SLOVENSKEiNOVICE ^Neodvisetj slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. Q, Uspešen za oglaševanje. SLOVENSKE NOVICE M SS SL, SLOVENIAN NEWS! An independent Slovenian Weekly. Covers ali the territory in the Northwest Btst advertising medium. LIST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEPrVJF.NlM OP7ÄV GLASILO S. K. P. DPI */!*.r. ________ CALUMET. MICHIGAN, Nov. 8 1918. Vfc Letnik III. if Ì O A §***■ POLNA PODAJA AVSTRIJE. ,jj premirja so ostri. Razoro-, armade in mornarice, iz" gajenje zasedenega ozemlja, bdenje strategičnih točk in železnic od strani za* veznikov. IlClJA JE SEDAJ OSAMLJENA. p1 ftsliiugton, 4. nov. —. . Pogoji .„irja, pod katerimi Avstro -KSka odloži orožje, so bili istori objavljeni danes v Wash; jjuUU m zavezniških glavnih ..lih. Ti pogoji ne pomenijo manj bot brezpogojno podajo laneni odprejo avstrijsko in to ozemlje za zavezniške pcije proti Nemčiji.Pogoji za-vviijo takojšno prenehanje so jjiiojti na suhem, na morju in v itu, popolno demobilizacijo loogrske armade, oddajo poit# artilerijske in vojaške op-;r, zaseden je od strani Ameri-:ev in zaveznikov takih strate-novažnih točk. ki bodo pozne, usuacene, uporabo avstrijskih tiuic za operacije proti Nemil «praznjenje vsega zasedene— Momlja, pustivši na mestu ves »)id materijal, vštevši premog, Uajo dela avstrijske nad in podira mornarice in razorožeiije H drugih-vojnih ladij. Vse to r ora izvršiti pod ameriško in ■'■«niško kontrolo, kadijo, ktore mora Avstrija odmorio modernih suhmarink, ' 'slike bojne ladije, tri lahke iiarke, .devet rušilcev, 12 torkih čolnov, ena Indija za raz-Ovijanje min in šest pedonava-:monitorjev. Vse druge, vojne Jose razoroži jo pod zavezniš-14 kontrolo. pogojih se zahteva tudi od-'"javseh nemških suhmarink v #itfijskih vodali in oprostitev l9n’ških iu zavezniških uje.tni-^Vat»nemške čete v Avstro Italiji ali na Balkanu se Jfl4joodstraniti ali jih pa inter v teku 15 dnij. godkih, kose je cesarstvo nizko saio na male dele, je prenehala j biti važen faktor v sedanji vojni ■'danes jutro ob 9. uri ali po dunajskem in rimskem času ob treh popoldne. , Ob tej ur je stopilo v veljavo premirje, ki ga je diktiral najvišji vojni svNjtv Versailles m je bil -.sprejet od Avstrije. iako je Nemčija prepuščena sama sebi in se bo morala na svojo lastno roko bojevati toliko časa da sprejme tudi ona pogO|6 pre mirja, ki bodo prišli iz Versailles, ali jja se brezpogojno podu. Vojaški izvedenci so mnenja,da »o pogoji dani Avstriji nekako kazalo, pod kakšnimi pogoji da lahko Nemčija- konča brezupen hoj. Vsledtegabo imela objava avstrijskih ‘ pogojev veliko bolj * dalekošežeu pomen, kakor hi ga imela sicer, ker se je na podajo Avstrije ta k o ali tako računalo raai notranjega poloma v Avstriji in radi uničenja avstro-ogrskih čet na italijanski fronti. Zavezniki bodo pomagali valstYU. prebi- mčenjo posesti po umikajočih 0 jo izrecno prepovedano. Latvija mora dovoliti NOV); prosto 'o zavezniških vojnih jn triadi] v svojih vedah. Plov-‘P#Donavi mora biti odprta in 5ti*.Zato bodo zavezniki zased-*ät0 potrebne trdnjave. Izročiti ^ tildi vsa rodna letala. Voja. 8ä''a) ktero jsme Avstrija ob- as required by the act of octfi, 1 a 917 Washington, 5, nov. — Vest,da je A vstrija sprejela pogoje premirja, je bila po celi Italiji enti -/Ziastično sprejeta. Fosabnih izdaj listov je takoj zmanjkalo in italijanska trobojnica je plapolala skoro nad vsakim domom . Avstrija mora oddati 251 ladij. Washington, 5. nov. Avstro-Ogrska mornarica, ktero mora avstrijska vlada oddati zaveznikom ali pa jo razorožiti, kakor zahtevajo pogoji premirja, sestoji iz približno 251 ladij potom zadnjih uradirh poročil mornariškega tajništva. Poročilo ne omenja nič dva avstrijska dreadnaughta, kj Zahtevajte! Blaba zdravila - ki jih je legione - so neurspešna pri bolnikih. Dobri leki jih nikoli ne razočarajo-Belite sledeče ki smo ravno preje, li: Potter, Neh., Cct. 21, 191S.— Pošljite mi zopet Trinerjevega. G renkecra* Vina. Mogoče bi dam-3 ne bila več živa brez njega. Vsaai ki ne mora spati ali če ima želod--čne bolečine se ga naj bi posiužll,. ker ono, čudovito pomaga. Vaša,— Barbara Dvorak. Da dobite sličen vpseli zahtevajte Trinerjevo Grenko Vino in ne vsprejemite ponarejenega! i'o vsili lekarnah SLIO -In ako se hočete 'znebiti revnmlh-ziiia, nevralgije, putike’ spahkov ali oteklin, zahtevajte 'Innerjev Liniment hitro iu vspešno pomaga. 35 in ti5 centov po lekarnafT |,o pošti 45 in 75 centov. - Joseph Triner Company. 1333 - 1343 S. Ashland Ave. Chicago, III. Trineijevo Grenko Vino, Trin-eriev Angelica Grenčec in druga Trincr|eva zdravila se dobijo od danes naprej edino le po lekarnah in trgovinah ki prodavajo zdravila ke je Trillerjev lahora'orij preobložen do skrajne moči v iz— vrevšanjii naročil za lekarne in državne zaloge zato so pie iellati z naročili družili rgovce/. /ato a» na| vsak obrne na trgovce z -zdravili m lekarne kdor želi kupite Trinerjeva zdravila. Ptičji prijatelj. Črtica»» Spisal Janko Barle* Nu, ker yam že pripovedujems hočem vair. povedati vse po istini, privateli mladi Umevno je, da me je moja dobra mati pošiljala v šojo. Dovršivši s srednjim uspehem, ■osnovne šole stopil sem v gimnazijo. A kaj bi vam taji)? Dasi me je moja dobra mamica nagovarjala in prosila, sem v šoli vendar slabo napradoval. Nikakor nisem mogel onih predmetov pojmiti— vse je^bilo zaman, lies sem bil po naravi za učenje trdoglav) vendar menim da uidi ni bilo pravega veselja, öesto so mi v šoli misli uhajale tje v zeleni gozd, in ni torej čudno, če sem le počasi lezel od razreda do razreda in večkrat tudi ponavljal kateri raz-red. Ali kaj sem ondaj maral za to! Bil sem menda v šestem razredu. Moja majčica, že po naravi slabotna, jela je jairo pešati, kar vidno je slabela. Saj je tudi lahko zaslužila je pač boljše življenje, kakor ga je imela. Koliko nočij je prebedela in proplakala, a sedaj je z menoj, zapuščena od vsega sveta, v daljem mestu, malone v siromaštvu životarila. In pomoči ji ni bilo! Za nekoliko tednov sem pokopal zadnjo srce, katero me je irazumelo, srce, katero je za me skrbelo in z menoj delilo veselje in ostal sem mlad, neizkušen, sam sredi tujega neznanega sveta, brez podpore brez vodnika. Kaj sem hotel? Sola me in veselila; a tudi sposobnosti; niti .sredstev nisem imel, da se dalje učim. Kaj sem hotel? — Obesil sem knjige na klin, zapustil šolske klopi in stopil k nekemu odvetniku v pisaril nekoliko let, hm —služba ni bila baš sijajna, ipak sem ime! svoj košek kruha in živel sem sam zase— mlad samotar. Le nekaj nisem opustil! Kadar sem imel kako prosto urico, precj sem jo ubral tie y zeleni gozd in tamkaj sem bil zadovoljen vesel, da ne rečem — Srečen. Vendar tujina je tujina. Hrepene ■sem, ne-po domačem kraju in ta ko dospel v to mesto, kjer sem že lepo število let. In navadil sem se na svoje življenje, s svojimi ptči-cami se zabavljam, poslušam njih veselo gastolenie in sem ob n ji L včasih sam vesel” Obmolknil je moj sosed. “Da, v istini, ni vam bila sreča tr.ila v življenju, gospod sosed!” -pretrgal sem dolgi molk.— “Kako čudna je vendar naša osoda! Jednemu siplje na stezo živlienja pisane cvetke, obdari ga z dragocenimi darovi in mu povsod pomaga; — drugega vodi po trnjevi poti, srce mu napolnjuje bridkost-obilo s pelinom !” / “Kes govorite nekoliko prav, prijatelj mladi, venkar ne mislite da sem-zopet tako osamljen in za-puščen, kakor se vam je zdelo iz-prva. Navadil sem se tako živeti n ne hrepenim mnogo po drugačnem življenju. Zaslužim toliko, da preživljam sebe in te ptičico, in več ne potrebujem. Prišla bo sicer starost, bolezen, vendar ne bojim se je toliko, po že Bog kako ukrenil, da bo prav. Res je moja služba dosti težka, celi dan pose. dam v žadu k li pisarni, ali pridem domov, pa se toliko bolj pozabavam s ptčicami, katere me že ko-majapričaknjejo, da se ž njimi malo pošailim. Gospod, pri kater-ein pišem, je tudi blaga duša, mož poštenjak, in dovoli mi vsako leto male počitnice, in tedaj odidem v svoj rodni kraj, kjer stoji starodavni Kačjak. Posestnik gradu se me je tudi navadil in mi ta. krat odstopi malo sobico v jednem delu grada. A onda) odidem v zeleno naravo, vsenčnati gozdiček, Kateri se proetira za gtadom: tam-kaj mi je tako milo, tako ugodno in z ničemer ne bi takrat hladnega gozdiča zamenjal! Vsak grmiček ima svojega pevca ; pošlušam^one mile pesmice, spominjam se svojo mladosti, svojega očeta in svoje majčice, in narava se mi zdi tako vesela in krasna in tudi jaz sam se razveslim” Občudoval som tega moža. Bil je čudak, nedvojbeno čudak, poseben nenavden človek. Nisem ve-del, ali naj ga pomilujem, ali ne: a všeč mi je bil jako. Govorila sva še dolgo — mož je bil nenavadno zgovoren in pozno je že bilo bolj kakor obično, ko sem se tistega večera od nejega poslovil. * * « * « Bilo je dve leti kasneje. Vse je bilo še kakor nekdaj, Ptičic j e v majnih sobicah so še istotaKo gostolele, naj prijatelj je istrko hodil v pisarno in se iz nje vrače-val jaz sem ga še istotako obiskoval in razgovori najini so še istotako prijazno in prijateljski potekali. Prav nič se ni premenilo. Pomlad, lepa cvetoča pomlad iz juga v lepi novi obleki in s seboj priromala neb roju o število cvetek, katere je trosila i po polju i po logu; pripeljala je s seboj ne brojno število pevcev, kateri so z milim petjem oživili vsa* grmi-ček, vsako drevee, privedla je s seboj vse čare in lopote, kakoršne ima samo lepa, vedno mlada pomlad. In vse je hitelo v cvetočo, du-htečo naravo. Nekega popoldne se je moj sosed povrnil nenavadno vesel iz pisarne- Inače bledo lice mu je kar žarelo, navadno mirni očesi sta mu nekako čudno svetleli, da še njegov dolgi, jednakomerni koraki kakor da se je premeni), in stOjh je v mojo sobico naglo in veselo. “Jutri pa romamo! ” — vzkliknil je. “Kam pa, kam ste se namenili?” vprašal sem ga, četudi se mi jo zdelo, da. pojde moj sosed po svojem običaju zopet v rodni kraj. “Hej, na Kačjak— domov” — pristavil je šlajivo —, v naravo! Dober gospod ja, dober, ta moj načelniK. Niti prositi ga ni bilo treoa. Rrišel je k meni parne je vprašal:, Nu. kdaj pa misel zopet kaj na počitnice?4 Ej, gospod, že večkrat sem va3 namerjal prositi^ dame zopet za nekoliko dni | pustijo!1 dejal sem. ,Nu, če bi pa res tako radi, pa pojdito na teden dnij!‘ ogovoril mi je prijazno. “Vam izročam ptičice v oskrbo” — hitel je moj sosed —,, le vam jih zaupam,saj znam dabodete skrbeh znajjebaš kakor jazsam.Teden dhij me ne bo.A vreme kakor nalašč lepšega si ne morem želeti, Jutriza dne pa odrinem.’ In ni mi mogel vsega dopove-dati kaj naj vse storim in kako naj s ptičami ravnam. Ponovil je po dvakrat, trikrat isto stvar. A jaz sem se sam ž njim veselil, saj sem mu privoščil nekoliko d n i j odpočitka v lepi naravi m to v domačem kraju, katerega je on, dasi na skrivnem, tako ljubil. In veselo sem gledal za čudnim, pa dobrim mozičkom, ko se je drugega dne od mene poslovil in se na preprostem vozičku po cesti od-peljal. Bilo mi je tako dolgočasno brez prijatslja. Vse mi je bilo nokako prazno in otožno, da, še isto ptičje gostolenje se mi ni zdelo več' tako voselo, kakor ondaj, ko je bil do. ma moj sosed. Počasi somi minevali ‘dnevi in težko sem priča-kovol večera sedmega dne, ko se je moral vrniti moj prijatelj. Znal aem izvestno, da pride; imel je le sedem dni j odpusta, a bil je vedno točen in vesten v službi, pa zato si ne bi hotel svojevoljno odpusta povečati. Čakal sem ga zato zvečer, čakal sem ga pozno v noč, vendar le nisem začul po hodniku znanih korakov. Zadržalo ga je vreme, katero se je pred nekoliko dnevi povsem premendo — mislil sem si, —pride morda jutri rano. Prišlo je tudi jtitro — osma ura —, a pritelja le ni bilo. Začelo me je skrbeti- Kaj bi neki njega zadržalo? — zučel sem se povpraše* vati, in razne misli so mi rojile po glavi. i Minul je dan, — dva —*• tri — " v in prijatelj seni povrnil. Cetrt-dan je pa je prišlo pisemce od graji ščaka na Kačjaku — pismo žalostno žalostno, o Kakoršnem nisem niti sanjah-------izgubil sem — —mojega prijatelja ni ga bilo več hied živi mi. Bilo je pa tako - le; Moj sosed je imel vedno posebno sobico na Kačjaku. Grajščak, spoštuje potomca nekdanjih gospodov in posestnikov na Kačaku, odstopile mn je je pred več leti prostovol|iio ono sobico. Tu je tedaj stanoval ali bil je le malo doma: ves božji dan da še_ po noči je lazil po gozdu inposušal petje slavčkov, kateri so takrat baš najlepše peli. To mu je bila največja zabavs, Grajski so zanj malo skrbeli, saj so znali, da je čudak, pa so mu pustil da dela, kar hoče. Bilo je^po deževju. Mrzel veterl je pihal tam od gorei in stresava debele vođene kaplje z dreves, a slavčki kateri najraši po deževju gostole, oglašali so se lepše kakor obično po zelenem grmovju. Moj sosed ni mogel v sobinistr peti, napotil se je po svoji navadi v gozd, dasi jo bilo zunaj prilično hlakno in dasi je bilo že bolj priti večeru. Bil je res redek poznavalec ptičic, moj prijatelj. Za vsakega slavčka je vedel, k je sedi. Baš nekoliko dnij poDreje je bil opazil jednega, o katerem je pri-povedovnl, da takega pevca še ni slišal. In tje se je napotil. Rtiček je še drobil svojo pesmico, a moj prijatelj kat ni mogel dalje. .Pozabil je, da je hladno in vlažno, pozabil je da je slabo obleČeu. — sedel je tje no moker hrastov žtor in poslušai pevca. Drobil je slavček svojo milo pesmico, prenehal jvčasih, a zopet začel s podvojenimi in miloto. kako da hoče vse travice in vse cvetka vzbuditi iz sladkih sanj, in ni prenehal, ko se je jela že noč ipuščati doli na mirno naravo. Pelje slavček, a moj pri jatelj ga je le poslušal dolgo — dolgo. Že kasno te je domislil, da bi bilo vendarle čas, da gre domov, in odšel je jiočasi proti gradu in se vlegel k počitku. Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. ne vemo sicer kako r mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo. Dokazuje ta enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja -Sincerity Qlothe-s zanesljiva, » Obleke od Vrhne suknje od $13.50 do $32.50 $13.50 do $32.50 VERTIN BROS. & CO. Naši zastopniki v Minnesoti Za VIRGINIA in okolico: G FRANK HRVATIČ, 412 Center. Ave., Virginia. Za CHISHOLM in okolico: G JAKOB PETRIČ, P. O. B. 646 Ghisholm. Za GILBERT in okolico G JAKOB MUH VIČ,P. O.-B. 383> Gilbert. z-a EVE LETU in okolico: G JOHN AHČAN, ,305 Faya Road Eveleth. Za ELY in okolico: G. JOS. J PES HE L, Ely. Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice” ter jih vsem rojakom v omenjenih krajih o io priporočamo. $ Ali ste že zavarovani proti ognju? Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! t Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. ! O: t t S. G. Ghvnoweth Insurance An t A drugo jutro ni mogel vstati. V glavi se mu je vrtelo in noge so se mu od slabosti šibile- Moral je ostati v postelji. A ni mu bilo nič bolje. Mrazilo ga je, vroče mu je bilo, a po glavi so mu blodile čudne misli. Pozvali so zdravnika, on je z glavo zmajal nad bolnikom, katerimi je bilo čimdalje huje. Začelo se mu je blesti, mučil se je še nekoliko dnijlia prebolel ni. Pokopoli so ga na grajskem pokopališču sv. Roka kjer so ležali njegovi predniki . Zgubil sem pritelja— Njegove ptičice sem vzel vse k sebi, ali res čudno: dasi sem jim tako skrbno stregel, da jim nisem mogel bolje poginile so mi jedna za drugo v kratkem času. in od ondaj Uidi jaz nimam več ptičic — nečem jih imeti— spominajajo me pri-jatelja. ***** Le še dve, tri naj upregovorim ! Minulo je zdpet nekoliko let. po polju sem prišel v okolico grada Kačjaka — prvikrat v svojem življenju. Stopil sem tedaj v staro d-ovaui Kačjak,ogledal sem si ga in povprašal po grobu svojega prijatelja. Grajski pastir me je odpeljal na malo graško pokopališče sredi katerega se vzdiguje mala aapuščena cerkvica sv. Roka. Pokopališče leži na mali visočini, na meji z grajskim gozdom. Zarastla gomila stoja pri gomifi, razn0 Upravnistvo Slov. Novice. Ste Ii zavarovani? Ali je Vaša hiša v slučaju ognja v dobri sigu-ranciji. Zavarujte se pri nas in postanite otr enem delničar naše stare znane zavarovalne tvrdke, ki povrača preostah denar del” ničarjem nazaj. Finska vzajemna zavarovalnica v Calumet, Mich. Ta zavarovalnica vam nudi naj-večje ugodnosti. Prečitajte sledeče stanje družbe, dne 31. decembra 1915: lmejitelji zavarovalnih polic.........3,077 Zavarovalnina ................$3,161,486*44 l/.placane požarne škode .......$125,577.18 I/plačane dividende elanom ... -$253,323.08 Gotovina .......................$156,911.98 DIREKTORJI: Henry A* Kitti, predsednik. Oscar Keckonen, podpreds. John[Waat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik* Albert Tapani, pom-blagajnik* I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. I.ohela in William Johnson, odbornika. Sedaj je treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti. Ako še niste pričeli varčevati, začnite to taRoj in sicer vložite svoj denarna najbolj varno banko v Honghton Co., v t Houghton INot’1 Bank Houghton, Michigan, Sezona Barvanja! Sedaj’so nastopili dnevi ko se barval lepo suši ako je hiša na novo prevlečena* Naša zaloga barve je popolna. Raznovrstnega orodja za zia kmetiji, v rtu in okolu hiše. KECKONEN HARDWARE 11 . Peta cesta, Telefon: 163; . Calumet, Mich* grmovje raste po pokopališču zasejalo se je samo iz bližnega gozda, ne krči ga nobeden — saj nebenomu mari Tako zapuščenega pokopališča'še nisem skoraj videl_ Pastir me je privedel baš je v kot na severni strani pokopališča prav poleg gozda. —,, Tu je grob čudnega gospoda!” — dejal mi je in pokazal na zarastlo gomilo, poleg katere je rastel mlad leskov grm.“Bože dragi vzdihnil sem nehote in vskliknil s pesnikom : V gomili tej sedaj leži Neznau, ncmilovan, Ne križ, ne kamen ne stoji, Kjer on je zakopan. (Dalje prihodnjič). ♦t++W*+t'H'++*M,,i*TTt'H*t*,H“H'+ t+t+t+t+tt *++++Tf^ Izdeljujemo! Razne mehke sladke pijače* Zastopniki smo tudi Za krepčilno neopojnojin zdravoJpiiaC° ‘Tablo” F. M. Kinsman, Bottling Wof^ Tovarna 812 Portland St. f i»! 1 tìttmmmm ■inniniw ZADNJI,DNEVI JERUZALEMA. I Zgodovinski „roman, Spisal J. Spillman D. J. M m (,]Vcra se ti pač in treba bati! orj Luci]. “Bereuika l>i se r jjulivalila za naše skromno iiovJe! T°dà Pre(On se preob-(| „p dovoli, da poizvem,ka-, erodi zda j mojemu irtlade-spremljovaleu! Saj je že dos-jl geinka.] ? jja1 [n kako ljubezniv mlade-jjje ta Pavlin Tudi brez tvoje-ätneuega priporoči'la, da ti je na morju življenje, bi ga bi-jtčuO radi spre jeli pod svojo Jflio. Takoj sem poklicala izlij ])*- öga zdravnika Galopa, ki u-ija bodo sveže moči mladeničevim podpirale njegovo zdra .Ulto umetnost. Zdaj pa se -mu-i,p,-i bolniku nekdo, ki mu pri-0, močnejšega zdravila, kakor -, sna pripraviti Galen.” Tu'se sarahlo odoro vrata inv io stopi starček častitljive pos-srebruimi kodri ua senčili, jkiKošatimi obrvimi mu žari :ih rol#5 ;o »ve. nije svetlih oči, polnih čudovite • iliuein ponižnosti. Globoko vdr-icbjs in zgrabaircena lica govorijo o jiioviliprestanih nadlogad in du Liiih bolestih. Močna brada mu Trožnje vele ustnice in pokriva il starosti uselie prsi. Ilir Cospodov z vami!”. $tavi starček z drhtečim glaum, ■•In s tvojim dubom!” odgovori teina in se mu spoštljivo priklc- 25 Saj je tol Ta pozdrav je cul Lu-SjodEvzebija in prav tako sta ne-L odzdravljali Koda in Pavli-lutaj se spomni, da je opazil waj posebnega ko je stopil v ve-niateriae hiše. Izginil je uam-V-bronasta kip boginje Diane,k '’tal ob vtedu v vežo,Sta li mati yo^ätra sprejeli vero, zoper kate-je boril dosedaj se vso močjo »je mlade duše? btarček stopi k Luciju m mu Gjajirijaznim glasom: “Tudi s tajmir, hrabri tribun!” Nato vanj avo je jasne oči in še Instavi; -‘V tebi se bori luč s Trositi bočeme Gospoda iu-.■> 1 Ja zmaga tvoj dobri angel, ß! ta so one Gospod tudi vate z ''talnim očesom, kakor se je oz-iletač name!” Citarcele hoče ta-°joditi, kajti dve svetli solzi sta *ll|n utrnili v očeh, tacila poljubi spoštljivo starč-ta roke ga spremi z materjo “Nocoj prinesem ranjen sobi ; šele ko zažari nad rimskim mestom jutranja zarja zapusti vdovino hišo. Kako se začudi drugi jutro Lucij, ko pride iz svoje spalnice in zagleda Bavlina dicela ozdravelega poleg svoje matere in sestre!Mla-denič mu zatrjuje,da je to učinak čudežnega zdravila; tribun pa smatra naglo ozdravljenje le za uspeh tajne čarovnije. Ko odide Pavlin, reče Lucij svoji sestri: “Glej, Lucila, nekaj posebno lepega sem ti prinesel iz Jeruzalema!” in ji pokaže dragoceni vratni nakit Tamari«. “O, kako krasni rubini! In ta prelepa zapona! Mati, poglej, kako Se v.80 blišči in sveti!” se čudi deklica. “Zares.tako nenavodno velikihrtibj nov še nisem videla: -vzklikne Lucina. “Celo cesarica bi hlastno segla po njih! Kako si vendar mogel kupili to dragotino? Upam da ni kak krivičen plen, oškrop- “Aelo ti bode pozneje žal, da si šelj Ijajo cesarja kot naj v tako družbo!” —Toda Tigelin je načelnik cesarjeve telesne sira-že/in ljubljenec Neronov! Zato obljublja Lucij materi samo splošno, da se najbrž ne zglasi pri ujem in odide v mesto. Naslednje dni jo doživel Lucij bridke izkušnje. Zaman naganja Tigelina, pretorja, mestnega prefekta in najvplivnejše senator je naj prično tožbo' zoper Gesija Flora, češ, da se mora sam takoj vrniti v Palestino- Vsakdo izmed njih ga tolaži, takoj prihodnji mesec pride vse na vrsto! Kmalu nate mu pa pravijo, da se mora poprej izvršiti mnogo drugih tožb. Slednjič iz javi Tigelin, da je žel- ja cesarjeva, odložiti zadevo do 11.1 egove vrnitve z Grškega. Tako mine teden za tednom, mesec za mesecem. Lucij ima neprestano pred očmi svoje visoke načrte, na katere ga spominjajo v prvih mesecih zlasti goreča pisma kraljice Berenike. Zato pridno nadaljuje svoje obiske pri vpljivnih osebah in se udeležuje veselic in slovesnih gostij, katerih pa ne upa popisati brez sramu svoji materi in sesteri. vec|ega umetnika, kar jih jo kadj videl svet, Nato vzame cesar zlato liro in stopi v kolo razuzdanih žensk, da otvori ples. Navdušeno ploskanje pozdravi ja Cesar j agiti m aca. Z gnusom in studom premišljuje Lucij drugi dan na materinem vrtu dogodke prejšnjega ve. cera. Je-li vredno poštenega človeka, vladati tako suženjsko ua. dahnjeno ljudstvo, kakor so Rim-ljam od časov Avgustovih? Sramota! IN e Luci j ne more učakati, ko se izteče njegova pravda zopre klora, potem pa še takqi popelje k vojnim četam v Palestino. Ako ga je usoda res izbrala za bodočega vladarja, si hoče priboriti cesarsko žezlo z mečem, ne pa(s clečepiaštvom krog rimskih sena. Tako pride pomlad, obenem ps novica da se vrača cesar v Italijo. Tudi se jame širiti govorica, da je Gesti j Ga! padel pri JNeronu nemilost in da je izročil vojsko zoper Jude Vespazijanu, zmagovalcu Britanije, in njegovemu sirili Titu Flaviju. Te vleče Lucija Š6 bolj v. Palestino, kjer bi se bojeval in odlikoval pod najslavnejšimi poveljniki rimskega cesarstva. Kljub temn mora ostati v Rimu in piti čašo gnosobnosti in studnosr.i, katero mu vsiljujejo Tigelin in drugi razuzdanci. Končno pride Neron v Rim,in sicer kot zmagovalec na polju lepih umetnosti. Bred njim neso z velikanskim sijajem stotine zlatili in srebrnih vencev, katere si je priborila svojim “božanstvenim petjem” in igranjem na citrah v "0 Peter,” vzklikne Luci na, cede Kristusove, čigava "“'Gv mure biti boljša kakor (‘la' Prosim te, moli še za mo ‘ta sina, daga Gospod kmalu spelje v svojo Cerkev!” Ni #itaar (N •ospod vidi tvoje solze m 'Ge! Njegovo božje Srce še ni prezrlo gorečih prošnja rj,,e matere!Spomni se mladem 'v N '"»ti ajmn;, dal ga je ■eri’, '«òi stoji pisano! njegov Pri po 8e še GospodoviMateri in bos "Ùt°v0 Usliša na f’ N Mo blagoslovi Peter mater |t léi z znamenjem svetega križa 1 s« Wie I1 ki vrne priprosto v hišo senatorja Weilen*. Nihče izmed množice j bosonog, s Jco-v roki, a ni kak krivičen plen ljen z krvjo m solzami!” “Ne boj se mati! odgovori tribun. “Kaj takega bi si ne upal >:muditj svoji sestrici !Tudi nisem kupil teh draguljev! Fravzoprav niso moja lastnina, atnpaa darilo neke judovske deklice katero je poslala sama tebi,Lucila* Mati in bet strmita začudeno v Lucija. “Vidiš spaka, že zopet mislita na ženitev! Za vas ženske je ženitev prvo in zadnje! Sicer bi se bilo res lebko. kaj zgodilo, a zdaj ue maram vec na to, misliti kamara, ki je Lucili zas las podobna samo da ima črne oči, je prestopila, žalibog, k stranki kristjanov, Katerih J udje in Rimljani ue mo. reje videti. Nocoj vama morda kaj več pevem o tej deklici. Zdaj pa moram takoj v mesto, dà napravim najnujnejše obisko! Zvečer sem zopet doma! Na sviden-P’ ,e peha po veliki Apijski eesti sl,hi, dajeta slabotni, s krom. H pečeni starček prvi izmed / 'Hu duhovnih vladarjev, ki bodo stoletij kot namestniki vseh grških gledališčih. Sam stopa v mesto kot bog Apolon s citrami v roki. Raz pleča mu visi škrlatni plašč, posut z zvezdami, edavo pa mu venča krona zmagovalca. Ugledno meščanstvo in ees-tua drhal, vse mn biti naproti in klice podlemu morilcu svoje mate rem soproge: “Pozdravljen, naš bog, pozdravljen!” Pozdravlja ga tudi Lucij, ki je šol s Tigelinom in senatom klanjat prihajajočemu vladarju. Sramuje se samega sebe, kakor mu je po pravici rekla mati. Za plačilo je povabl jen zvečer na cesarski obed, kjer se mu nudi prilika, da se še bolj poniža v praliu pred Neronovo gnusobo. Tu visi onih tisoč osemsto in osem vencev katere-je prinesel cesar z Grškega Nekdo izmed gostov predlaga,naj naj se vsi kipi nekdanjih vojnih zmagovalcev pomečejo v ve'iko mestno kloako, Neronu pa naj so postavijo oltarji m svetišča. Nasvet se sprejme z gromovitim ploskanjem. Samo Lucij ne more hliniti tako veselega obraza kàkoi drugi gostje. Zato vpraša Neron poleg sebe sedečega Tigelina, kdo je oni mladi tribun, in se baha na ves glas, da takoj odpotuje v Jeruzalem, kjer ukroti uporno ju dovsko ljudstvo z močjo svojega božanstvenoga petja. Nato vpraša Lucija, kako mu ugaja ta cl u Ilovi t i načrt. ‘Na ta način prekosiš celo bož1 jega pevca Orfeja, ki je užugal s svojimi čorobnimi glasovi divje tor jev ia podle drhali. In kako hoče planiti na to ničvredno svojat, ko bo odišen s cesarsko krono! Zopet bo zavladala po širni državi nekdanja poštenost in priprostost. Sicer pjubi Bereuika blišč in sijaj, toda njeno častihlepje in njen ponos najde primerno in zadostno uteho, ako povzdigne rimsko zonal vodo nekdanje časti in slave. Zakaj neki . še ni odgovorila na njegovo zadnje pismo, dočim ga je^poprej tako skrbno obveščala o vseh najnovejših dogodkih v Palestini? Niti tega mu ni sporo- čila Bereniaa, da sta Vespazijan in Tit zbrala svojo vojsko pri Ptoemlajdi, odkoder si osvojita najprej posamezne pokrajine in šele petem udarita v svojeglavim jervzaiemsko ìjuesto.Qdkod ta nez-aupuoat? V te in podobne misli se zatap' ija Lucij, sedeč ob vodnjaKu v J hladni senci ja. Tu se mu približa sestra in bezgovega grmičev- D D D N- mu ponudi svojo roko v pozdav; rekoč- “Kako si vendar bled in zaspan, Lucij! Življenje, kakršnemu se udajaš zadnje dni, škoduje tvojemu zdravju in napravlja vrhutega tudi meni in materi nepotrebno skrb in žalost!” “Prav imaš, sestrica! Ravno zdaj sem sklenil pričeti drugačno življenje. Na vsak način moram iz Rima! Naj tulijo rimski volkovi sami, če se jim ljubi! “Poznam mnogo srečnih ljudi, ki si ne iščejo zabave v tej družbi! Le poglej Pavlina—” ‘Da, da, saj mi je vse znano! G» je kristjan kakor ti in mati, ki želita da hi tudi jaz sprejel to tujo vero. Toda vajin trud je zaman, jaz ostanem zvest veri svoje domovine, saj ima mnogo lepega in dobrega. Poleg poleg tega je zagrasil cesar vsem kritjanom s smrtjo. Neprestano se bojim za te in mater, zlasti Iter ta Pavlin obču je z poglavarji vaše stranke in mi zna slednjič pripeljati v miroljubno hišo vohune mestnega prefekta. Potem smo izgubljeni! No nikar se mi ne čudi, ko dobro vem,, da je oni stavec, ki ga imenujete Petra, vaš veliki duhovnik, ali kakor ga že nazivajo kristjani!” Lucila hoče odgovoriti; tu se nenadoma razmakne zeleno tez' govje in pred njo stoji — Tigelin. “Oprosti, milostiva gospa! vz-klikne razuzdanec in obsipava deklico s predrznimi pogledi; “saj veš, da se s cesarjevimi naročili ne sme odlašati! Vrtnar mi je povedal. da najdem vrlega tribuna tukaj ob vodnjaku, zato nisem D enar vložite na obresti ---------v-------_ PRVO NARODNO BANKO V CALUMETU. Prihranite vedno vsaj nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, ka= dar ga potrebujete. Vložiti zamo= rete vsako vsoto od ENEGA DO= LARJA naprej. Za hranilne vloge plačamo obresti PO TRI OD STO. Drago nam bo vedno biti vam na uslugo. Prva narodna Mav Calumetu. I “STORITE TO Z ELEKTRIKO.” § g PREJ ALI KASNEJE si bodete hoteli nakupiti I Električni likalnik. i ne BI BILO TO DOBRO SEDAJ? | ! Ugodni plačilni pogoji na zahtevo. - j HoughtonCounty ElectricLigfht Co | 1 Ste li zavarovani? Ali je Vaša hiša v slučaju ognja v dobri sigu-ranciji. Zavarujte se pri nas in postanite ob enem delničar naše stare znane zavarovalne tvrdke, ki povrača preostah denar deP ničarjem nazaj. Eiriskia vzajemna zavarovalnica v Calumet, Mich. dal naznaniti svojega obiska! Ka-ko me veseli tvoja .navzočnost, zverine!” odgovori tribun. Toda materi ni všeč, da se gre M“isliš, da se mi ne posreči ta načrt ?” vpraša Neron, katerega je spravil Lucijev odgovor v vidno zadrego. “Kaj je tako mogočnemu bbfiu, kakor je tvoje veličanstvo. nemo- njen sin klanjat rimskim mogotcem. Posebno pa ga prosi, naj o-pnsti svoj obisk pri Tigelin« m nekaterih drugih dostojanstvenikih goče?” vzklikne Lucij in se i,ul globoko prikloni, ^ " Zdajci stopj v Šumečo dvora m truma pevk in plesalk, ki cvetica dražestna! Oemu torej siliš odtod?” Potem naznani triuunn, da se prične tožba zmper Flora sred meseca maja pred cesarjem samim. (Dalje prihodnjič). Richterjev Pain Expeller j z sidrom Ta zavarovalnica vam nudi uaj-večje ugodnosti. Prečitajte sledeče stanje družbe, dne dl.decem- bra 1915: Imenitelji zavarovalnih polic Zavarovalnina----•_......... Izplačane požarne «kode ---- Izplačan«dividende elanom. Gotovina ................... .............3,077 ....$3,161,436.44 ......$125,577.18 _____$253,323.08 ......$156,911.9& DIREKTORJI: Henry A- Kittl. predsednik. Oscar Keckonen. podpreds. JohnAVaat-ti, tajnik, O. K. Sorsen, podtajnik. Jacob Llittl. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig. glavni upravitelj Mat. Lohela in William Johnson, odbornika. Ali potrebujete očala? Ak° jih da, oglasite se pr nas m imamo stroj za pregled in poskus oči, z katerem natanko preiščemo oči, preden uredimo očala. Zraven tega imamo vedno v zalogi, popolno 'zbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev- Obiščite nas vedno na starem mestu. A. Fahlen & Co. 312 - peta cesta- Calumet, Mich ZA MOŽKE IN ŽENSKE- Knjižica ki navoduje kako se mora dvoriti drago ’Vam osebo, ka- ko se spravljajo prepiri, tudi navodila za srečno življenje zakonskih. Pošljite4c znamko za poštnino na COLUMBIA NOVELTY CO. St. D.Box 9. New York,N.Y. ! Dva Predsednika Združenih Držav pišeta Poveljniku Newberry-u. Od Theodore Roosevelt=a Oystir Bay, Long Island, ' Oct. 19.1918. Poveljnik Truman H. Newberry, New York City. Dragi mi Poveljnik: Častitam Vam na Vaši nominaciji, toda veliko bolj častitanl Michiganu in celemu našemu ljudstvu. Bila mi je čast imeti Vas v službi pod seboj kot tajnika mornarice in jamčim o-sobuo Vašo zmožnost in nepristransko tet svojevoljno uda-»ost v javni službi. Zanimali ste sedo skrajne meje za Iju-do vlado, ki 7 pošte va voljo ljudstva pred vsem ter smatra vse druge srpisli manj važne od volje ljudstva. Vaš in Vaših dveh sinov značaj v sedanji vojni Vas znači kot pravega služabnika ljudstva. Oba Vaša sinova sta ob enem vstopila mornarico in se sedaj nahajata na širokem morju. Viète iskali službe onkraj morja; in ko Vam je bila ta od rečen a, sprejeli ste danoVam službo, v kateri stese izkazali vernega služabnika naroda. • Nominacija Mv.!"o.da tela slučaj ojster in čist. Ona ni zadeva med .Republikansko in Demokratično stranko, ker Mr. Ford nima nikaeega trdnega političnega smisla, in je bil zadovoljen sprejeti nominacijo pri katerisibodi stranki, ne o ziraje se na glavne principe mož, ene ali druge stranke ih njegov spomin o pretekli politiki je tako mračen, da sije izjavil, da je nekoč volil nečega Republikanskega kandidata za predsednika da ne zgleda, da bi bilo to mogoče,razun ako je mož žrtev svojetstarosti. Zadeva je gotovo veliko važnejša od vsake navadne politične izjave, zato ker je odkrito Arae-rikauska, je patrijotična, in za pripravo naloge miru in vojske, kakor nasprotno neumestna paicfizmu ki se pridigli jo v času miru in se prakticira v vojnem času. To je prvi slučaj v zgodovini naše države, da bi bil kandidat za višji urad nominiran, ker je potrošil ogromne svote denarja, da demo-rihzira ljudstv Zjed. Držav Vv rečeh, ki se tičejo njihove časti in blagostanja. Mr. Fordovi potroški v namen pacifiz. ma z njegovo -‘Peace Ship” in z velikansko reklamo v prid M e L amoflove,resolucije ter pacifističnega ini prouemškega / zadržanja proti naši udeležbi v vojni, so bili bolj v demoralizacijo vesti Ameriškega ljudstva, kot katera si blodi stvar, ki se je še kedaj pripetiln. Da Mr. Fordov sin ni ‘‘vstopil v armado v tem času in da je njegov oče odobril ta sinov korak, to je ravno, kar se more pričakovati od moralne propa-losti, ki jo provzroči taka pacifistična prepaganda. Mr.For« do v slu jč otrok moža ogromnega bagastva. Ako bi šel v vojsko pustil bi svojo ženo in otroka oddaljene od vsake priložnosti najmanje finančne napetosti ali pomankanja, in njegova odsotnost bi bila lahko pogrešana pri podjetju, z katerim je on v dotiki. Toda sin ostane doma protestujoč in in izgovarjajoč so, ko je izžreban, da se odtegne poklicu Vaša dva sinova sta šla vesela na fronto. Ona stojita pripravljena plačati z življenjem čast in interese Ameriškega ljudstva in ko ona dva brezobzirno na lastno žrtovanje služita v poklicu, sedi sin Mr- Forda doma v zavetju m njegov oče brani in odobruje tako početje. Bila bi resna nesreča državi imeti Mr. Forda v senatu, kose bi debatirala vprašanja nadaljevanja vojske ali pogoji bodočega miru ravno tako bi bila resna nezgoda imeti njega pri bodočih problemih uredbe naše države. Michigan stoji pred preizkušnjo, ki je jasna brez trohe zmot. in6d patriotizmom in Amerikanizmotn na eni strani, ter pacifizmom in neumnim krinkokosmopolitizmom, ki misli da je nekaj posebnega zlorabiti Ameriško Zastavo in z izjavljati, da bi hotel biti ravno tako voljno Hindu ali pa Kitajec kakor Amerikanec na drugi strani- Ako bode obstal kedaj v bodoče iiindustanski Senat, ter izvoli v dubu kos mopolitizma vsprejetn drugorodcev, n- potem nikaeega vzroka, zakaj bi Mr. Ford ne želel postati tam član. Nikakor pa ni on umesten v pristnem Ameriškem Senatu, ki obstoji iz mož, katerim so sveti ideali Amerike in kateri skušajo izpolniti v oljo Ameriškega ljudstva. Želeč Vam dober vspeh, sem Udani Vaš Theodore Roosevelt Od William H. Taft-a J 931 Bandiera Building, Washington, 1>. C. 1 October 10, 1918. Dragi mi Poveljnik Newberry. I’ismeno Vam častilain kot Republikanskemu kandidatu za Senatorja države Michigan, Jaz zatrdno upam, da bodete izvoljeni in za' gotovljen 3em, da če ste izvoljeni, izvrševali bopete častno Vaš vele-važni poklic. Jaz to izrekam iz lastnega opazovan ja, prvič izza časa koste bili pomožni tajnik mornarice liudrugič ko ste bili v istem kabinetu z menoj poti predsednikom Roos voltom. Stvar naj višje važ-uosti pri reševanju važnih vprašanj izbajojoe'k iz sedanje vojne je-da imamo v senatu može Vaših izkušenj v državnih zadevah in političnih stvareh'. Demokratična večina v Kongresu ni bila ena onih, na katere se je mogel zanašati predsednik ali država v prid delovanja k zmagi sedanje vojne. Ljudje Zjedinjenih Držav smejo biti veli_ ko bolj zaupni, ako imamo Republikansko večino v obeli zborih da bode višja državna zbornica umno združena z eksekutivno administracijo in pri skupnem kriticizmu bode administracija bolj . vspeŠna kakor če ostanejo Demokratične vegjnt) v obeh hišah. Z Mr. Fordo- vim znanimi mirovnim mnenjem, segajočim do skrajnosti, z njegovimi nepopisnimi političnimi zvezami in z njegovim vmešavanjem v te zadeve samo na povelje predsednika, je narod Michigana v velike111 dvomu, kako da jih bo zastopal. Un bo ah sel v demokratični kan. kua *in sledil slepo volji predsednikovi, ki ga je pripravil do tega, da kandiduje, ali pa nihče ne zi.a kaj da bo naredil, niti Mr. Ford sam ne. v slučajih, ki bodo skoro gotovo nastali. Ako ste izvoljeni, b0 narod Michigana znal, da bosto ravnali složno z Republikanci, in da l^oste do skrajnosti podpirali predsednika, kadar bo potreboval kon-greaove pomoči za srečno izvojevanje vojne in da boste neodvisni in pogumni dovolj, da odkrijete napake administraci je z namenom, da se popravijo. Resno upani, da bodo michiganski volilci izbrali Vas, Vaš odkritasrčni Wm. H. Taft Hon. Truman H. Newberry, New York, Y. N; Objavil Michiganski republ. državni centralni odbor. John D. Mangum.preds. Na volilnem listu napravite kriš -X. obroču '“O” pod sliko Abrahama Lincolna. To je vse, kar je potrebno- — Calumet, Mich. Lau ri n m. GLAVNI URADNIKI: predsednik: John Spreitzer, 218 Oak St. podpreds.: John Gazvoda, 5Ü9 Tam St.. Tajnik : Math F. Kobe, 420 7 tli St..Calumet, ” il. taj.: Jos K. Sedlar, Lindi» LakeAveSt.Lanrinm ’ Blagajnik: Jos. Scheringer. Oak St.... Calumet. Duhovni vodja: Kev. L. Klopčič,......Calumet, » NADZORNIKI: John D. Puhek, 2140 LogSt...........Calumet. Mich. John Gosenca, 4055 Klm St............ ” » Katt Sustarich, Osceola Sì..... ...Laurium ’ POROTNI ODBOR. John Sustarsich, 420 Osceola St. Laurium, Mich. Matt Straus, 2400 B St. .Calumet ’ Jos. Vardjan Dollar Bay, Michigan. SLOV. KATOL. POOP. DRUŽBA. Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich. VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so n|eni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se bijn vsaki čas od glavnega tajnika. Dnižbino glasilo so‘‘Slov Novice/' Naznanilo Asessmenta. Vsem članom in članicam S.K. P. Družbe se tem potom urad-i0naznanja, da je assess, št. 11. /a mesec November naložena dokih v znesku 25c na vse članstvo Družbe za bolniški sklad. V tekočem lecu izplačalo se je nad $400. bolniška podpore Lar je dokaj visoka svota za assessmente ki jih plačuje članstvo S.K-! Družbe v bolniški sklad. Z bratskim pozdravom Math F. Kobe, glavni tajnik S. K. P.D. Katoličani in Jugoslavija. ug.Cas. Urad. Washington,D.C Vedno se dobe ljudje, ki žele I feti resnico daleč in jo prikazi drugače, kakor je. Tem intri-W pa je odgovoril najboljše kr-Aiškof dr. Mahnič, ki zahteva za ‘'»je venrfke pravico, da šemo-"j8 boriti in nastopiti proti Du-“jo in Budimpešti, ne da bi ne s Blzamerili Rimu. Ib- MalmiČ je krasno cpsali "fene aspiracije Jugoslovanov svobodi in neodvisnoti. Omen-skega škofa Strossmayer-Akaterega delovan je hoče on na-Ljevati. Povdarja, da mora res-pravica, biti, pa naj se ^J8 ali narodi, ki se za njo bore ■'iako med soboj razlikovali, je, da so avstrijski Nemci Slovane vsake neodvisnosti a Vstopajo nemški katoličani N katoliški m Jugoslovanom, ker feda ne more preprečiti,da ne bj P°' odali resnico in se b ra iti za fhvico. ^r- Mahnič pravi, da je on ro. . *j'>b iu revoiuci jonar ne samo |m I r J ■Hrvat, temveč odinole zaradi fe ker je katoličan. Ako nasto-l)r°ti zločinskim Habsburžan-fe*stopa radi tega, ker se je ;""0v verski in narodni čut pro-a2ni upira. Z ogorčenostjo dis-' kl'äöanslstä duše pravi svojim ^ ^‘‘ksiui; Nemški katoliki se I* ( l"ijo ua evangeli j, istočasno pa t)r8Vii.jo y politiki, tiranstvo, . »zrajnosti čiste katoliške seproti podlim in nizkim intr-1,1 dunajske kamari# se čudim; Slovensko - katoliško društvo SV. JAKOBA. št* 2- S. K* P. Družbe. Laurium. Mich. Prvo in edino Slov. Kat. Pod. druSty« na Laurium. lina svoje rerine mesečne seje vsako Četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne ” dvorani Gosp. John Snstarioha na Osceola cesti. Društveni odbor za leto 1918 Jakob Vei tin, Josip Režek Jos R. Sedlar John Šuštarič. '“»lik Hat sem opisal francoskim ‘*oin to stari|e, iu globoko se I "lla'n z izlivom tega jug03lo-škofa. > Mah ««da 4keo tla. ‘>v inič pa gre še dalje. On v bodočnost s pogledom glo* a uiialeca, kateremu je za narod iu za njegove idea- jugoslovanski prijatelj; ^tni dovolijo, dati jim nasvet, ""jz vsemi silami trudijo Viti 'Jih, z vsemi se vsega, kar bi moglj ^U°v‘ nasprotniki izkoristiti, kar korist vse njihove kulturne, verske in politične cavedi ve. Y zadnjem času se )-t> v jugoslovanskem časopisju pojavila debata — sama na ehi zelo upravičena -— o bodoče ureditvi njihove nove države:em se branijo cen tralisticki sistem.pa fe. derativni. Vsak sistemeni ima svoje dobre strani, ali dobro bi bilo, da se sedaj, ko imajo pred sebo] še sovražnike, ta debata ne nadaljuje da je ne bi naši skupni sovražniki izkoristili in prikazali svetu, da obstojajo— kar v resnici ni —velike diference med ideali raznih delov jugoslovanskega naroda. Mislim, da imajo voditelj# jugoslovanskega gibanja poveriti rešitev tega vprašanja edinole jugoslovanskemu narodu, kije pokazal tekom te vojne velko politično iz-kušnjo in zrelost. Nemci in Madžsri so se pr«, pričali' da se ne morejo boriti proti ideji Jugoslovanskimi pok raj i. nami, je to njihov zadnji pokus. Budapesti Hirlap poroča Jugo. «lovanom, da ne morejo Nemci in Mađari vstati dalje blagi in da je njihova potrpežljivost pri kraju. Laz pa dobro vem, kako se je živ_ elo v jugoslovanskih pokrajinah, ko so biii jugoslovanski voditelji strpljivi iu blagi. Prepričan pa sem, da ho ta narod, katerega vo-idijo taki posvetni m cerkveni- dos stojanstveniki, katerih slino sem s tem člankom pokazal, konečno zmagal m postai dostojen drug 'ostalim velikim narod om. RENE PIC BON. Ro vesteh, ki so dosegle v zad njem času iz vatikanskih krogov-je napravil ta odločilni nastop naših škofov najglobokejši utis. Zdi se, da je Vatikan izpremenil svoje dosedanje stališče v pogledu rešitve avstrijekego vprašanja. Kakor se brzojavno poroča iz Ri ma, je sam papež odredil kadinal skemu kolegiju, da že sedaj pouči in pripralja dobre odnošaje med katoliškocerkvijo in onimi narodi ki bodo zadobili po tej'vojui svojo svobodo in neodvisnost. Ta odredba se more tiksti samo Avstrije, kajiti namen in cilj te vojne pri naša njen razpad. Zdi se torej, dn ODBORNIKI ZA 2 LETI: Martin Straus-Tosip Jakša, Antonii J a vic. Peter Hrebec. ODBORNIKI ZA ENO LETO: John Gršič, Jos, Vogrin, PaulMajerle, Jos. Žaleo M arša! : ati j a Stubler. Poslanec: Jos. R. Sedlar. Bolniški obiskovalci: John Šuštarič za Laurium ; za Raymbaultown m okolico, Martin Straus za Red Jacket in okolico Anton Udovič Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po Sl.00 na dan za dobo O mesecev in nadalnih 0 mesecev plačuje. Družba poj #20.00 na mesec Cela smrtuina je 1800.00 oziroma $400 kakor se bode kdo zavarovati. Nadalje plačuje družba tudi razne pošaodbe izgubo rok, nog tokočes i. t. d Odbor predpisom, s pripombo, da more. i potrebno, jo biti osebe, bodisi državljani ali želi, pripraviti dobre odnošaje novo osvobojenimi narodi. Z ozirom na pomiritev in zbij žanje rimske in vzhodne cerkve je sedanji papož razširal kardinalsko kongregacija, ki se bavi s tem vprašanjem, Začetkom tega leta je odredil, da pospeši ta kongregacija svoje delovanje m da mu čim prej poroča o vpehii. Zadnja ponudba Avstrije, da se započno mirovna pogajanja, na katero je predsednik Wilson odgovoril kratko in lakonično z energično odklonitvijo, je našla, kakor poročajo vesti iz Rina, odo-b’-avanje v vatikanskih krogom. Oficijelni vatikanski list Corriere d’Italia pravi z ozirom na avstrijsko ponudbo; Avstrijska mirovna ponudba je dokaz njene vojaške slabosti. Za centralne vlasti je prišel fatalni čas, da se morajo podvreči pogojem in zahtevam zaveznikov. i Vse to se more smatpati za; Roma ločuta v rešitvi avstrijske-gaprašanja. Ne moremo torej raglimeli nekaterih naših takozvanih katolikov, kakor |ih sam škof Mahnič nazivlja da se istočasno zaklinjajo na evangelij in odobravajo tiransto, ki je poganskega izvora. Slovenski in hrvatski kotoliški duhovm, odprite vaše cerkve narodu pročitajte mu polauico škofa Mahniča in Jegliča iu molite pred Bogom, ki je troedin njim: ave, Jugoslavija ter pokažite narodu novo zemljo, kajiti stara zemlja izgine. Uradne odredbe za vstop ¥ Slovansko legijo- V zvezi z osnovanjem Slovan, ske Legije v Americi je izdalo vojno ministrstvo i War Department J naslednjo odredbo: Bo navodilih predsednika stopijo v \eijavo naslednje uredbe pri novačenju vojake za Slovansko legijo, ki bo sestavljena iz Jugoslovanov, Celio - Slovakov in Ukrajincev, na podlagi zakona za dopolnilo v podporo vojske za fiskalno leto 1919., odobrene na 9. j ulja 1918. 1. Organizacija: Kot infanterij. ski.polki, oboroženi in presliiblje n■ Officers Training School, in to takšne praznine, ki še niso izpolnjene po načinu, označenim v prejšnid dveh paragra-fili Sposobnosti,krimajo služiti^kot podlaga pri. izpitu, bodo iute, Kakor so'sedaj predpisane za prijms. titev potrjenih vojakov za vstop v Officers Training School, toda z modifikacijami, katere po smatrar imenovano poverjeništvo primernim pri izbiranju kandidatov Nedžravljani, ki bodo imenovani častnikom v Slovanski Legiji, morajo doprinesti ' dokaz o svoji lojalnosti na pram Zdr. državam in dokaz, da se žele boriti proti cesarskim t vladam Nemčije in Avstro - Ogrske iu njihovim zaveznikom. ter morajo položiti naslednjo prisego: “Jaz........., imenovani.... infanterie v Slovanski Legiji, v službi * vojaka Zdr. držav, svečano prisegam, da bom verno i» lojalno služil stvari Zdr. držav proti cesarskim vladam Nempije in Avstro - Ogrske in njih zavezo i-kom; da prevzemam svoje dolž nosti svobodno in brez vsake omj-jitve v mislih alijnamere, izneveriti se, in do oom častno in verno vršil dolžnosti svojega poklica, v katerega stopam. Tako mi Bog pomagaj!” 'd. Novinci za Slovansko Legijo se bodo sprejemali prostovoljno. Biti morajo Jugoslovani, Cebo • Slovaki Drli Ukrajinci in morajo pripadati tlačenim da so narodom Avstro - Ogiske ali Nemčijo prebivati v zdr. dršavHli ni pa treba njih državljani niti podvrženi led-menu draftu ter morajo biti sposobni za splošno vojno službo, irno prijavitelji, ki posedujejo te sposobnosti in ki so v( starost] od 18. do 45 let bodo sprejeti v Legijo. Bri javiti se je treba pri Local Draft Boardn, ki bo pooblaščen po Provost Marshal Gen. eralu, spreiemati prostovoljce, k posedujejo potrepne sposobnosti. Draft Board v okrajih premogovnikov (coal mining districts) ne K obilnemu pristopu vabi ODBOR. DRUŠTVO ŠV. PETRI. št. 30 K. S. K. J* v Calumetu. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto 1918. Predsednik, ihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, John R. Kterbenc ml. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA L LETO. John Musič, Frank Plautz in Mihael Žunić. ODBORNIRI ZA 2. LETI. John R. Sterbenz, ml., John Turk GeorgeKotze. Porotni odbor ichael Sterk John Šuštarič in Frank Benčič. Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratnr, Math Anečič. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: ike Perušič. Za Raymbaul- town Osceola Swedetown-John Mušič. Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Društvo sv, Cirila in Metoda št* 9. v Calumet. Mich. Spadajoče v J. S. K. J. ima svole redno zborovanje vsako tretji* nedeljo v mesecu, točno oh 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske eerfcve sv. Jožefa. Uradniki društva za leto 1918 so Pred. Frank Sedlar, Podpred. Jos. Plautz ml. Prvi taj. in zastop. John D- Zunich Zapisnikar: Joseph Koss, Blagajnik, Joseph S. Štukelj- ODBORNIKI ZA ENO LETI: John Ilenich, John Gosenca, John Starc, Odborniki za DVE leti Peter Mihelich Martin Straus Jacob Kaučich. Maršal in Poslanec: Jacob Banovec, V slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt ■ Jednota plačuje v slučaju bolezni $/ in $2'na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (leam) prvega razreda 11500, drugega razreda SÌO00, tretjega raz. $500, 4 raz. $250. - Vsi oddaljeni člani pa zamorolo sv( jo bolezen pismeno naznaniti isti dai ko zbolijo. K obilnem pristopu vabi ODBOR. UITAIOVUEIA LETA 1*?;*. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničarjev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti. TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK. DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga oostava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET IZKUŠNJE v BANČNEM POSLOVANJU. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj» Stephan Paufl, blagajnik, J. E- Shepard, blag. namestnik. Naše geslo. Je bilo in ostane da; dobro^meso poštena vaga uljudna postrežba je temelj mesarske trgovine. ' Pridite in prepričaite se v Peninsula Meat Market VOGAL 6. IN ELM CESTE. Training School se Lodo uredili po j bodo sprejemali prijav za Slovans možnosti jednako Že obstoječim J ko Le.n j o. Rojaki, pristopajte v ,S. K. P. Družbo. SLOVENSKE '.NOVICE, . NOV “SLOVENSKE 'NOVICE’’' list a Slovence v seveiozapadu Zjedinjernh Držav. Izhaja vsaki petek. Izdaja SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTVO na Caiumetu. Mich. NAKOUJUNA ZA AMERIKO: ft 9.00 Trn celo leto ................ S 1.00 tla pol leta.......... .......^ Za bväopo in ilituGo inozemstvo: a« celo leto ......... S3.0C;tU 15 K: «»pellet. .............. S 1.50 ali 8 Kr Posamezni iztisi po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI se ne vraćaip. DOPISI brez podpisa se ne sprejmejo. V slučaju preselitve iz jednega v drugi kr&3 naj ee nam blagovoli naznaniti staro bivali» Dopisi, aenar in naročilalnaj se dopošiljajo pod nas tovom : Slovenian Publishing Co.,g 211-7th Street. Calumet, Mich. ” “SLOVENIAN NEWS.” Published every Friday at Calumet, Mich, by the “Slovenian” Publishing Co., 211 7th St aluraet, Mich. The only Slovenic paper in the Northwestern part of the U. S. of America. SUBSCRI* "lON $2.00 per year. 'J^he best advertising medium for Michigan inatesota and other Western States. Advertising rates sent on application. Enterec/at the Post Office at Calumet, Mich s second class matter. Telefon <*>«.!• ■mgmm mmmmmmmmwm I CALUMET IN 0KULI0A, H iiiiii uinii •-tioverner Sleeper je razveljavil odredbo zaprtja cerkva,gleda* lišč itd. Vsled tega se bo vršila redna služba božja v slovenski cerkvi prihodnjo nedeljo ob navadnem času, prva sv. maša ob pol devetih in druga ob pol enajstih. Župnik. — Krščena sta bila v slovenski cerkvi Rafael Willia.m sin Paula in Ane Kobeticli iz Itaynibuui-towiia in Ernest, *sin Jožefa in Katarine Šumeli iz Tamaracka No 5. .— Pogreb pokojnega Petra Bahor iz Ray mb,, ki je zadnji teden podlegel influenci, se je vršil privatno iz lnše žalosti na Òountv Road v soboto dopoldne. Ranjki je bil član društva sv. Petra št. 30, K. S. K. J ., dr- sv. Jakopa št. 2. S. K. P. D in Eagles. Ma-tori, Mis. Katarini Pahor, ki je tudi bila za influenco, se je stanje obrnilo na bolje in je upanje, di bo skoro popolnoma okrevala. — Prva smrta rudniška nesreča vtem letu, se je med našim narodom pripetila v pondeijek dopoldne okrog 10. ure. Žrtva je bil Josip Rom. stanujoč na 1417 Oak «tr. Yellow Jacket.Na št. 15 Calumet, kjer je bil p okojni uposlen kot majner, se je utrgala velika plast kamenja, lu je pokopala pod seboj nesrečneža, Smrt je nastopila takoj. Pokojni ,loe je bil rojen pred 50 timi leti na Maverlingu, Jara Dobliče. Iz starega kraja je prišel naravnost na Calumet pied 23 tirni leti,, kjer je- takoj Jobi) delo za C. & il. družbo, za k toro je delal neprenehoma do svoje ne-«rečne smrti, ža njim žaluje soproga vdova,, en si d Josi p in ena sestra Mrs. Deržaj. Ranjki je bil član društva sv. Petra št. 30, K. S. K. J.drnštva sv, Clnla in Metoda št. 9. J. S. K. J in društva sv. Jožefa št. 1. S. K. P. D. Privatni pogreb Se je vršil iz hiše ždosti v četrtek -dopoldne na pokopališče Lake View ob obilni udeležbi znancev in prijateljev, ki so blagemu in j»r2 jiibljeuemu ^pokojniku izkazali poslednjo Čast. Pokojni Joe je bil vedno zvest in dober član naše Cerkve, ki je ne samo radovoljno podpiral vsako podjetje v prid -cerkve, ampok jejjtndi sam rad ko lektal, kadarkoli je bil naprošen. pokojnikovi družini izražamo na, jte globoko sožalje nad izgubo pre- 1 ano umrlega sojiroga oziroma o-četa, njemu samemu pa naj sveti večna luč. Naj v miru počiva! — Ob jednern z Joe Romom Je ponesrečil tildi njegov tovariš Ed' vard Juntunen, toda ne srmtno nevarno. Prepeljan je bil v C. & H. bolnišnico ul je upanje da bo ozdravel, — Zdi se. da influenca v Calu-metskem okrožji) ni le ne ponehala, ampak zahteva skoro vsaki dan oo eno ali več žrtev. IJden najbolj žalostnili slučajev se je pripetil na Ilecli, kjer je v soboto popoldne na svojem domu 1687 Laurini!) Str.umrl za influenco Joseph II. Bryant, njegova soproga pa je poplegla isti bolezni v pondeijek jutro. Tudi tri" osirotele hčerke so na bolniški postolji z ravno isto boleznijo. Tudi med našim naro-do.m seje zadnji teden prce j razpasla ta epidemija, l^a Tamarac-ku so zboleli Joe Sterk, Mrs. Joe Jančar, Mrs. Frank Klobučar Mrs. Jobu Avguštin in Miss Molly Marzini, ki so pa vsi hvala Bogu, že izven nevarnosti m na potu popolnega okrevanja. V družini g. Mike Filipa na Kearsarge so zboleli trije otroci, ki sojia tudj srečno ^prestali napad. V sredo ju. tro je nevareno zbolel Louis Gorjup, boàrder pri John (Jcipami na Rockland cesti. Njegov položaj je nevrren Se v več drugih družinah se je pojavila bolezen, tod'a kolikor čujemo, je omejena samo na prehlajen je tako da se vsaj za enarat ni bati nesreče. Se enkratjj opozarjamo rojake, da se strogo ravnajo po navodilih, ki so jim bili dani v cerkvi in v domačem in angleških listih. Kakor hitro čutite preblajenje, ostanite doma, pojdite takoj v poatolj in pazite, da ste vedno na toplem. Pred vsem pa takoj pokličite zdr-avmka.Res je, da zdravili ke je sedai težko dobiti, ker so vsi vedno zaposleni, nekaj jih je pa tudi samih bolnih, a dobili ga boste le navsezadnje, posebno ako postaja bolezen nevarneja. In potem so strogo ravnajte po njegvoih navodilih in boste gotovo prestali krizo. -V soboto večer pripetila se je na potu blizu Michigan topilnice pri Houghtonu avtomobilna nes- reča, pri Uteri je izgubil življenje Fred Stoyle« po celem okraju dobro znän kontrakter iz Hough tona .S svojim prijateljem William Phillips se je vračal zvečer okrog desete ure iz svojega letovišča pri kanalu. Ysled trde teme je na križišču pri topilniei zašel na napačno pot in ko je to zapazil, je šel ritensko nazaj proti križišču. Zašel pa je jireveč na stran, kara se je prevrnila čez breg in oba poli ojiala pod seboj. Našli so jih delavci iz topilnice, ki so vzdignili avtomobil, kjer so našli Stoyla mrtvega z zlomljenim vratom, docili) je bil njegov tovariš Phillips popolnoma nepoškodovan. — Mrs. Frančiška Ovsenek iz Tamaracka je odpotovala v Waukegan, lil. na obisk svoje hčere V Mrs.Fr.Furlan. Cez zimo namerava ostati tam, na spomlad se bo pa zopet vrnila nazaj; m Calumet. —- Mr. Rudolf Vertiu iz osmo ceste, ki je Sii! bolan na influenci v Notre Dame, Ind. je prišel do mov k svojim stariseli), Mr. in Mrs. John Vertin, da si popolnoma opomore od nasledkov bolezni. — Drugi teden, 15. nov. bo odrinilo 43 Calumetskih mladeničev v Camp Wadsworth, S. Carolina. Med njimi sta dva Slovenca Stanley,Sterbeuc in Andrew M. Butala. — Prt. Jos.N. Strutzel poroča svojim starišem iz Franseokega,da je zdrav in da dosedaj še im imel prilike,da bi bil aktivno posegel v Kadar se Možje Menijo O * Obuvalu- je navadno znak priporočitve “fcgh Press.” Po ustnem poročilu je jgj? bilo prodano več omenjeneobuč^ kakor po vsi dingi lekiami, rudarji priznavajo čudovito trpežnostte obuče. Drugi letrdi-toda. “HIGH PRESS” se izkaže.Ono obstoji danes pov-sodi kot n a j trpežno je in najbolje obuvalo na prodaj. Tukaj - a T.-1-iinm a in «opravka, ker HIGH i. HESS ker Izborno mazilo Ako vas tare revmatizem, prot- . nevralgia, potrebujete kako a0i,lri olje, s katerim se mažete zun, i0 To zdravilo rabite morda že tap6, poskusite ga in se boste preprS!; o njegovi izbornosti. Ni vam trsk1 odlašati. Vzemite Severa’s e trpežneji od jekla! Na prodaj pri 40,U00 trgovcih, Gothard Oj kmeta. Nekaj posebnega za ameriškega vojaka so mala stara mesta e svojimi ozkimi in zavitimi ulicami, dvokolesni vozovi,®v kte re so vprežeui voli, mule ali osli. Ljudje nosijo večinoma lesena obuvala ali kakor bi jim mi reklj coki je., ki sopri nekterili tako velike, da bi mislil, da nekdo vesi ja proti njemu v dveh čolnih. J.oe dalje pravi, da ameriški vojaki ničesar druzega ne pogreša je na Fratieoskem bolj kot ame rikanski candy in s tem da ‘‘hint” vsem starišem, kaj bi La j boi | “glajhali” za božično darilo.— .— Pvt., John Stariha iz Raym-baultowna poroča svojim starišem Mr. in Mrs Jacob Stariha, da “Huni” neprestano bežijo preč ******»*************-|.*w*-i*****'M-**4i4.4.4h{m{.4m{.4.4ì4u§44i4i4i{h{m{i^m}i4m|i4n!i $ $ SE VEDNO NA STAREM MESTU, In še vedno izdeljujemo slike prve vrste po najnovejšem,kroju. Naša posebnost so ženitovanske skupšine. Dobro delo,skrbna postrežba in primirne cene je naša posebnost HERMANS STUDIO 4 Peta cesta. Calumet- — Našim lokalnim naročnikom naznanjamo, da je jiooblaščen g. I b »]• Njegova kompanij'a strojnih 20. novembra. Ravnajte se točno pušk se nahaja še daleč zada j za bojno črto. Jako zanimivo opiše življenje priprostega francoskega po teh navodilih in vaši sinovi_____ vojaki bodo gotovo prejeli Vaš bo- žični dar. John Sliutte, ki ima gostilno v bližini slovenske cerkve na starem Sheringerjevem prostoru na Dak cesti, pobirati naročnino in oglase za naš list in izdajati potrdila v ta namen. Bnporočaino ga posebno onim, ki nimajo časa nas obiskati po katerem si bodi poslu skozi dan. -—V pondeijek je bil otvorjen novembei-ski termin zasedanja okružnoga sodišča» Krvi dan so bile na redu tožbe proti onim, pri klerik so našli v posesti opojne pijače po novi “suhi” jiostavi.Zanipiiv je bil slučaj nekega Carboneau iz Cliassela, pri kterem so nedavno zaplenili-veliko množino pijače in sicer v prostorih, kjer je imenovani prej imel salmi in pa na njegovem lastnem domu. Sodnija je odločila, da mora plačati za pijačo najdeno v salunu $175.00 kazni, pijača pa najdena na njegovem domu se mu mora vi niti. Sodnik je namreč mnenja, da ima vsakdo lahko gotovo količino* opoj ne pijače doma za lastno porabo, dokler se mu ne more dokazati, da jo prodaja ali pa zamanj razdeljuje. To je sodnikovo osebno mnenje vsaj toliko časa, da višje sodišče natančno ne določi pomena in 1)a. mena “suhega” zakona. BI 6 IH WA e2.ua/iiy You lqt. 68c -Jgal. 11.23 lga). $2.35 3cans no. 2. Tomatoes 3 ” no. 3. Tomatoes 50c 65c Soržna moka 25’funtov za $1.25. Oobro sredstvo za vtreti ne sme manjkati pri nobenem dobro urejenem domu. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER imaže nad 50 let veliko priznanje med Slovenci na celem svetu. Jedino pravi s varstveno znamko sidra. 35c. in65c. Y lekarnah in naravnost od F. AĐ. RICHTER & CO. T4-80 Washington Street, New York, N. Y. na Onim ki imajo sorodnike Francoski fronti: Prosil bi Vas, ako bi bili tako dobri in bi vprašali v prvem pi s mu ki ga tam pišete da li je kateri prišel v dotiko z mojim bratom Bernard Fromholtz. ki je pogrešan od časa bitke 14. Sept. in mu bi sporočili, da bi mi pisal. Naprej zah valujoč se Yam za uslugo Paul Fromholtz (Severdvo Gothardsko olje), W ne potrebuje nikakega posanti? priporočila. To zdravilo se sj“5 priporoča kot najboljši liniment7 take bolezni. Izborno zdravilo A :___»____i___. : »ko imate okorele mišice in sklepe iS pdškodbe, in vsakovratne druòR*' lečine na telesu. Vzemite g* r" darkoli je vam treba kakega 4, nega krepčila. Prodaja se v lekarnah. Cena 80 in 60c. ' ' GALBRAITH & »COlft Odvetnika iztirjujeta dolgove, ura, nata zapuščine ter pre gledujeta lastninske |j stine Zastopata v vseh sodišči ULSETH BLOCK Calumet, Tel. 169 m Pogrebni zavo JOHN R. RYAN. je največjf na Calumetu ter bro znan med Slovenci* Pripori se v slučaju potrebe, istotako krste in ženitnine- 20T-6-cesta Tel 2S Calumet Mich- AKO HOČEŠ KADITI dobre smodke knpi si sni “WOLVERINE’ ki je izdelana iz pristnege vanskega tobaka od THOS. E N TEMAN 400 _ Pins cest m ob #1 po: soil Lu IH' Oij M na. poki ŽO H reč 1 e st in st ro st svoji at Na Calumetu 24 let Ječe lobo Izdelovalec UMETNIH SLIK Cor- 5 in Oak cest8 Psone 678-J. Calumet, NAGROBNI SPOMENU iz marmor ja in granita dobe zmernih cenah ori E. P. MurpU vse Calumet Granite Works I 900 W. Pine St-Tel. 678 W- Calu<"et' A ‘European Coffee H«1*1 -Evropska kavarn* Priporoča 3vojnu g' crosW1” črno kavo,raznovrstne jpeJil* če in izvrsten lunch. Arabi”111 gospode in gospe roja obiščejo. kinjfi# Peter Calumet, s< h« Richerjev Pain