjal. Pravijo, da je zelo grenak in hud, kar ni nič čudnega. Vsaka p o d i v j a n a stvar je huda, baje še ljubezen. * Mehki zrak našega severa zelo blagodejno vpliva na vrtno zelenjavo in cvetlice. Tako sočnega vrtnega rastlinstva bi zaman iskali na našem srednjem zapadu. Popelni, sladki grah, ostrožnih, californijski mak, nagelji, mačehe, plamen-ke, sončne rože, kalendule in druge cvetlice kar tekmujejo med seboj, katera se bo postavila z bolj živo barvo. Sočne in nežne so pa tako, kot da so jih v bajnih sanjah izdihale gozdne vile, ki so se prej okopale v tihih zalivih tajnostnih jezer, v caterih so jih občudovale le de-viškobele breze. Prozajični del domačih vrtov pa tvorijo koleraba, krompir, corenje, peteržilj, zelje, grah, salata in palčni fižol, ki je baš v Minnesoti našel svojo obljub-jeno deželo. Nasad minnesotskega palčnega fižola bi se skoro lahko primerjal z nasadom imel j a kje v državi Washington. Veliko, sočno, zeleno stročje tega fižola je lepota v vrtu in delikatesa na krožniku. Ta fižol bi zaslužil himno ali pa vsaj uredniški članek, škoda, da je nekoliko riskirana reč pisati o fižolu ; napetosti je še tako preveč, včasi čisto brez vzroka. V Slovenjgradcu je po kratki bolezni umrl eden od splošno nanih učiteljskih veteranov, vzgledni vzgojitelj in narodni delavec Martin Runovec. Pokojnik se je rodil 12. oktobra 1856 v Loki pri Zidanem mostu. Učiteljišče je dovršil Mariboru in od leta 1884 do svoje upokojitve je služboval v Slovenjgradcu. V celjski bolnišnici je dne 15. julija v starosti 64 let umr upokojeni šolski upravitelj in posestnik na Dolu, g. Josip Roš Pokojnik je bil sin znanega narodnega borca, deželnega poslanca in dolgoletnega trboveljskega župana g. Ferdinanda Roša v Hrastniku. Mnogoštevilni požari posebno v tem letnem času teden za tednom uničijo mnogo narodnega premoženja. V Dvorski vasi pri Begunjah na Gorenjskem je pogorela moderno opremljena opekarna, ki je dajala zaslužek vsej okolici, (Dalje na 6. strani) Mesto Ely se postavlja z lepim, malim mestnim parkom, ki je nekoliko podoben paradižu; namreč v tem smislu, da je vhod vanj navadnim smrtnikom prepovedan. Prepotoval sem skoro tri četrtine Zedinjenih držav, toda tako ekskluzivnega mestnega parka še nisem videl. Lepa mlada drevesa so tam, lepotično grmičje, vzorno pokošene trate, ljubko speljane poti in stezice, vse na okoli pa žičnata ograja, pri namišljenih vhodih dvojno zaplankana in okrašena s prijaznimi napisi “Keep Out.” Ni pa prepovedano gledati park preko ograje. Tako sem si ga jaz ogledal; družbo mi je delala zajetna rogata čada, ki z menoj vred ni mogla razumeti zakaj je vhod prepovedan. Nekoliko v zadoščenje mi je bilo, da sva bila vsaj dva enakih misli in da naji vsaj nihče ni napodil, ko sva poželjivo gledala preko “fen-ca.” * Na en način pa je morda čisto prav, da je meščanom me-(Nadaljevanje na 2. strani) “No'da Doba99 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. IX. NO. 32 Janko N. Rogelj: Pri severnih Slovencih Storimo naš del Na dobro letino moremo računati le, če vsi prizadeti činitelji storijo svoj del. Farmer mora zemljo pravilno preorati, pognojiti, obsejati z dobrim, semenom in obdelati. Sadjar in vinogradnik morata posaditi vrste sadnih dreves ali trsja, ki so primerne za zemljo in podnebje dotične pokrajine, ter skrbeti za pravilno negovanje. Rastline potrebujejo pravo mero moče in dovolj sonca, da se razvijejo in obrodijo sad. Vsak činitelj, ki pride pri tem v poštev, mora storiti svoj del, da je končni uspeh popoln ali vsaj zadovoljiv. Vsake vrste industrija, ki hoče uspevati, mora imeti zmožno in inteligentno vodstvo, dobre delavce, zahtevam časa odgovarjajoče produkte in cene, za vsem tem pa dovolj močno nakupovalno silo občinstva. Isto velja tudi za vseh vrst trgovine. Dober pevski zbor more biti le tisti, ki ima vse potrebne glasove v dovoljni množini in izvežbanosti. Za uspeh gledališke predstave so potrebni mnogi faktorji. Primerna dvorana, prava razsvetljava, dovolj velik oder, primerni kostumi in kulise in svojim vlogam odgovarjajoči igralci so največje važnosti. Razume se seveda, da mora vsak igralec perfektno izvršiti svojo vlogo, pa naj bo na videz še tako majhna in neznatna. Mala vrzel, mala pomanjkljivost, lahko spravi vse iz reda in lahko znatno ali docela pokvari'končni rezultat. Gospodarske ustanove katerekoli vrste ne tvorijo nobene izjeme v splošnem pravilu. Brez dobrega, poštenega in inteligentnega vodstva in iskrenega sodelovanja vseh članov ne morejo uspevati. V vrsto zelo važnih gospodarskih ustanov spadajo tudi bratske podporne organizacije, ki zavzemajo odlično mesto v vsem ameriškem življenju, posebej pa še v življenju ameriških Slovencev. Malo inozemskih skupin je v tej deželi, ki bi bile potom podpornih organizacij tako tesno zvezane in v te organizacije tako zainteresirane, kot smo ravno Slovenci. In s ponosom lahko trdimo, da se ameriški Slovenci v nobeni drugi gospodarski panogi ne moremo tako častno predstaviti ameriški javnosti, kot z našimi podpornimi organizacijami. Res je, kajpak, da tudi pri naših podpornih organizacijah ne gre vse gladko kot po maslu. Seveda tudi mi delamo napake, za katere moramo plačevati, tudi pri nas se pojavljajo notranji spori, katere moramo reševati, toda zdi se, da je vsega tega pri drugih sličnih organizacijah proporcijonelno še mnogo več. Smo pač ljudje in ljudje so zmotljivi ter delajo napake. S tem v zvezi pa bi bilo tudi dobro upoštevati dejstvo, da je po mnogem grmenju*navadno malo dežja in da mnogokrat en, neodgovoren kričač napravi več vpitja kot sto inteligentnih oseb. Tudi naša J. S. K. Jednota ima sem in tja neprilike in sitnosti, ki včasi izhajajo iz naših lastnih napak in pomot, včasi pa iz splošnih gospodarskih razmer, v katerih se nahaja dežela. Z dobro voljo in z iskrenim sodelovanjem vseh pošteno mislečih članov pa bomo vse te potežkoče premagali in naši organizaciji omogočili nadaljni razmah in napredek. Nezmotljiv ni nihče in vsak posameznik in vsaka skupina, velika ali majhna, dela napake, za katere je treba enkrat plačati. Predsednik Zedinjenih držav je nedavno povedal vsemu ameriškemu narodu, da je sedanja depresija posledica napak, katere smo delali v preteklosti. Obenem je pozval ljudstvo te dežele, da se iz storjenih napak uči boljših korakov za prihodnost in da naj vsak posameznik po svojih zmožnostih in prilikah prispeva svoj del h gospodarskemu okrevanju dežele. To lahko obrnemo tudi na našo J. S. K. Jednoto. Tudi ona je trpela vsled depresije in neizogibnih pritiklin iste; toda, če se vsak član z dobro voljo in iskrenim srcem zavzr me prispevati svoj del za njeno okrevanje, rast in ugled, bodo uspehi lepši kot jih pričakujemo. Ne bodimo malo-dušni in skeptični! Ameriški lastnosti sta odločnost in za upanje v lastno moč. Potrudimo se, da bomo tudi z ozirom na delo za našo J. S. K. Jednoto lahko rekli: “MI STORIMO NAŠ DEL — WE DO OUR PART!” VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s prve strani) Zopet me je zanesla pot v daljno Minnesoto, kjer mehko-čutno sanjajo deviške, bele breze, kjer šumijo zeleni in buj-no-modri mladi gozdovi, kjer samujejo na planotah pradavnih ledenih časov kamni, kakor, da bi pritiskali to železno minnesotsko zemljo, da jo ne odnesejo sneženi viharji, ki pridivjajo preko kanadskih planot. Kakor hitro človek zapusti minnesotski Gibraltar—Duluth, takoj si na valovitem ozemlju severnega ozračja, ki tako božajoče vpliva na človeška pljuča. Semtertja, goriindoli, iz gozda na planote se vije državna pot tja gori proti severu, dokler se ti namah ne prikaže stara slovenska naselbina—Ely, Minn. Tam poleg se neha civilizacija, tam se prične nemotena in orginalna divjina s svojimi mnogoštevilnimi prebivalci, katere moti semtertja izdelek civilizacije—motorni čoln. Tam kraljuje le mati Narava s svojimi nepisanimi zakoni, tam oče čas meri pota rojstev in nehanja. Vse je v soglasju medsebojnega sporazuma, prava slika do razumevanja tihotnega vesoljstva, ki zrcali v tisočerih jezerih rdeče in železne zemlje. Tihe in hladne noči objemajo v poljubih to zeleno zemljo, dokler se v zgodnjih jutranjih urah ne zbudi škrlatno zlata in krasna minnesotska zarja, ki je nepopisljivi čar te severne zemlje. Takrat se prelivajo fantastične barve nebesnih svetlob, ki žarijo preko vzhoda do zenita našega neba. Lep je ta prihod ustvarjajočega dneva, in lep je odhod potapljajočega božjega sonca. Kako užitka poln je sprehod med snežno-belimi in zelenimi brezami, kjer skačejo čez pot mladi zajčki in divje putke, kjer se skrivajo brzoteke srne in zanositi jeleni. Kako pomirjevalno vpliva na človeka šepetanje temnih jezer in prisluškovanje mladih gozdov. To je harmonija težke železne zemlje, ki ne pozna človeških težav in križev, ki zabriše tudi v človeški krvi vsako pošteno ali nepošteno motnjo vsakdanjega življenja. V teh gozdovih se človek oddahne, se spočije in spozna bolj globoko smernice pravega človeškega hotenja in življenja, katerega nam piše povestnica naše zemlje in narave. Naš spoštovani slovenski pes nik Oton Župančič je razumel tihoto gozda in belih brez, ko je zapisal besede: Tam za njivami, tam za brezami, zdaj se skriva mi, zdaj izteza mi ročice v pozdrav — moja mladost . . . o------------- športu naklonjena tudi v bodoče. * V angleški sekciji današnje izdaje Nove Dobe prinašamo sliko Miss Anne Govednik, naše odličnjakinje v plavalnem športu. Matrico za sliko nam je od lista Tribune-Herald v Chis-holmu, Minil., brezplačno dobila na posodo Mrs. Anne Mahne, agilna tajnica ženskega društva Danica, št. 150 JSKJ v Chis-holmu, Minn. Uredništvo Nove Dobe se upravi lista Tribune-Herald in sosestri Mahne za naklonjenost iskreno zahvaljuje. * V Exportu, Pa., priredi v soboto 12. avgusta piknik društvo “Studenec pod skalo,” št. 138 JSKJ. Piknik se bo vršil na L. Zupančičevi farmi. * V Jolietu, Ul., se bo v nedeljo 13. avgusta vršil v proslavo 35-letnice JSKJ velik piknik društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ. Prostor piknika je Von Esch farma. * V Indianapolisu, Ind., priredi društvo “Sloga,” št. 166 JSKJ v nedeljo 20. avgusta piknik v proslavo jednotine 35-letnice. V Enumclawu, Wash., bo društvo “Bratje svobode,” št. 162 JSKJ dne 3. septembra proslavilo 35-letnico J. S. K. Jednote s piknikom, ki se bo tekom dneva vršil v dr. Ulma-novem parku, in s plesno veselico, ki se bo na večer vršila v Krain dvorani. * Pevsko društvo “Bled” v Co- nemaughu, Pa., priredi v nedeljo 13. avgusta piknik na Park Hillu. Pevski kvintet “Javornik” v Barbertonu, O., priredi v nedeljo 20. avgusta piknik na L. Novakovi farmi v Shermanu, O. * V premd^AVnltttf' v Cone-maughu, Pa., je dne 3. avgusta plast kamena ubila rojaka Franka Dremelja, starega 54 let. Pokojnik, ki je bil rojen v Dragi pri Višnji gori, je bival v Ameriki okrog 30 let. Več let je bil tudi član društva št. 36 JSKJ, toda pred letom je vsled slabih finančnih razmer omenjeno društvo pustil. o------------ RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA SVETOVNA RAZSTAVA -o—- IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA INICIATIVNI PREDLOG DRUŠTVA ŠT. 132 JE PROPADEL Za iniciativni predlog društva št. 132 za spremembo, dodatke in črtanje nekaterih točk v sedanjih pravilih so glasovala sledeča društva: 114, 71, 35, 107, 37, 25, 75, 111, 82, 29, 104 in 186. Skupaj 12 društev. Ker predlog ni bil podpiran od ene tretjine skupnih društev JSKJ, kot predpisuje točka 65 jednotinih pravil, je propadel in ne gre na splošno glasovanje. Za glavni urad JSKJ: Anton Zbašnik, gl. tajnik. (Nadaljevanje iz 1. strani) ca julija v Chicagu nekaj običajnega. Poleg tega človeka utrudi tudi hrupna reklama, nenavadne oblike stavb in kričeče barve. Pri vsem tem pa ima ta ogromna razstava toliko najrazličnejših zanimivosti, ki jih je mogoče videti za ceno poldo-larske splošne vstopnine, brez kakih posebnih doplačil, da je ogled istih vr.eden nekaj žrtvovanja, bodisi v trudu, času in denarju. Komur čas in finance dopuščajo, prav stori, da si to razstavo ogleda. Morda bo v enem ali drugem oziru razočaran, toda med komercijalno kričavostjo bo nedvomno našel mnogo zlatih zrn, ki bodo po njegovem okusu. Razume'se, da je obisk razstave tudi s stališča izobrazbe velike vrednosti. A. J. T. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Amer« Ely. Minnesota GLAVNI ODBOR a) Izvrševalnl odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 339 N. Lewis Ave., Waukegan, IH-Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. ^ j Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave., Clevelf Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE. Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. n Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh ' Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair a Cleveland. O. b) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 0 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa: g 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliei. 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, °' 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct„ Denver, Colo. 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn, N. *• 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221, Btrabane, Pa. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland. O. ZDRUŽEVALNI ODBOR: Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, O. jUPtoo 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet. - here *c>pi he I 'erge 'fixe Of c ftov of la j 'Ver dino- 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl., Chicaga - n Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj se pošiljajo na glavneg* . 0< f denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in prizive n slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov, Vj za zvišanje zavarovalnin« in bolniška spričevala naj se pošiljajo na vr zdravnika. ^ Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpremen^^^ 0-slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., C*«v€ «k® Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovan,jaI1o^ varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najlibei alnejše podpore svojin1 ^ Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva a piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belega v'e]ef neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v skem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. Premoženje znaša nad $1,500,000.00. Odrasli oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2, V ZAGREBU so v jutru 3. avgusta čutili precej močne potresne sunke. Potres, ki je povzročil precejšno paniko med prebivalstvom, je napravil razpoke v nekaterih poslopjih in prevrnil več dimnikov. Kolikor je dosedaj znano, ni bil vsled posledic potresa nihče poškodovan. (Nadaljevanje iz 1. strani) cigar in cigaret enake kakovosti je zdaj prevelika razlika v ceni. ZAPOSLENJE v državi Ohio se je tekom meseca julija dvignilo za 6.9% napram juniju in za 30% napram najnižji točki zaposlitve v marcu. ZA JAVNA DELA na cestah bo prispevala federalna vlada okrog 400 milijonov dolarjev. Ta dela se bodo vršila v različnih državah in bodo do konca septembra zaposlila direktno 100,000 delavcev. Mnogo tisoč nadaljnih delavcev bo vsled tega zaposlenih v industrijah, ki so v zvezi s konstrukcijo cest. Policijska poročila raznih večjih mest dokazujejo, da so zakotne pivnice skoro docela izginile, odkar je legalizirano 3.2 procentno pivo, ki se prodaja v restavracijah in drugih dostojnih prostorih. Raketirske družbe, ki so se bavile z izdelavo in prodajo nelegalnega piva, so se razpršile, ker v tem poslu ni več denarja zanje. TROPSKI HURIKAN, ki je dne 4. avgusta divjal preko dela države Texas, je povzročil precejšno materijalno škodo. O usodi 27 ribičev, ki so se nahajali na otoku Brazos v zalivu, ni še nič znanega. INDIJSKEGA voditelja Gand-hija so britiške oblasti zopet zaprle in obsodile na leto dni ječe, ker ni hotel obljubiti, da se ne bo udeleževal kampanje nepokorščine napram britiškim oblastim. Gandhi je bil že večkrat zaprt in izpuščen in zdi se, da se britiška vlada v Indiji samo smeši s šikaniranjem vplivnega voditelja Indijcev. V HAVANI, Cuba, je pretekli teden nastal generalni protestni štrajk, ki je izzval v mnogih krajih resne nemire, v katerih je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Ameriški turisti na Cubi se hite vračati domov. RUSKA sovjetska vlada je dne 5. avgusta oprostila 12,484 navadnih in političnih jetnikov; nadaljnim 59,516 jetnikom pa se kazni znatno znižajo. Te pomilostitve so v zvezi z otvoritvijo novega Belomorskega kanala, ki nosi Stalinovo ime in je eden najdaljših na svetu. SVETOVNA ekonomska konferenca, ki je več tednov zborovala v Londonu, se je razšla, ne da bi imela pokazati kakšne uspehe. Kdaj se bo konferenca zopet sešla k zasedanju, nihče ne ve. \Si se sme deportiranec P° it0 Vprašanje: Moj sop^j. bil deportiran pred trem1 jaCl ci, ker je prišel nezakon1 , uiei tom v Zedinjene države-^ more povrniti? Kedaj’ dot sem ameriška državi j^8' ir Odgovor: Kongres je 8{ j}8iv niku dela pravico, da ^ *'er< portiranim osebam iz P°. ®et razlogov dovoliti, da |>e prositi za povratek v Ze s j, države. Tak tehten raf ' ai bil ravno v vašem slučaj S. deportacija p o m e n j 8 ^ družine. Vaš mož b0 ] ostati v inozemstvu Ct Nikdo se ne sme povrnil, ^ ly no mine leto dni od dep0^ ® Pi More pa takoj vložiti P-j jh na Secretary of Labor. ^ , -. v .. . ton lozi prošnji prepis poi°v ^ v sta in dokazilo vaše}?*1 ' ( škega državljanstva. Kje naj se vloži prošnja papir? || Vprašanje: Stanuje# ' ,, arku, New Jersey, deIf^e i L°f mestu New York. Ali | ^ , < eno, ako si vzamem P1'1 L v New Yorku? Odgovor: Ne! Inoze** °f iv... v . , vu-vi' ■ ra vložiti prošnjo za ” .J (Declaration of InteI1 ^ ^ onem okraju,' kjer ^ i^1 Drugače more sodišče ^ ti njegov prvi papir n'evj^ f ^ ko pride čas za natu1" .j L Tedaj bi bilo treba z‘a(\) znova. Ker je vaš dofl1 j ^ arku, morate tam zap1 ' prvi papir. « ^ c Kdaj se snide koflS*& 0] Vprašanje: Kdaj hodnje zasedanje konS'1 jf Odgovor: Po 20. anlfj|s ^lJt tu h konstituciji, ki Je N jet v minulem februii. ^ a kongres od sedaj naprfc'^0i več shajal v decernbi'11’ j prej, marVeč 3. januafJay ^ ^ ga leta. Novoizvoljen ,0f ^ ^ ji in kongresmani zač*1® v f izvrševati svoj mand‘l • ^ s izvoljeni predsednik j j J1*1 sedaj naprej vstoličen fl. arja, ne pa 4. marda- , ^ Kazni za ugrab* j ^ to Vprašanje: Ali e/' države določile jako ^jf f kone proti ugrabitvi J ^1 ping) oseb v svrho 0 ft J Odgovor: Vsaka di'^: fj ^ nuje ugrabitev, ali ^ fl(j: ^ različne, in so odviti j|i rosti ugrabljene 12 okolščine, dali je toie' bitve izsiljevanje de^jl osveta, oziroma da-li 1 \ ^ ugrabljen le iz družic® ^ (Dalje na 6. str®5^ Pl tinu ■ab0 se b: 'Vot tlel o tl tene ‘Pl P0\ he i tkin Pf co ve tekmi drugo mesto. Našo mla- i do rojakinjo in članico, ki si je v plavalnem športu Amerike nabrala že tako častne lavorike, ( smo na banketu in pikniku na 1 Elyju spoznali kot prijazno, i skoro boječo in zelo skromno t devojko. Naj bi ji bila usoda v j lepem in zdravem plavalnem i » * eri h,f* ir Ave- d, O' Pa-liet,11 et. go, rbo’ mb® "J *l»nd’ 4 pease j« 'lc'Pat • rnPloyrnent> increase in prices of commodities, dition«, ‘!,C!eases vages—all point to better economic Tie In J ln c°untry. <**1 Recovery Act—Public Works Act, Farm Relief, lExch^ anking Act, Securities Control Act, Wagner Job-of32a,1*e Act, Home Owners Mortgage Relief Act, Legaliz-g0Ve ^er cer*t beer—are some of the measures with which of j. .. at Washington believes it can overcome stagnant °n s industries and urge people to work for “a long JverSj°n8: and a pull all together.” ding ;r beginning of the boresome depression nation’s °tnatic ,U a' and financial leaders pinned their hopes on ;e Prof•!'?C.0Very' Capitalism, always accustomed to reaping itinue i(._S *rom its investment, felt it had a priority right to ®b0rinS exPi°itation from human labor. by. under a delusion that enormous profits will never WqjJj *0(*uction of labor-saving devices, which supplanted Hi °ut niany men, these so-called production experts soon 6ft thG 01 .^lernselves that prosperity came to an abrupt end ’enCe ’la^°n’s purchasing power had diminished, leipig 6 ^n<^Ustrial Recovery Act, which, for its underlying ernrnp Uln}s to create an emergency partnership between the Po^gp ’ *n^ustry and labor. Under this act, the President he ina 0 control production in proportion to employment, king U‘s^’ial Recovery Act has a special significance to the 1 c°ntr n* ^ours °f ^&b°r and compensation for such have M ki • entirely capital. If profits from investment t° \v^la^Ve> labor was given a raise (not at all in propor-°\va deserved). If a manufacturing concern failed .J!0®, not only wages were reduced, but a cut in force jl ’■aintv 11 12 t l r l|,ess ac° niillion people are out of work every form of Hot eg IVl^y is affected. Fraternal benefit organizations ^ in(ju j. Pe ^e fate °f manufacturing, transportation and Unemployed members could not secure the eref0r(i . to meet assessments and lodge dues. ■erg of ’ ^ *s with great interest and deep anxiety that hid °Ur ^n*on are looking forward to Unlimited success jobs l'strial Recovery Act, for this governmental move and ] ?r ^em- By industry joining hands with govern-a °r the working man is given a chance to earn a 'v°i'k^f1 ^avonic Catholic Union is composed of members , ^ers js°r a living. A sufficient number of jobs for our iiti> |ctly (je °f vital concern to our organization, which is 3 rnetri^®n<^ent for continued existence upon’a living wage >ati0ne\d-^ returning to former places of employment, ^etif0 „°urs assumes a brighter hue. Let us hope that ,et°beti! rts for econoniic recovery and stability shall le solution of the country’s ills. c P0' opro* nii 'e laj • mP; p^1 s** po^fl), 3i«ei« 5a j1,1 a }0 efl° W i A oČHef' ra ia n v l»n> li ie ,rvi ,e^r 3fVi s' p eve' n pi^1 >s A y k , bf ua#. reJ jf lejOji lt'tif 20,1 li ite' [go ;trr< KUl” W A S >e logii it IB ENGLISH SECTION OF B V Qjjicial Orga/7 ▼ of the SouthSlavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS current THOUGHT More Power to NR A Hi- . What are "• o^], ^esetting fears that 0ftniruie^s a11 along the that6 6 ' ■ ^ne might ,°f a„n. ,they include the ' J Mil * en^ anc^ disease s! t>iCUrtail our earning d ®re is a fear of old rflhfVri ency; fear of and the hard-jj'es a1_ result to others. % h 6 root of man’s 6Sl)eciaenlre t0 be prov" ^ we are of a GV'l6ar may ^eCome C(%SP V s^aping large-*0l)t art- 0Ur livinK> lim-lVbiti°nsUltleS’ Wrangling ^ tv,’ and withal han-?f6venf„e wllole of life. >^>Cfrtackiing Sood i smothers V h Plaiw1’1'186' We for' an(l tv, °r doing large I °utlirn trim it to fcy 1 '8 thjs es because of tSo *1Sychoi S^*ectre to which trace the '°nrilinS Ur,0 4.life’s sorrows. tl*ese n e whole sit °f ffear leac ^*stres nancial depend-8oinjr + Wonder if im>. 0u ° prevail in our Sft0 °UrSea,nXlety relates I68’ but more I \ ai-e re« whose SUP-t ' p°nsible and 8ecUrif eave c°m-6 ^ and comfort ‘"»Il’SS*'«1 the- eth>‘ c.„”e and “rtain * W1 “> ™-U1^ “fl i'ear. nsurance. We talk about industry frugality and saving^ as a means of accumulating for those left behind. Fraternal insurance supplies the accumulation in a day. “Yes,” somebody thinks, “but it has to be paid for afterward.” Certainly it does, but so do savings and bank accounts in general have to be paid for. We are bound to have to pay for what we get no matter how we proceed if our method is that of honesty. If it is dishonest, in the end we are bound to pay still more heavily. The difference between the ordinary process of saving week by week or month by month and that of applying the remedy of fraternal protection is that by saving gradually the saving has to come first and there is no accumulation until afterward. By applying the method of fraternal protection the total accumulation is immediate. It comes first, and following it is only the same requirement for savings by which to pay the cost of the protection. Every thinking individual, to say nothing of the man of sound business experience, can see here a most radical difference and one the advantage of which is tremendously on the side of the individual who is seeking a remedy for fear. Frtyik “Lefty” Jaklich, No. 180, SSCU. --------o------- Tillie: I didn’t know you studied sign painting at college? Archie: I didn’t, but I had a flivver. Life’s Sunshine Cleveland, O.—Make plans today for home protection that will not fail thousands of children and countless widows from trudging along “take a chance” street just because someone did not care. Aged men and women move over it in fear; everywhere is convincing evidence of havoc and want. Look about you and note the multitude of men who '“took a chance.” Age finds them in want and when death calls their families fight a losing battle. No such shadows are obstructing the road traveled by men and women who have taken advantage of fraternal protection. Why should you take such a chance when opportunity is at hand to provide yourself with a guaranteed estate that will care for your loved ones. A real man buys fraternal protection not so much because he is going to die, but because his loved ones are going to live. Take no chances regarding your life insurance. Obtain sufficient protection while you can. Get it and then keep it in force. The fraternal way is best and your protection in the South Slavonic Catholic Union is a safe, sure way of capitalizing your earning power for use by your family and dependents when you are gone and the income has ceased. Frank “Lefty” Jaklich. No. 180, SSCU. o-------------- Head ^nd Heart Cleveland, O.—Here we have a fairy tale in form of a debate and yet true. Once upon a time there was a great debate between the Head and the Heart. Here is a summary of the argument: “Mr. Head,” started in Mr. Heart, “I still insist that because of the obligation and the affection of a man toward his family, the bread-winner of that family should insure the future welfare of his family through fraternal insurance for himself and the members of his family.” “Mr. Heart,” argued Mr. Head, “fraternal insurance costs too much. A man can do better with his money in some other form of investment, and a man does not intend to have anybody squander his hard earned money after he’s gone. He is going to enjoy life as long as he can and get the most out of it.” In the rebuttal Mr. Heart, reminding Mr. Head, said, “You have taken an obligation to care and provide for your dependents; not only as long as you live, but as long as they live. That period could extend over a considerable number of yeara beyond your lifetime.” Millions of people were the judges. They have been for a great many years. No jury was needed to decide that the debate was won by Mr. Heart. He had clearly shown the evidence that a man who resumes responsibility should cover that responsibility with fraternal protection. Elizabeth Stucin, No. 180, SSCU. --------o------- Editor’s Note In last week’s issue appeared an article submitted by Louis-Sabec of Denver, Colo. After his name Lodge No. 203 was incorrectly inserted instead of Lodge No. 201. Believe It or Not Louis Adamic, author of note and winner of Guggenheim literary prize in 1932, will write about Jugoslavia in the American magazines. Mr. Adamic visited Jugoslavia and remained in that country for almost a year. According to reports, Mr. Adamic expects to compile his articles and prepare them in book form to be entitled, “Jugoslavia: Portrait of a Balkan Country.” Frank Dremelj, age 53, well-known Slovene of Conemaugh, Pa., and better known by his popular name, “Bolnar,” was killed by a falling, rock 10 minutes after he liad entered a mine Thursday, Aug. 3. Unemployed for about a year and a half, the deceased had secured work in the mine and had been employed only three days before the accident. Born in what is now Jugoslavia, he journeyed to the States, where he settled in Conemaugh. Mr. Dremelj was the step-father of Miss Frances Turk, treasurer of National Star Lodge, No. 213, SSCU, Conemaugh, Pa. Miss Radmilla Govedarica of Chicago, 111., Jugoslav Queen of the World’s Fair, a title Which carries an award of a trip abroad, will start her journey to Jugoslavia this month. She received 60,000 votes. Over a million votes were cast. Single births in the district of Jajce in Bosnia, Jugoslavia, have become rare. The majority of births are twins, triplets and even quadruplets. Recently a mother of this district presented her husband, a poor laborer, with quadruplets. Thirty-fifth anniversary of our South Slavonic Catholic Catholic Union was fittingly observed in Ely, Minn., Saturday and Sunday, July 29 and 30. Supreme Board officers convening at the semi-annual meeting spoke at the banquet held Saturday evening, July 29, as did the first supreme president, Bro. Joseph Agnic, the first supreme vice president, Keorge Kotze, and the first supreme assistant secretary, Stefan Banovec. Joseph Mantel, present supreme trustee, is also one of the first trustees to serve on the S. S. C. U. board. SINGS IN THE NIGHT In the South the chipping sparrow, known everywhere, sings at night in the early spring, says Nature Magazine. There is little or no melody about its song at any time, but a drowsy, sleep-talking note in its nocturnal refrain is soothing to say the least. I have often fancied that it was accidentally singing in its sleep. The clown of birddom, the yellow-breasted chat, is too exuberant not to sing at all hours of the day and night. Wifie: Oh, George, I droppecj my diamond ring off my finger and I can’t find it anywhere! Hubb: Don’t worry any longer, dear; I found it in my trousers pocket. Gazonda: My wife is always calling me on the phone at the office. Gazoof: You’re lucky. Mine waits until I get home and calls me on the carpet. Fraternal insurance protection is a financial undertaking of greater importance to the average person than investment in stocks and bonds, and should always come first. There is no better way to acquire the habit of saving than by taking fraternal protection. The necessity for making deposits regularly has enabled many a person to save who would not otherwise have done so. The highest price paid for fraternal protection is paid by the family of the man who dies without it. Large or small, the fraternal protection maintained for home protection represents not only best business judgment, care, foresight, but it stands for all that human tenderness and affection can express. Our South Slavonic Catholic Union is not merely a means of bringing members together in meetings, but it is a live, vital factor in family life. It is practical; it lifts one out of himself and arouses the oft-times dormant desire to be of service. The S. S. C. U. is seriously engaged in constructive effort in building character, providing brighter pages in the lives of men and women, emphasizing the importance of practical, everyday service to humanity. The demand is that our fraternal protection shall have a market value, measured by the dollar of our dads—a dollar worth 100 cents around the world. Whether we will it or deplore it, that’s the problem before fraternalists today. Frank “Lefty” Jaklich, No. 180, SSCU. o------------- Happy-Go-Lucky to Observe Fifth Anniversary Barberton, O.—Sept. 30 is going to be a big day for members of Happy-Go-Lucky Lodge, No. 195, SSCU, for on that day the fifth anniversary of the local branch will be celebrated with a dance. Music and other arrangements will be announced later. I would like to know why our vice president disappeared so mysteriously just before meeting this week? Mary Hiti, Sec’y. o—*----------- Obedience The chief of police while giving a new officer instructions on his duties, pointed to a red light down the way and said, “See that red light, well from here to that light is your precinct, follow that light, be on the alert, and report back to the office.” About a week later the young officer walked into his office. The chief at once questioned him as to where he had been for so long. The young officer replied, “You remember that red light, well, that was a Greyhound bus and it went to Indianapolis.” o------------- Rock: I drove 75 miles an hour on a trip in my new auto. Fishe: Did your car ride easy on the return trip? Rock: I couldn’t say. I returned in an ambulance. The most valvable asset of an employe—his spirit—cannot be bought ivith so cheap a thing as money. It must be won. S. S. C. U. Field Day a Big Success Gowanda, N. Y.—Gowanda’s first SSCU Field Day, sponsored by the Pathfinders, No. 222, English-conducted lodge, and St. Joseph’s, No. 89, Slovene-conducted lodge, turned out to be a huge success. The wonderful co-operation of the members of both lodges made work a joy and the day a long to be remembered event. This was the most successful outing ever held at Mentley’s Grove, since back in prosperity days, not only financially, but socially. It had to be a success because the members of the lodges were determined to make it a big affair. Generally an outing of this kind would throw the burden of the work to one or two persons, but at this one each task was most willingly undertaken by all. I hesitate in making an attempt to give anyone personal thanks for his co-operation without doing an injustice to another hard worker. However, I feel that everyone will agree that Louis Andolsek was the key to our success. Besides doing a great deal in the preparation for the field day, he was also in charge of the athletic events, which I will attempt to relate to you later in this article. The St. Joseph’s Lodge was especially helpful in preparing to arrange the picnic grounds, since a large turnout made everything much easier. One of the outstanding attractions of the day was the music by the Beacon Melody Pilots of Cleveland, O. Not only was the music very much enjoyed by both the Slovene and English-speaking members and their friends, but also their peppy singing. Everyone who was lucky enough to meet these orchestra players went away feeling that they were certainly a fine group—you know, the kind that you just hate to see go away. The long trip back to Cleveland cut their playing hours quite a bit and we were rather fortunate in securing the services of Louis Klancer to finish the evening with his popular accordion music. We hope to see more of the Beacons at some dance in the near future. A large number of admission tickets to the park were sold. However, there should have been, since among the many ticket sellers were the Hidi twins, Molly Klancer and Mary Selan. Just to have a chance to talk with them more than once, Tony Sever, president of St. Joseph’s, went back later to buy another ticket. (We don’t blame you, Tony.) Now to get back to the import program under the direction of Louis Andolsek. I shall only try to give the highlights of the many events. In the girls’ egg race it was unusual to find that three Marys were the winners. Mary Kren, Mary Vovcina and Mrs. Mary Vovcina took the prizes in order. Another exciting race was the cracker contest for the boys, who had a hard time to whistle after their hearty meal. With the crowd in an uproar, it was a long time before Harold Kaluža finally came through with a peep and soon followed by H^rry Sever. In the small girls race Josephine Selan and Violet Wid-gay were the first to reach the tape. However, the most noise took place when the men had an old-fashioned wheelbarrow race. With Louis Skrabec as the wheel and John Kochevar as the driver, this team came out ahead in a close race. Martin Matekovich was so fast that he got away from his driver, Louis Lamutte, and thus fell by the wayside. Another good team was Mike Primozich and Ludovik Sternad, but here the latter, as the driver, was too fast and dumped the potatoes not far from the finish line. No fat men or women were present, so this race was called off (everybody must be on a diet). The feature of the day, however, was the ball game between the St. Joseph’s All-Stars and the Pathfinders All-Stars. Just as I predicted, with Joseph Zummer as the umpire and Louis Andolsek as the St. Joseph’s pitcher, the Pathfinders hardly had a chance. The game finaly ended 11 to 7 in favor of the St. Joseph’s team. Louis, as I said before, is Joe’s boss in the tannery and whenever Joe would say “ball” Louis would turn and say something under his breath and then Joe would change it to “strike.” Another chisler that seemed to favor the St. Josephs was George from the Cleveland orchestra. At one time Charles Sternisha Sr., after hitting a long two-bagger, was followed by Frank Palcic with another long hit, but although Frank came to third base ahead of Mr. Sternisha, George called them all safe. I guess Joe Zummer was getting rather afraid of us because when I got up to bat he called the first two strikes and the next one, which I missed by a mile, he called “Strike one.” I can’t remember if I finally fanned out, or did I get a home run. Joseph Korher and Charles Sternijsha Sr. turned in the best catches of the day by getting flyballs that were labeled for long hits. Martin Matekovich came prepared for the game with a shovel that gave him a sizzling two-bagger against the scoreboard. Out of the profits of this outing it is rumored that the St. Josephs will spend their share in baseball uniforms for the next season. When next year rolls around the Pathfinders hope to beat the St. Joseph’s team at a similar field day, which we hope will become an annual affair. The Pathfinders have an annual fall dance, but there is already a desire on the part of many of the members to make this a joint dance with the St. Joseph’s Lodge. As a reminder to everyone, each lodge made more money on a 50-50 basis than had each had separate picnics. We shall look forward to the second SSCU Field Day next year. Pathfinders, let’s have a large turnout for our meeting next week to make plans for our fall activities. Who knows but that they may be the winner of the Prosperity Twist. Last month Steve Jonek, a new member, attending his second meeting, took home the bacon. Your co-operation, as in the past, will bring us out on top. With your help we are going to make this fall a fun program. Are you with us? Ernest Palcic Jr., Sec’y, No. 222, SSCU. -o------------ Pride goeth before a fall, cincl it doesn’t soften the bumps any at that. Gophers Ely, Minn. — The clock strikes; we won’t stop to strike the gong—but, anyway, it’s Lil and Stan time! We will now transport you back to our picnic at Sandy Point, where the S. S. C. U. lodges of Ely celebrated the 35th anniversary of the S. S. C. U.—and was it celebrated! We’ll tell you everything. Yes, we said everything! Well, it was like this: On the morning of July 30 a squadron of men under the direction of Breezy Kovach and his able assistants went to Sandy Point to get things ready. Everybody worked hard, so that by dinner time everything was in readiness for the big day which lay ahead. At about 1:15 the huge crowd of S. S. C. U. members gathered at the National Home ready to start the parade to the picnic grounds—and what a parade it was! The City Band led by Mr. DiNino played wonderfully, in fact so wonderfully that the whole crowd actually felt like marching. Especially the color squadron. John Mehle carried the colors, with our own Chick Knapp and John Sever keeping right in step and time. Did they like the job? They didn’t tell us, but from the way they carried the colors there is no doubt left in our minds that they will be the first to carry the folors at the next anniversary. As soon as the parade reached Sandy Point the people scattered toward the beer, pop and ice cream stands. The City Band continued its marvelous playing and—was everybody happy? The people then began to gather around the speaker’s stand, where Joe Kovach introduced our guest speaker, the Hon. Senator Henrik Shipstead, in an able and emphatic manner. Senator Shipstead gave a very interesting talk, which the people certainly enjoyed, judging from the applause that was given him. We’ll call on you again, Mr. Shipstead! Two cars drew near. Hurray! It’s the dance orchestra. The pavilion was opened and everybody’s dancing — ladies are, anyway! Meanwhile we see our bartenders, Shmuk, Matt Balias, Tony Yakich. Evenochick, etc., pouring our beer and pop into the mugs. While at another stand Frank Banks, assisted by Barney, dishing out everything between “hot dogs” and ham sandwiches. At another stand we see Breezy, Doc Zgonc, etc., sweating—they could dish out the ice cream—but, alas, they couldn’t take it. The gang kept them pretty busy! Aha! The Kolenz sisters, the Merhar gals, and little Jennie Tisovich ! They’re all hustling. I don’t know who sold the most tickets. I’ll ask ’em sometime and let you know. Ah, yes, ladies, the shopping committee was there, too. Try and keep them away,! They had a canoe out, too, and were giving many of their secretaries boat rides. One very funny incident, at least I think it was funny, was when one of our shopping committee was giving some girls a boat ride. While in the middle of the lake, this member threatened to dump the canoe. The girl asked him if he could swim. He said that he could, and that if he tipped he would save her life. The girl was Ann Goved-nik of Chisholm. The afternoon was slowly turning toward evening. I turn around, and who should we meet but our own editor, Bro. Kolar. Bro. Kolar gave a couple of poor, run-down reporters a lot of encouragement, and we gave him a lot of encouragement also by promising him and our readers that we will not be so lazy in the future. The day began to fade away. Pop, candy and ice cream stands closed down. The only stands that were left open were the beer stand and the band stand—I mean the ham stand. At 7 o’clock people began to return. The orchestra also returned. So what? Two and two are four! Answer: The people began to dance. The music was great. We’ll take time out to describe the orchestra. The orchestra was seated on a stand made of tables. With Kutch Smreker playing the part of “Husk o’ Hare,” the music got off to a swell start. Big Louis Kotzian, with his million-dollar accordion; Mathew Gouze, arranger (boy, he knows how to arrange music—I don’t remember the name of his instrument) ; Jack Geržin at the drums, and were they pounded? Toiks Antonsich on that big, tall, stringed instrument and Frankie Gouze at another kind of mandolin. Boy, they played anything you could wish for. While dancing some of those polkas, we almost were ready to take off. While dancing to those blues, fox-trots, etc., we began to feel romantic. When the waltz started, we were in dreamland, and did the gang dance! Stan was at the door trying to help “Cap” Gerzin sell tickets, which were only 25 cents. While sitting near the door, who should I gaze upon but the blue countenance of Charlie Kerntz. Lil was dancing and seemed well taken care of. Now, wonder why Charlie was so blue. Charlie declined my invitation to come in to dance. He refused because his feet were sore. (P. S. Charlie was a policeman all day. What luck!) Another incident which was very amusing and entertaining was Mr. Zobitz leading the Mills Brothers in singing “Slovenske pesmi.” The Mills Brothers consisted of Joe Champa and a couple of other good singers, whose names we don’t recall, but will let you know at the earliest moment after we recall. O. K.? The evening wore on, and while everybody was dancing we noticed a few other things to tell you. There* were many S. S. C. U. members from neighboring cities on the range. The supreme officers were all there. I’m sure they all enjoyed a very pleasant day. The Shopping Committee, although lacking Beel Schmid, the new and fourth member, were ably looking after the guests to make sure that they would also have a good time. Matt and Frank left little Stan to carry on while they went home to sleep, they said, but we know better. O. K., Chisholm ! Now we’ll go back to the dance floor. I see Boyse Lenich doing a fancy step with Gabriel Slogar. Teddy Slogar is trying to play tag with Boyse. Boyse collides with the wall, and everybody’s safe and unhurt. The orchestra is putting everything into that song, I guess it’s the last dance; “Somebody Stole My Gal” is the name of the song. True! There! It’s over. Everybody, still happy, starts for home. Well, Gophers, a meeting will be held soon. Don’t forget to come when it’s announced. Lil and Stan are getting tired again. While the crowds are leaving for home, we’ll leave Lil with Howy—and Stand? Well, Adios anyway.—Lil and Stan. Lillian Chelesnik, Stanley Pechavert No. 2, SSCU. o------------ Patience is a virtue, but don’t lose sight of the fact that there are others. ANNE GOVEDNIK OF NATIONAL FAME *■'" ■ 'f . i\ urv mi k * f W' .. 1 ■ ■■ ' "" - s® Newspapers throughout the country have written columns about Miss Anne Govednik, nationally famous for her brilliant performances in competition with leading swimmers of the country. Her latest splash in the nation’s news came on Sunday, July 23, when she finished second but a few inches behind Miss Margaret Hoffman of Scranton, Pa., in the national championship swimming meet for women held at Jones Beach, Long Island, New York. Miss Govednik lives in Chisholm, Minn. So close was the finish in the national 220-yard breast-stroke championship race that judges deliberated some time before they awarded first place to Miss Hoffman, who, according to reports, was but the length of her fingers ahead of Miss Govednik. Before the International Olympiad held at Los Angeles, Cal., last year, Miss Govednik had become a figure in the mermaid world, having taken various championships in Chisholm and other range towns of Minnesota. So steadily did she cut through the waters of fame that leading swimming coaches of Minnesota made a prophecy that she would develop into a national champion, and one worthy to represent Uncle Sam in competition with swimming marvels of other countries. Miss Govednik made good this prediction by placing sixth in the 220-yard breaststroke event of the Olympics. Of special significance to members of South Slavonic Catholic Union is the fact that Miss Govednik is a member of Lodge Danica, No, 150, SSCU, Chisholm, Minn. When Miss Govednik was a juvenile member she contributed many articles to the Nova Doba, some of which were in the lorms of stories. She has been awarded prizes for her literary efforts in the Nova Doba. The writer had the pleasure of meeting Miss. Govednik last week, while attending the Supreme Board’s semi-annual meeting held in Ely, Minn. To her credit it must be said that as a national champi°!L s^le certainly takes her laurels lightly; she is modest about relating her accomplishments, does not put on airs, and is content to be reserved, in spite of the fact that wherever she goes crowds gasp and say: “That’s Anne Govednik.” A true sportswoman and champion it ever there was one, is the most fitting description of Miss Govednik. As a Slovene she has brought honor to her people. As an American-born Slovene, she prefers to retain her original name and not change it as do so many Slovene youths who gain ^cognition as athletes in the local circles only. “TENTH BROTHER” By Josip Jurčič h(j Translated from the Slovene Text by Joseph L. (Continuation) “It may seem strange, but it was this very thought that somewhat consoled me at this moment. I thought to myself that if such a little creature must meet such a doom, as is the death in youth, why should not some other God’s creature bear its burden. God is just, He distributed sorrow among all his creation. For this reason I must not object if something, which I should like to avoid, befalls me.” “Oh, please do not speak so queerlyj How can it console you, if you also see sorrow elsewhere? I feel pity for the poor creature. The way you talk, you would even feel happy if I were unfortunate.” “No, not happy, but because I like you, I would forget my own sorrow.” “Oh, go on, why should we talk about such things. Thank God, thus far neither of us had anything to complain of. You better dismiss such things out of your head. I say that Marian will, nevertheless, be manly enough not to betray you, and as for other things, they will correct themselves in time. If you love Mr. Kvas, you must think yourself happy. You are worthy of his affection, and he of yours.” Meanwhile the hawk with its prey, which had given new material to the girls for their short conversation, had flown over the meadow and alighted on a tall pine in the middle of the forest. A short distance from there was standing Lovre in the place which the hunters had allotted to him. Instead of watching intently the paths and the thicket for game, he leaned carelessly on the gun and gazed to the ground. He was alone. His companions had scattered through the woods. That he did not care much for hunting today could be easily understood, because only a short while ago Marian said angrily to him that he should meet him tonight on the outskirts of the woods. What he had to tell him was not entirely unknown to him. He would have gladly avoided this meeting with his rival, and yet he thought that it would not have been manly if he would not keep his word, because he believed that he owed him some explanation— some apology. It seemed to him that he Was standing there too long. He was anxious to talk to Manica before his meeting with Marian, and consequently he was eager to leave his place and go home. But then there was the question of what kind of an excuse he could offer should they ask him why he did not wait for the rest of them. There was nothing else left for him to do but wait. The clapping of the hawk’s wings nearby aroused him from his dreaming. Unconsciously he raised the gun and shot the hawk. The other hunters heard the shot and soon thereafter Lovre heard their shouts coming toward him. “Is it dead?” shouted the captain, who was the first to come out of the thicket. From the other sides came running Mr. Benjamin, Dr. Vencelj and Marian. “I only killed a hawk,” replied Lovre, who only now perceived that he did not do the right thing, because he fooled the hunters, who thought thal he was shooting at the wile goats. “Why in the devil'did yoi not leave him alone?” said the landlord. “The dogs woulc have come on their trail soor enough, and then we woulc have something to carry home.’ Zelc “Oh, that is all riWj aje n plied Dr. Vencelj. * >2 Cc dently had tired of očam nothing. “ Your dogsa' pin g worth the feed you g‘'(, ^kaj, They are always arou”, ahko son, but not on the trai • 0(jjje “Or, probably, tha edno fooled us?” said the a žaj “He is too foolish f°r 1 tuonks the hill. ; Ce' 5 “This must be 8l, ke “What happened to 5 p you are bloody on thec °Je 1 asked Mr. Benjamin. ,| % “The wild goat kic^e v Vs^i replied Marian laugh111, ant “I wish she had ^v, and your tongue!” j 8l,Hc Zmuzne and wanted 0 .Dej “Wait a minute, hjr ’ } kr that blood off and tel Jal -and how you were sh°0 , 0 čl “Well, just like I 'Jo do. But the butt -j kicked me so hard tha , ^rUti me more than the anh11 rer though I shot it in the e, 8Do “Did you see the g° j “Sure, that is avl shooting. They weretMt s.ttlc them. I shot one, s° t : could hardly go ten ( “o the place. Oh, if it 011' j, °' not hurt me so!” ,i “Probably I gave « that was already l°a J | the shot rusted in it> I ’ ^ went and loaded it j®' ever, my guns seldofl1 i ^ ^ the cheek will get heil(|;ii' just wash it good, a® J be well. Let us go n°VfflS_(.k If the animal is w°ullj(5 dogs will soon be 011 j 1v c and tonight we will ‘f' of them. Are you cel ^ you saw two?” <|Jj( “Sure, I saw them “J jj « I see you now, Mr. p ^ replied the schooimaS i ^ ing his cheeks. , It^ They soon found $ i trail and a little f((: ei',t was shot off. Soon ^ ^ > dogs found the jJ mal in the thicket. ^ ^ 6 '• The “men concluded other one could als° . 1 easily. But the ^ *' lazy that day that f Jfc tinually lost the the whole hunting j' cided to return home' f '' *ame‘ , „ % Marian did not ca*V ^ t Slemenice. He sa1 V ^a| wished to go through j for a while yet. ^ j left, he turned to 8to said in a low tone. ^ when the sun sets, c° % top of the cliffs.” , 1 All C ' Lovre nodded. * $ , K left. The sun was iilJ ia^ While on their j!l [> castle, Lovre deci( ® y l(,V( was not worth goiuf ^ W and soon after com111 a p, ' same way. ^ “Gentlemen, I ^ too, would rather [ for a while longer- $ will be lucky, and $ $ ^ animal also!” said ^ (To Be Conti11 d«* s lo ad: rig*1' «k» wai^ if a z gS.„ 1)1,1 gre 7 , Enumclaw, Wash. aše ° !ec*k° se kaj sliši iz te 2 rrn Se?k*ne’ zato sem se Pa čan da nekoliko spo- . ’ kako se imamo. Z de-Prav P°časi, ab tudi juni' ihk0’ ,a^°r po vse-i državi, se pditej? da imamo drugega edtio [,a'i ■ Prem°govi rovi še ° za«- ° 1 s'ab° obratujejo, to-tUdj6 Se VSak dan odpirajo e|a ces^ah je veliko več ivCev 6 'ko število mladih de-« CC) je došlo tu sem lenih d -°r^a 'n drugih oddajnih Tri’ ki S0 zaP°sleni Pri ® 'h v naši lepi državi 2(jei S °n- Smešno se nam fant-’ Smo čitali’ da so se P&ks”!- ^a'‘ ma'ih “chip-Še- * S° ^-,ubke živa-eka; neVec*a> zanje je bilo to li s°'ega’ vsaJ za nekatere. mPo ° Se tudi, ko so prišli v «rteJn-S° rnorab gaziti sneg, 'c go-'e ^ d°sti v okolici vitlih kuu*5 ^ain*er. čitali sm > ’! * »leč oh0,30« m^adi fantje nest^1 tiie0 j,- 11 v hribih ujeli malo d dr®* atere * S8 Je ^^a zgubila od *gra]'j Pa .so J0 udomačili in dan ra h °'- Srnica Pa Je vsa" °čiia s *n je končno pre-obodo0^0 ter odšla v zlato tojj ' antje so bili žalost-. ker n°koliko so se potola-K prj.J.e S1'nica vsak dan trije a.nazaj, da je dobila Ulje. p,S^0'" običajno bo-Vski a ?e neki dan prišel Was!n* (same warden) »v0 ”1Povedal- da so kršili - ’ er s° imeli nekaj ča-'žiiejn °^raJi> čeprav je bila *ti krotfr°S^a' l’aznik je po-%lv U> srnico ujel, jo od-i^esto in tam zaprl. Ali ^0 *e Postave: Paznik 81 Postave, drugi drat'1 'tow pa ne! Kdor more, naj ' Qkak°ieto. isiio o lmam° tukaj prav toerji T106 S^e vsa^ dan, da fa\i]j . llhko seno sušijo in 10 druga poletna dela. 4io ° Se Pritoževati, da f boli erna^° dela. Samo de-kot bPOlahko Prihaja v po-m-T da^ da d0'*3’' žulje, o ‘do se sliši iz te okopov. ^r,*editvah društev da ; a °’ da bi človek mi-_ T v«e mrtvo ali vsaj za-a;v' a ni tako. Društva . v! 's'°venski farmerski živoVahno gibljej°- Po' -.u „ 'le na sejah, ker je 1 i6 Salon na mizi. SeUce . rire.iamo tudi plesne lve. ’ lnike in druge za- JMc >>\° društvo “Bratje ISii h'.1®2 jskj’ bo tudi ^ '° 311; / 1 u^tvi v državi ob- V1petnico J. s. K. Jed- iNrpo J0 3' septembra ^k v i , lJ1’iredilo v to ho ‘ Pil-'0111 dr‘ Ulmanovem ^ Se bo pričel ob im* v Zvečer bo pa h b°dn ain dvorani. Igrali T0i-(rnci’ ki so prav ko-l0Jaki te okolice, "as ' obilen, šte- *>■ p!V i sep- da , lclvlialni odbor bo C Podst 0do gostje kar naj-ti ^raddock, Pa-POt°m sporočam ža- rail’ th»t cap* for1 plfi he P' n ^ si)®" asMno ;he ed th' {( ali jar» e 1^-the ^ the«1 id. toVtf cbf o čked •hi^ kic > f i t° her«' ell1,5 l0o#o sa'v ,f t"( lit*1* e 1^: ' its >n h»v‘ gen. st«(! a= the fi i uo1 P the- A , / h^ it« : Ul* e pisane obale. Obrežni pragi, dvorci, verande in gaji so se jeli odmikati od naju; jezero se je širilo in širilo. Nad nama so strigle vesele blejske' lastovice, prijatelj Igor, pa je jel pripovedovati I. Po prostovoljskem letu sem se izneveril pravoslovju in šel k pošti. Našemu uradu v Trstu je načeloval ravnatelj Milan Jarnik, majhen pa hud gospod. Kratki in trdi so se mu ježili lasje, brki in brada nepristransko na vse plati kakor togotnemu ježu bodice, Ravnatelj Jarnik je bil izboren poštni uradnik, toda sila natančen, siten muhast. Včasi je godrnjal ves ljubi božji dan. Bil je eden izmed onih nesrečnih dlakocepcev, ki grene sebi in drugim življenje večinoma z ničevimi malenkostmi. Ob vsem tem pa je celo menil, da je še premalo strog v službi. Kadar je bil dobre volje, je pač tudi znal svojo kritiko ali pravzaprav svojo grajo tako osoliti, zabeliti ali pa oviti, da je skelela malo manj. Najrajši pa je karal one uradnike, ki so mu bili najljubši. Meni je o vsaki priliki očital, da mi čimdalje bolj pojema neobhodno potrebno navdušenje za poslovanje na pošti. .Menda pomniš, da sem za gimnazijskih let rad zajahal hipogri-fa. Pa tudi v pisarnici mi Muza marsikrat ni dala. miru, dokler nisem vpregel Pegaza v galejo visokodonečih stihov in rim. Presneta Muza! Pregrešil sem veliko obilico pesmi, toda ostal sem najširjim krogom slavnega občinstva popolnoma neznan pesnik. Moja modrica je bila bolj domače sorte: vnemala me je večinoma za rojstne praznike, za godove in jubileje, za krstne in birmanske in svatbene pojedine, za dobljene stave in za “vseh devet” v kegljaškem krogu. Nikdar pa nisem opeval kislovijoličastih bolečin in grenkočrne žalosti, kakor je bilo tedaj moderno. Moje drobne pesmice so bile vse od konca do kraja poskočne, okrogle •— in vendar so bile mojemu predstojniku oster trn v birokratični peti. Porogljivo me je imenoval nedeljskega pesnika! Ali tudi pravih poetov ni cenil kratkomalo nič. Poudarjal je, da mu je ■iabje regljanje ali pa mijavkanje nesrečno zaljubljenega mačka j tok tat ljubše nego vsaka deklamacija. Tako malo laskavo je sodil o pesnikih in mi namigaval, da ne bi pošti prav nič škodovalo, ako bi pustil gospod oficial Igor Kalan svoje pesmi lepo mirno v črnilniku. Kako rad bi mu bil povedal, kaj menim! No, iznenada se mi je ponudila prilika. Ponesrečil se je star poštni sluga. Uradniki smo hoteli revežu olajšati bedo in se domenili, da priredimo zabavni večer na korist siromaku. Tovariši so me dregali, naj deklamiram nekatere svojih pesmi. Ker so se mi zdele prežaJtave, sem jim obljubil le predavanje v prozi. Izbiral sem si tak predmet, da sem mogel — vsaj mimogrede — povedati ravnatelju Jarniku marsikaj, česar mu sicer ne bi smel. Naglašal sem, da pesniki, pisatelji in drugi umetniki niso kar take ničle, kakor se dozdeva nekaterim materialistom. Navel sem več primerov iz svetovne zgodovine. Zlasti sem slavil Cezar ja, tega naj večjega Rimljana, tega izbornega govornika, občudovanega pisatelja in nikdar premaganega vojskovodjo. Naposled vsem dejal: “Pesniki in pisatelji vzgajajo narod, mu čuvajo in negujejo svojstvo, jezik in druge narodne zaklade. Bog ni ustvaril samo prozaičnega krompirja, ampak tudi poetične cvetlice! Bog ni' ustvaril samo ukretine, marveč tudi slavca!” (Dalje prihodnjič) (Nadaljevanje s Drve strani) zlasti pa vaščanom Dvorske vasi. Milijonska škoda je v glavnem krita z zavarovalnino. V Braclovcih pri Ptuju je pogorela v i n i čari j a posestniku Alojziju Raušlu iz Slomov. V Strmcu pa sta zgorela hišica in hlev kočarice Elizabete Firba-sove. /v V Podložah je požar uničil hišo in gospodarsko poslopje posestnika Janeza Krivca. Na Močivnem pri -Radečah je ogenj uničil hišo, kozolec in hlev posestnika Goleta. Tekom hude nevihte je udarila strela v oreh posestnika Josipa Semeniča v Jesenicah na Dolenjskem. Z oreha je strela preskočila na svinjak, ki se je vnel, in zgorel. Gasilcem z Ob-brežja se je posrečilo obvarovati požara druga poslopja. Tekom iste nevihte je strela ubila kmeta Ignaca Kaplana iz Velike Jazbine pri Bregani. Upravni odbor državne hipotekarne banke je na svoji seji votiral za b a n s k o upravo v Ljubljani dva milijona dinarjev kredita, ki ga bo dravska banovina porabila za javna dela na cesti Litija-Radeče. Pri teh delih bodo zaposleni predvsem rudarji iz revirjev Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Za 30 službenih mest se bori 300 gledaliških igralcev. Nova uprava banovinskega gledališča v Banji Luki je po odpustu dosedanjih članov gledališča razpisala 30 službenih mest. Nekaj dni po razpisu se je naku-pičilo že 300 prošenj, nove pa še prihajajo v znamenju hude eksistenčne stiske poklicnih gledaliških igralcev. Most Beograd-Zemun. Gradbena dela na velikem mostu, ki bo vezal Beograd in Zemun, se v zadnjem času energično nadaljujejo. Če se bo delo nadaljevalo v dosedanjem tempu, bo most dograjen do prihodnje pomladi. Zemun se bo faktično združil z Beogradom. V Banatu so zaključili po-končevanje maroških kobilic. In to z nad vse zadovoljivimi uspehi. Kratko, 1 trume maroških kobilic so letos izgubile bitko in so potolčene na celi črti. Lani so kobilice v Banatu napravile na posevkih nad 25 milijonov dinarjev škode. Letos so se pojavile v trikrat večjem številu in se razkropile na tisoče hektarov obsegajoči površini. Poljedelsko ministrstvo in novosadska banska uprava sta takoj organizirali pokonča-vanje, vodstvo pa je prevzel vseučiliški profesor Mihajlo Gradojevič, ki je z desetimi in-ženjerji izvedel vojno proti kobilicam in tako rešil najmanj 60 milijonov dinarjev narodnega premoženja. Pokončevanje se je začelo s sto novimi stroji, naročenimi iz inozemstva, nadalje s strupom “Urania” in z ognjem. Vojna je trajala 40 delovnih dni, zaposlenih je bilo 5,000 delavcev in 1,200 konj-. Vedeti pa je treba, da je v maju, ko je naval kobilic najhujši, štel delovni dan po celih 16 ur. Potrošilo se je 800,000 dinarjev, toda stroji itak ostanejo, vredni so pa 700,000 dinarjev. Ako so torej s 100,000 dinarji rešili 60 milijonov in obenem za vedno odpravili iz Banata egiptovsko nadlogo, tedaj moremo ta uspeh smatrati res za izredno častno zmago. ruskih in srbskih zlatnikov. O skrivališču zaklada je bil v hiši dolga leta tudi načrt, napisan na koži, katero pa so med vojno rekvirirali avstrijski vojaki. Stari Milovan^ koplje z vso vnemo sedaj okrog svoje hiše in kor je naletel na nekakšen zid, je trdno prepričan, da njegov trud ne bo zaman. Na strašen način si je vzel življenje 73-letni kmet Luka Dvanajščak v vasi Dupkovac pri Čakavcu. Ko je bil sam doma, je hišna vrata zaklenil in zabarikadiral s pohištvom, na podstrešju na zanetil kuj) slame ter se obesil na tram, ko je videl da bo dobro gorelo. Nesrečni starec,si je že večkrat skušal vzeti življenje. Pri gašenju, ki je je deloma uspelo, se je hudo opekel samomorilčev sin. Parniki na dražbi. V Marseillu je bil na dražbi prodan j ugoslovanski p r e k o o c e anski parnik “Dobrota,” ki je bil zarubljen zaradi neporavnanih davkov. Prodali so ga za 118,-000 frankov. Lastniki so ostali dolžni tudi plače mornarjem in častnikom. Delavska zbornica v Splitu je že ponovno intervenirala v Beogradu, naj bi jugoslovanski konzulat poskrbel, da bi bila posadka plačana iz vsote, dosežene na dražbi. Na dražbo prideta še dva druga parnika, in sicer: “Kotor” v Port-Sidu in “Anton Ivoševič” v Casablanki. Zaklad išče že dolgo leta kmet Milovan Ljubičič na svojem posestvu v vasi Mreajevi-čih v Bosni. Milovan, ki mu je že 60 let, je tekom let prekopal vse svoje njive, ker je prepričan, da je na njegovi posesti 'skrit velik zaklad njegovega pradeda, ki je na begu pred Turki zakopal velik kotel poln Izreden uspeh slovenske operne pevke v tujini. Pred kratkim je naša odlična operna pevka Vera Majdičeva gostovala kot Sonja v Leharjevem “Carjeviču” v avstrijskem Bad-nu in je pri tamošnjem občinstvu in pri kritiki žela ogromen uspeh. Poročevalec “Ba-dener Zeitung” (N. Calliano) primerja v. svoji recenziji najprej tenorista Sergeja Abramoviča, ki je pel carjeviča, Richardu Tauberju, potem pa na-doljuje: “Vera Majda s kraljeve opere v Ljubljani mu je bila kongenialna partnerica. Njen krasni glas smo že dvakrat občudovali na koncertih. Partija Senje je njenim bogatim pevskim in igralskim silam dala polnega razmaha. Njen blesteči dramatični sopran je zmagovito obvladal prostor, toplota in čuvstvo, muzikalnost in vzvišeni smisel za stil so dali pečat njeni stvaritvi. Prečudovito . sta zvenela krasna glasova pevske dvojice v dvospevu . . . Divji, neskončen aplavz je ob vsaki priliki izražal zahvalo gostoma.” — “Badener Volks-blatt,” pravi o Veri Majdičevi: “najodličnejša pevka, ki je s svojim čudovitim, zmagovito blestečim glasom in s svojo visoko kultivirano pevsko umetnostjo izvala v občinstvu viharen aplavz in je zlasti v dramatičnih prizorih tretjega dejanja tudi kot igralka pretresla do dna. Ob blestečem nastopu te pevske dvojice so morali seveda drugi sodelujoči ostati v ozadju . . .” — Takšnega priznanja iz Badna, ki je zbirališče najodličnejšega, pa tudi umetniško precej izbirčnega evropskega sveta, smo z našo umetnico pač vsi lahko veseli, saj vemo, kako kritično znajo Nemci sprejemati vse, kar prihaja mednje s slovanskega juga. PRODANE NEVESTE V JUŽNI SRBIJI V uradnem listu vardarske banovine “Vardar” se že dalje časa razpravlja o važnem socialnem in gospodarskem problemu južnih krajev, ki se na kratko označuje s prodajanjem in kupovanjem nevest. Gotovo v vseh krajih Južne Srbije je ukoreninjen med pravoslavnim, še bolj pa med muslimanskim prebivalstvom običaj. da morajo ženini, odnosno njihovi starši plačati pred skle- panjem porok gotovo odškodnino staršem in zadrugam izbranih nevest. Prebivalstvo .jugoslovanskega juga živi večinoma v zadrugah in predstavlja za vsako zadrugo žena delovno moč, za katero zahteva zadruga odškodnino, če se iz nje izseli. Drugod po svetu prinašajo neveste doto, namesto dote pa so v južnih krajih uvedene ‘kupnine za' ženo.” Prebivalstvo je o tem običaju začelo v zadnjem času precej razmišljevati ni pa prišlo dalje kakor do razdelitve v dva tabora. Proti kupninam so starši mladeničev, za kupnine pa seveda starši deklet. Zadruge so zgrajene na materialističnih temeljih in ima zaradi tega vsaka delovna sila pri njih svojo vrednost. Prej nekdaj pa so bile mnoge zadruge ustanovljene tudi na podlagi podjetnosti in sile in so bile ugrabljenja nevest na dnevnem redu. Ugrabljenja so odpravljena in preprečena, namesto njih pa so se splošno uveljavile kupnine, ki so obstojale že poprej. Ta običaj je ustvaril tudi poseben poklic posrednikov. Posredniki — imenujejo jih “strojniki,” so v vsaki večji vasi in imajo razdeljena področja. K njim se zatekajo starši mladeničev, ki so godni za zakon. Starši razložijo posredniku, koliko bi lahko plačali za nevesto in “strojnik” razloži, pod kakimi pogoji bi se našla nevesta v tej ali oni zadrugi. Pri njem se namreč zglašajo tudi starši deklet, ki zahtevajo odkupnino. V mnogih primerih “strojnik” šele seznani starše ženina in neveste ter z vso svojo spretnostjo vodi pogajanja za kupnine. Starši obeh zakonskih kandidatov morajo posredniku plačati seveda tudi honorar za njegovo delo, ki se ravna po višini kupnine za ženo. Kupnine se navadno zahtevajo v zlatu. Izplačujejo se zlate turške lire in zlatniki—napole-ondori, ki jih premore po nekaj še vsaka starejša rodbina ali zadruga. V nekaterih pokrajinah, kjer je zlato že davno iz-kopnelo, pa se kupnine izplačujejo tudi v navadnem denarju in v blagu. Cene so različne. Iznašajo pa v vsakem primeru po nekaj tisočakov, nekaj parov čevljev, kožuhov, le redko kedaj pa se plačujejo s poljskimi pridelki. Najnižja kupnina znaša recimo 2,000 dinarjev, pa je tudi to veliko premoženje za revnega kmfeta ali pa revno zadrugo. Posredovalec večkrat tudi pomaga pri najetju posojila za take neobhodno potrebne izdatke. Kupnine na obroke so se v zadnjem času udomačile v mnogih vaseh Kosovega polja. Starši neveste napravijo s starši ženina pred “strojnikom” pogodbo, po kateri mora ženinova rodbina nekaj izplačati takoj, drugo pa v obrokih tekom enega, največ pa tekom treh let. Te pogodbe naložijo revnim rodbinam in zadrugam silno breme in mora največ od tega prenašati mlada žena. Starejši člani zadruge ji vedno očitajo, kako je bila draga, in koliko bodo morali zanjo še plačati. Da jo priganjajo k delu, je seveda samo ob sebi razumljivo. V rodbinah, ki se bavijo s poljedelstvom, ima itak vsaka mlada žena najtežje življenje— največ dela in nobenih pravic. Drugače pa je v dninarskih rodbinah, kjer hodijo možje v druge pokrajine na sezonsko delo, žene pa doma gospodarijo. V dninarskih rodbinah ima žena veliko veljavo in tudi vso oblast kot zastopnica moža na domačiji. Zaradi kupnin in njenih posledic se po južnosrbskih vaseh odigravajo tudi tragedije. Starši, ki imajo doma več sinov, ki so že dovršili 22. leto in so po splošnem naziranju baš godni za zakonski stan, imajo hude skrbi z iskanjem potrebnega denarja, da bi sino-|vom kupili neveste. Denar pa sveta v 20 dnevih 'n urah. Leta 1931 sta Post in Harold Gatty ^ planom preletela svet v ^ dnevih, 15 minutah in ^ ji -jtab. Ravnokar pa J® g -jPost porazil svoj lastni^ “v - za skoraj en dan. '— ZA STARI KRAJ *2 c-o*-Si«# 1 POTOVANJE: Če sto namenjeni v stari interesu, da se poslužite te 11 !}] i zanesljive domače tvrdke. Pišite po Vozni red s cenam' 2l važne linije in parnike! )() ^ CENE ZA DENARNE ,r°#s tn Za $ 3.00 1 40 Din Za * r'«0 j L . Za 5.00 285 Din Za JJ’ij 1 »atg] Za 10.00 485 Din Za fl I Ir Za 10.25 500 Din Za JJ'«5 1 *%! Za 20.00 985 Din Za JJ' I' h, t Za 20.30 1000 Din Za ,‘?‘ofl" 5 lrl(i Za 50.00 2500 Din Za ^ Pri večjih zneskih sorazme^11 ^ j Ker se cene sedaj hitro V deno cene podvržene sprememb1' ^ PoSiljamo tudi v dolarjih. Vse pošiljke naslovite n ^ • LEO ZAKRAJ^ Ci GENERAL TRAVEL SE* ^ . 1359 Second Ave., New V°r^ ‘ I S.] Pav, 30 i-rn morajo zbrati čim prej, kajti če sinovom do 25. leta ne najdejo življenjskih družic, se prav lahko zgodi, da bodo postali sinovi “prestari” za zakon in da bodo naposled morali v rodbini moški opravljati tudi ženska dela, kar se smatra za nekaj sramotnega. o------------- PROBLEMI PRISELJENCA (Nadaljevanje iz 2. strani) 'ogov, da-li je ugrabljenec bil poškodovan itd. Kjer je razlog ugrabitve izsiljevanje, je najskrajnejša kazen smrt v državah Alabama, Delaware, Illinois, Kentucky, Mississippi, Nebraska, Texas in Virginia. Kazen more biti dosmrtna ječa v državah Michigan, New Jersey, Pennsylvania in v desetorici drugih držav, 5 let ječe v New Yorku, 25 let v Massachusetts, 20 let v Californiji itd. Imamo tudi federalni zakon proti ugrabitvi od ene države do druge in kazni so jako stroge. Slavne vožnje okoli sveta Vprašanje: Katera je bila prva vožnja okoli sveta? In kaki so sedanji rekordi zrako-plovnih voženj ? Odgovor: Prvi, ki je začel vožnjo okoli sveta, je bil Ma-gelan, ki je s petimi ladjami odplul iz Sevilje na Španskem leta 1519. On je bil ubit na poti in ena izmed teh ladij se je povrnila po 1,053 dneh vožnje okoli sveta. Leta 1889 je Amerikanka Nellie Bly izvršila vožnjo okoli sveta v 72 dnevih in tako prednjačila slavnega junaka Vernecovega roryana o 80-dnevni vožnji okoli sveta. Leta 1929 je nemški zrakoplov “Graf Zeppelin” izvršil vožnjo okoli SKOVIN od najniaw^ do najvecF društv in posamez®; s j izdeluje lično mode/®3* 61,1 venska nnijska H !«a Ameriška Doi#f 61 1 7 ST. CLAJR AU| CLEVELAND,O*1 * i Skupna potovanja priredimo v prihodnjih treh mesecih Če ste se odločili za potovanje v domovino, nam pišite takoj za natančna pojasnila. — Naše dolgoletne izkušnje Vam jamčijo najboljšo postrežbo. Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene dinarjem in liram so zdaj tako nestanovitne, da jih tu ne moremo navesti. Izvršujemo pa plačilo v ameriških dolarjih; za $5.00 nam je treba poslati $5.7 5; za izplačilo $10.00 pa $10.85; za izplačilo $20.00 nam je pa treba poslati $21.00 in za izplačilo $50.00 pa samo $51.50. Nujna nakazila izršujemo po Cable letter za pristojbino $1.00. SLOVENIC PUBLISHING CO. “Glas Naroda’* 14 GLAS NAROD toot ij :va i M najstarejši SLOVENSKI V AMERIK* Je n a 1 b o 1J razširjen **^1 1 list v Ameriki; donftS* jj« Ki nje svetovne novosti. ® Izvirna poročila lz st#r vine; mnogo šale romanov najboljših Pošljite SL*, pričeli ga bomo P° . {*' in pričeli ga bomo P1 Vsa pisma naslov**® GLAS NAR^i 216 W. 18th St.. N*w **' ^ ------------- m t 216 West 18th St., New York, N. Y. Jw'ww«mww»vw«vmmmw\' * ROJAKI IN ROJAKINJE! Kadar pridete na svetovno razstavo v Chicago, oglasite 16 s iiiic 'teft n K av h O <► <► <► O o <► z t <► o /K iH,’’ S, •3o BOHEMIAN BEER GARDEN-U NA 1921 BLUE ISLAND AVE. Na razpolago je 75 sob za prenočišča po 50 do 75 ceIltpi> dan; 2 do 3 dolarje na teden; izvrstna kuhinja, pečenke■ centov porcija; čaša vina 5 centov, kvort 50 centov; sveže P 5 centov vrček; vsak večer izvrsten orkester, ples brezpla^e Vsi ste prijamo vabljeni na obisk Bohemian Beer 1921 Blue Island Ave., Chicago, 111. iteti* leH0 OTTO SPOLAR, upravitelj J to Cl s s Jn rv, NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in da se je za vedno poslovil od nas ljubljeni sin in brat FRED PREGEL JR. , Jrič ■ ^i i Nepozabni pokojnik je bil rojen v Cliff Mine, Pa- 0 see ° decembra 1916 in je preminil 29. aprila 1933. Pogreb ' ' Sg vršil dne 2. maja na Imperial, Pa. Spadal je k društvu ^ JSKJ v Impsrialu. f Tem potom naj bo izrečena najlepša zahvala za *1, vence in cvetlice navedenim: Društvo št. 29 JSKJ; Vp-, , '^cj School součencem 5., 7., 8. in 9. razreda v Imperialul Mrs. P. Bogataj in družina; Mr. in Mrs. Matt Vidmar >* ; žina; Jaky družina; Mr. in Mrs. M. Matkovich in drllžlj, K Markovitz družina; T. Shiffrer družina; Mr. in Mrs. P-. '