spreminjamo bitna stanja r take kombinacije, ki pač ustrezajo našim potrebam. Kako pa potekajo ra_z ne aritmetične in logične operacije v glavnem spominu računalnika, je matematično in tehnično precej zamotana naloga, zato se v to ne -Gmo spuščali. Omenim naj le, da ing. Jože Jesenico rv . teoretično rešitev tega problena | daje posebna veja natematike imen£ vaha matematična logika, tehnično rešitev pa veja elektrotehnike ine | novana logika preklopnih vezij. Delavcu na računalniku pa za uprav | , Ijanje .is strojem ni..potrebno kaj -dosti o vseh teh rečeh, ker je ra- j čunalnik tako grajen, da dokaj enostavno prevaja naše znalce v' tako obliko, da jih sam razume. 1 Druga zelo pomembna enota računalnika je počasni ali zunanji spomin. | Ta pa je dosti enostavneje zgrajen l kot glavni. V njem lahko le shranjujemo podatke, ne moremo pa raču- | nati. Stvar'je želo podobna magnetofonskem traku. Drobne feritne pa j ličicc so nanizane druga zraven ■ druge." V soka paličica pa nam predstavlja en bit, Nomagnetenje ima l zopet dve možni .smeri vzdolž te pa ličice, Med seboj povezanih 8 bitov tudi v tem primeru imeujemo bayt, Število teh baytov na eni enoti je pri počasnem spominu dosti i večje kot pri hitrem, saj znaša ve- j dno več miljonov. Oblika teh pomnilnikov jo zelo raslična. Spet je l odvisna od tipa računalnika. Dosti- , krat pa je na en računalnik priklju I čenih v^č različnih počasnih sporni- j nov. Omenimo le nekaj naj pomembnej- j ših vrst. Magnetni trak Podoben Je po' zunanji obliki nn.g~ neto.feriskenu trakti in jo navit na poseben vrtljiv kolut. ilUU TRAK i KOLUT'' Črtice na' traku pomenijo feritno paličice, ki smo jih imenovali bi- Trak je običajno dolg nekaj metrov in lahko sprejme okoli 21 milijonov znakov. Magnetni boben Izgleda kot valj in na plašču so v obliki krogov nanizani biti oziroma bayti tako, kot kaze naslednja slika: Zareze ila valju zopet pomenijo feritne paličice, njih število jfe v splošnem zelo veliko in je odvisno od fizične velikosti bobna. Najbolj uporabljena enota zunanjega spomina so tako imenovani'magnetni' diski. Tak spomin bo imel 'tu di naš računalnik in si ga bomo za to nekoliko natančneje ogledali v~ naslednji številki. | SINDIKAT BOLNIKO Ob novem letu -no odborniki obiskali bolnike, člane 'kolektiva ne. domovih, jim aašeleli skorajšnje okrevanje in srečno Ilovo leto. . Vsak bolnik je prejel skromen novo- I letni .paket v vrednosti 18 Ndin. Skupne so .obiskali 22 bolnikov. 1 ' ETtODAJA SbUČl ČLANOM SINDIMTA. Sindikat je organiziral prodajo snu i či svojim članom po zmernih cenah. Prodano je bilo 323 parov smuči in 27 kom sank za vrednost 5,5 milj. " 'ij Sdin. • M. V. H/1G2AD3 ZA 3E3ITSV KRIŽANIČI IZ F£E-'J31 IJS ČT3VIL13! Prejeli smo 24 rešitev, od tega; pravilnih IG nepravilnih 8 f IZŠR33A1-TI 30 SILI: 1. nagrada V3ECK0 ing. Maks 30 din 2. nagrada SKOPIC, Florijan 20 " 3. nagrada rOAPROTMIK Lenka 10 11 10 v \ /• ing o liaks Vrečico O n o v ^ Ze dalj časa prireja delavska univerza iz Radovljice skupno s pod j e_ tji v radovljiški občini razne £e-lovodske in podobne vežemo Sole. Te šole so nananjene predvsem zapo. sleniu v industriji, vanje se pa lahko vključujejo tudi zaposleni v ostalih panogah gospodarstva. Večerne šole so bile ustanovljene predvsem za ljudi, ki so sedaj za posleni, preje pa niso imeli možno_ sti ali pogojev za takšno izobraževanje. Zaradi te oblike šolanja se širijo govorice, da so te šole samo za to, da se na enostaven in lahek način' pride do diplome, to je, govori se o papirnatih diplomah. Res je, da šolanje traja nanj časa kot v rednih enakovrednih šolah, toda treba 3g imeti v vidu to, da v večernih šolah odpadejo splošni predmeti kot so: prodvojaška vzgoja, telovadba ir. slično. Poleg tega so tudi osta- li predi:eti skrčeni, tako da Šolanje res traja nanj časa kot v rednih šolah (ostali predmeti so slečeni zaradi toga, ker se upošteva, da so 3e osnove teh predmetov slušatelji učili že v obrtnih 5 lah)* Slušatelji teh šol lahko prestopajo v podobne redne šole (n.pr. 3 ali 4 letnik) sano s ten, da polagajo dodatne izpite. Kvaliteta kadrov iz teh šol bi bila lahko boljša. V prvi vrsti bi bilo treba temeljito pregledati program in pustiti samo to kar je potrebno, ne pa da slušatelji ponavljajo ra-zn? stvari iz predhodnih šol. Tudi san način Sclanja no odgovarja. Najprej ao 4 nosečo predavanja, na to še pa polagajo izpiti v 20 dneh, Na ta način pride do kampanjskega učenja 20 dni, nate se pa zopet "spi" 4- neaece, Jasno jo, da se na tak način predelana snov hitro pozabi, polog tega so pa tudi izpiti ne pripravijo dobro, » Zaradi teh pomanjkljivosti je v ra zpravi nov način dola v večernih šolali. Glavna sprememba dela bi bila predvsem v tem, da se preide iz sist<5 na končnih izpitov na sistem spraševanja sproti. Na ta način se pri sili slušatelja, da se uči sproti; seveda je kvaliteta predelane sno- vi boljša. Zaradi učenja sproti, oe tudi lažje sledi nadaljnim predavanjem« V primeru slabega znanja v s ene struj se lahko zahteva .od slu šatelja tudi končni izpit. Sna od sprememb novega načina dela, je tudi v ten, da se učni načrt prilagodi ncderni industrijski proizvodnji brez obzira na to ali je delovodja zaključen profil ali ne. Glavni cilj te šole jo, da slušate-Ij ne postane uslužbenec, temveč da je on najvišji neposredni proizvajalec, to je, da zna san tudi delati in tenu primemo tudi organi#*-sirati delo* Delovodska šcla v 3egunj&h bo zaradi majhnega števila slušateljev ver jetno prva, ki bo začela dela po novem načinu« Branko Renko O (nadaljevanje s str. 3 OCENA GOSPODAR. - zagotovitev adekvatnih (?) odnosov v delitvi narodnega dohodka pomenijo kontinuiteto z lanskima resolucijama, kot tudi s cilji reforme. V 'kolikšni meri pa 3e nam jo .posrečilo izvesti te, v sedanjem stanju tudi nasprotujoče ambicije, bo odvisno od predloženih ulcrepov in p_o nasanja vseh dejavnikov. zares uspeh Kadar govorimo o uspehih in neuspehih si navadno ne mislimo, da je igii \j3peh za različne'ljudi večji ali manjši, toda vsak uspeh je napredek in se je zanj nekdo prizadt: val. Ob tej priliki mislim na uspeli tov. Polončič Francija, ki je s tovornjakom podjetja prevozil 243.000 km brez večjega popravila motorja. Za ta uspeh je dobil diplomo, značko in uro od proizvajalca avtomobilov TAM is Maribora in je zato tudi prav, da mu paše podjetje v tovarniškem listu 'izreče priznanje za njegovo vestnost. ‘.’o ni samo njegov uspeh, temveč uspeh Vseh nas ki Sivimo v kolektivu, ker bo značka priznanja skupaj z našim reklamnim napisom potovala širom Jugoslavije. O gibljivi del OD IZPLLCiUTO 7d'. M3S3C DECEMBER 1989 StSJGt3-UA SPLOSlfO LESIH OiBAT KOVINSKI 02AI SEIiL/LiSKI OliTAT' 03BAT PLASTIKE ovrrr-Tf TA 1 pr i yr^ SKUPNO LESIH OH.V.T 127 131 131 124 137 129 128 O 12 (Op.: Vsako loto pripravimo več deset posod, vendar te ne izadon_ tujejo!) zavarujmo podjetje pred požarorr TKS Radovljica, oddelek za požarno varnost, je po posebni strokovni komisiji Občinske gasilsko sveže m predstavnikov podjetja, v mesecu decembru preglodal stanje požar no varnosti v podjetju. Ugotovljene so bile doloSene pomanjkljivos- < "ti, ki ogrožajo varnost podjetja pred nevarnostjo požara, /oliko je ugotovljenih pomanjkljivosti, katere se ponavljajo iz leta v leto, zato je dolžnost vseh članov kolektiva, da jih odpravimo. 1» V lakirnici kovinskega obrata je bilo ugotovljeno, da se na-'lajajo precejšnje zaloge raznih hitro vnetljivih tekočih izven zato namenjene omare. Zato namenjena' omara naj se sprazni in naj se laki in barve hranijo is_ ključno samo v cmari. Zaloge je treba zmanjšati na enodnevno potrebo. Ilabine za lakiranje in neposredna okolica okrog kabine se mora bolj pogo3to čistiti od ostan- * kov'lakov. (Op.j Ob vsakem požarno varnos_t nem pregledu isto stanje!) S kovinskem in drugih obratih, -jer so uporabljajo razna olja in druge vnetljive tekočine je* treba namestiti zadostno'količino posod za odlaganje mastnih in drugih krp. Skrbeti je treba zato, da se posode z namaščenimi krpami in drugimi odpadki redno■ dnevno odstranjujejo oz. praznijo. Bojan Zajc in Andrej Resman 3. Obratovodstvo k vinskega obrata naj skrbi .za to, da ne bo prostor pred'gasilsko shrambo založen z raznimi izdelki in polizdelki. Ta zahteva.komisija postavlja zaradi toga, ker pri vsa kem pregledu ugotavlja, da je prostor pred shrambo založen. (Op.j Potrebni' 'so končno diseip linski ukrepi) Pri pregledu shrambe jeklenk bu tana je komisija ugotovila, da se v prostoru hrani 21 jeklenk b. 35 kg tekočega plina propan butana, 4. jeklenko. pa se nahajsi jo pred starim skladiščem. Uprava tovarne naj poskrbi, da bo v shrambi shranjenih samo t£ liko jeklenk, za kolikor ima to vama dovoljenje. Vse. odvišne jeklenice je treba takoj, ko bodo prazne, odpremiti v kestno plinarno Ljubljana, 3 /• Jeklenke butana v' shrambi je tre ba vsaj za 10 cn odmakniti od grelnih cevi. Poleg tega pa je treba ned jeklenkami in grelni— r.i cevni postaviti zaščitne časi one. Ha priključno baterijo plina bu tana je treba namestiti s na visokotlačno cev mnoneter, na ni zkotlačno cev pa "U" cevko, (Op.s Nabavljajmo sano toliko posod pod .pritiskom, kot nad _ .* predpisi dopuščajo). 5i V oddelku oblikovalnice jo treba za shranjevanje rasnih vnetljivih tekočin namestiti kovinsko omaro in sicer v spodnjem prostoru. (Op.: Vnetljive tekočine morajo bi ti z avaro'vane!) 6. Komisija je ugotovila, da se v oddelim, zabojarne kadi, kljub tenu, da so nameščeni opozorilni napisi, Komisija smatra, da naj se za kadilce določi ustrezni prostor oziroma, da se kr-šilceLkliče na odgovornost in ustrezno kaznuje. (Op.s Kršilce naj se kaznuje!) 7. Komisija je ugotovila, da na o-graji skladišča vnetljivih tekočin in snovi še vedno ni ustreznih vrat, Komisija smatra za potrebno, da se pri ograji name stijo ustrezna vrata, da se sodi, ki se nahajajo izven ograje spravijo v ograjen prostor. Obe nem smatra komisija za potrebno, da se za vnetljive tekočine v sodih zgradi ustrezna lopa, . kjer bodo sodi zaščiteni pred atmosferskimi neprilikami in son čni pripeki. Prostor okrog skla- • dišča (znotraj ograje) je treba-' večkrat na l;;to počistiti in od straniti listje,' travo in druge gorljive predmete. Pobočje po d skladiščen telovad— •nega orodja je treba'očistiti od leoa ir. ostalih gorljivih od padkov, (Op.s Skrajni čas je, da skladi šče vnetljivih tekočih primerno zavarujemo in uredimo!) 8. V skladišču telovadnega orodja je dokončno urediti stenski hid rant in namestiti v bližini nj_e ga potrebno opireno. (Op*: Da ne bo prepozno!) 9. Pri pregledu lakirnice telovadnega orodja je komisija ugotovila, da se hrani velike količine hitro vnetljivih tekočin. /Jelno so te tekočine shranjene v železni omari, delno pa izven omare na podu. V prostoru se na bajata dve železni or.ari, vendar je ena napolnjena z razno drugo navlako, barve in laki pa stpjijo v posodah pred omaro na tleh- a o u Te ugotovitve veljajo tudi za nekatere druge prostore, kjer se Uporabljajo vnetljive tekočine. Komisija snatra, da naj bi se te ugotovitve zadnjikrat -pojavljale, ker je treba glede zalog vnetljivih tekočin prilag_o diti enodnevni uporabi. Istoča sno pa je urediti tudi to, da 3e bodo 'te tekočine hranile iz iti južno v zato namenjenih žele ■znih omarah. (Op.: Ob vsakem požarno varnostnem pregledu iste stanje, norda letos se slabše) I i komisija je ugotovila, da se Pr'A mizi za'namakanje telovadnega orodja v firnežu raznaša firnež po podu naokrog«. Da se prepreči večjih nevarnosti za : požar naj se sama po Hvalna ni-- t in prostor okrog bolj pogosto čisti oziroma odstranjujejo ostanki firneža. Sa odlagan- j ja.-krp namaščenih s firnežem, J g treba namestiti ustrezne po— i sode, ki se morajo dnevno izpra J znjevati. " (Op.: Vel$ko težkih požarov je .j povzročil sancSvžig neprimerno hranjenih firneževih krp.) 11« V kurilnici je t^sba namestiti vsaj se en gasilni aparat na prali 9 kgc (čp..; Ze izvršen-)) 12« Y predprostoru smučarskega ob rata se nahajajo večje količi ne oblog za smuči. Komisija smatra, da je to prevelika ko ličina, kar je treba obvezno • urediti v skladu z enodnevno uporabo« (0p„: To stanje ugotavljamo že več let) 13« Komisija ponovno priporoča, da 3e v hali A bolj pogosto čisti' • prah iz žarnic, strojev in ostalih naprav. (Op,: Kdaj bomo pričeli p sistematičnim čiščenjem strojev in naprav?) 14. Stroj za brušenje jeklenih robnikov' mora dobiti lokalno ven tilacijo, ki ne bo priključena na ventilacijo za odvod žago— vine. (Op.: Takoj ukrepajmo, da ne bo prepozno) 15, Obnoviti je zatiče pri priključkih; v kovinski delavnici 2 kem, v kovačnici•1 kom, ilamestiti le pokrove na dozah razvodnic vs Kovinski delavnici, lakirnici, montažni delavnici, fotografski delavnici, dleavnici strojne smučarije in lakirnici kovinske delavnice. Izvršiti je zamenjavo kabla do strojev v delavnicah: sedlarske, vtelovadnega orodja, strojne delavnice. ( INAJPRIKLADNEJSA o /^v -- goriva "GIASILO" St. 12 Preurediti in obnoviti je priključke s v kovačnici za vantila-tor, v delavnici sedlar sl:e, v delavnici za telovadno'orodje, v lakirnici smučarije. Zacienjati je varnostne šuko v ti čnice v delavnicah: sa telovadno orodje, kovinske delavnico - zunaj, metalne.delavnice in hali B. Pri -oklepnih varovalkah- v delavnici polizdelkov je namestiti* pokrov i V delavnici polizdelkov - poli-valni stroj je izvesti odvod, statične elektrike. (Op.: Električni tok ni nevaren samo za življenje in zdravje ljudi,' nasploh je velikokrat vz rok tej&kim požarom v lesni industriji) . 16. Vse gasilske aparate VK - FE -S, je treba preizkušati .pud pri^ tiskon na vsake 2 leti, vpe CCg aparate pa na vsakih 5 let. Vsi zgoraj našteti aparati, kateri pri preizkusu ne bodo vzdržali določenega pritiska, bodo izločeni, iz uporabe id jih je nadomestiti z nov ir; i. (Op.s Gasilci - na delo!) 17. ilonisija je v kovačnici ugotovila, da je tov. Resman Janko v času normalnega obratovanja kovačnice, v tem prostora pri popravilu stroja uporabljal ben- . cin. (.Op, s Primer lahkomiselnega dela, ki je na srečo ostal brez posledic). Ob nastopu zime so izvršili poizvedovanje v Trstu o tem, katero izmed številnih goriv je pravzaprav najbo Ij ekonomično. I • *' Drva in premog (antracit, manj pa lignit) so še vedno y ospredju, četudi jih nova plinska in'tekoča goriva čedalje bolj. izpodrivajo,. Ze- lo je -oe razširjena uporaba nafto II. in III. kategorije, a nafta IV. .kategorije jo bila skoraj povsem potisnjena na stran (nafto opredeljujemo na-kategorije gloda na to, do kakšne mere je izčiščena, to jo rešena negorljivih snovi), medtem ko se vedno bolj- uveljavlja plinsko gorilno olje, to je najbolj izčišče na nafta, gotovo najnevarnejši tekmec pa je sistem segrevali j a s toplim s rakom, čer/nr pravimo aklimatizacija. C:3*ITBAL&L hUmVA V novejših stanovanjp!cLh poslopjih je danes najbolj razširjena centralna kurjava preko radiatorjev. In staliranje takšnega grelnega sistema stane cca milijon lir, v glavnem Pa nekaj vež, to je odvisno od stanovanjske prostornino in pa lege \*e je nanreč stanovanje izpostav-! Jeno vež jenu nrazu ali v zavetju). c nedavnega sc pri entralner: s e g-I Sevanju uporabljali sakijučne : nafto II, in III, kategorije (naf-TV, kategorije ali tako imenova- li nazut je dejansko izginil, ker to najslabše izčiščenj-nafta, ki torej pušča veliko usedlin), .lan o g pa sno na prehodu na to nafte .a P^igsko+2orilno olje/Sicer bi no~ splošno uporabo1 -tega olja tu.di p0 zakonu v najkraj2en oasu, Vendar 3e inštalater sita podjetja dosti ae nenijo za to. Mlinsko olje ostane približno tretjino več od navadne nafte, in sicer °koli 35 do 40.lir (nafta II. kate-S°rije stane okrog 25 lir. kg, nazut P& kakšnih 18 lir). Plinsko olje, °t tudi navadna -nafta nista nevarna, se pravi vnetljiva; vanju lahko *».rao vržeš prižgano vžigalico, pa ~° gotovo ugasnila, Drugače pa je, cc se norda ustrezni rezervoar olja nafte nahaja v neposredni bli-zini hudo segreto peči; tedaj se o-oz, nafta tako ogreje, da prič-Uo izgorevati plimi in rezervoar se utegne razpočiti,. Prednosti plinskega olja nasproti navadni nafti so ^aslodujes ^LOlALOi^LJa - 51 ig.L9L:L.T? Ima več kalorij. Kilokalorija'je to plothe ,enota, ki nan pove, ko , Hko toplote jo treba, :la se I destilirane vode segreje kis a 1 stopinjo Celzija, nedten ko je oala ka -orijo. (k) množina toplote, potreb-110; da se 1 gram vode segreje za. 1 stopinjo Celzija, Medtem ko ima navadna nafta okrog 8000 dejanskih (in sano predvidenih) kilokalorij, Jih ina plinsko olje 88C0 do 9000, torej 10 do 12 odst, več. Mazut ina okrog 8000 kalorij, kerosen okrog 9000, antracit 7000 do 8000, lignit 2400 do 3500, bukova drva vladna okrog 22CC in 3000 suha, hrastovi j a nekoliko več. Plinsko olje ne pušča po izgorevanju toliko usedlin, ki jih je treba pri nafti s posebnin postopkon izločevati iz dirja, da ne bi zastrupljali ozračja. Plinskega olja ni treba pregrevati) z ve Ukini grelci v stanovanjskih'pos lopjih je trooa aanreč nafte pregreti. O Z A lil V A L A ! Iskrena zahvala sindikalnemu adboru "Tcvarnb IDlan" že- finančno ponoč, katero sen prejel-za časa noje težke bolezni. Obenen želin vsen sodalaveen. tovarne "Slan" srečno, zdravo in uspehov polno Ilovo leto 1970, Janežič Anton / ! ■ ■ Peter in Pavel. sta dvignila pakete za svoje otroke, darilo Dedka Mraza v podjetju. v Pa pravi Pavel; 2e po vrečkah se vidi kolikokrat si grešil. Peter odgovoriš Ne, kolikokrat sen 'grešil, tenveč kolikokrat sen zgrešil. 17 Marta Kolman skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj , dne 22. 12. 1359 je bil sprejet sklep o spremembi soudeležbe 0 3eb zavarovanih po te— neljnen z&konu o zdravstvenem zavarovanju, k 3troškon za določene oblike zdravstveni! storitev. Plačilo soudeležbe? ZDRAVNIK li Za vsak prvi obi3k zdravnika n£\ bolniškem donu na zahtevo zavarovane o3eb& din 10.- za vsa nesnemna protetična sredstva, vključno polplenenite kovine (srebro); ' za vsa snemna protetična sredstva: I I za sroastva in posege v čeljustni ortopediji (ortodonska dela), če zavarovana oseba izgubi pripomoček ali ga no uporablja po navodilih 2* Zn vsak prvi pregled pri zdrav-' niku specialistu zaradi ugotavljanja zdravstvenega 3tanja din IV. ,j. 3. Za medicinsko intervencijo ob prekinitvi nosečnosti, no glede na indikacijo, razen v primeru, ko gre za spontano prekinitev din 10C.- * - 4, Za vsak prevoz z reševalnim avtomobilom v zdravstveni zavod, oziroma iz zdravstvenega zavoda na bolnikov dom, ki ga odobri zdravnik din 15.- ZOBOZDRAVNIK K stroškom za zobozdravstveno nego in pomoč prispevajo zavarovane oa£ be 25 'fo k vrodnosti opravljenega .dela za tele storitve: Za vso zoboenravstveno nego, izvze mši izruvanje .zob; ■ ZDRAVILA K stroškom za zdravila, ki jih pre dpiše zdravnik javne zdravstvene službe, • upoštevajoč sklep o. zdravi lih, ki jih ni mogoče predpisovati na račuil sklada zdravstvenega zavarovanja in sklep o listi zdravil, ki se smejo predpisovati, plača zavarovana oseba za vsako izdano ser ovilo, no‘ glede na njeno ceno \ b izdaji v lekarni ali drugem zdravstvenem zavodu din' 4.- .OTROŠKI DODATEK Tudi pri izplačevanju otroškega d_o datka sc nastale spremembe', čeprav 30. bo za prve tri mesece izplačeval So po starem, to pa zaradi tega, da se lahko ugotovi obstoj pravice do otroškega dodatka, Upra vičeni bodo tisti zavarovanci, kjer ne bo osebni dohodek na člana l skupnega gospodinjstva presegal /3 °40,- din. Pri tistih pa, ki posedujejo nokaj z eni j e, se pa ne deli VG& a količnikom 5,5 anpak 1,16, Za prvega otroka bo mesečni znesek °troškega dodatka 60,- din, za vsakega naslednjega pa 80,- din, PO GRt BNINE -ovračilo za pogrebne stroške je od 1. 10. 1969 dalje: Za umrlo zavarovano osebo, katero pogreb je oskrbel pogrebiii-zavod ali druga delovna organizacija: 600.- din že je umrla oseba starejša od 7 let} 380,- din 8e je urarla oseba stara manj kakor.7 let. v Ce pogreba ni oskrbel pogrebni zavod ali druga delovna^organizacija: 500,- din, če je umrla oseba sta rejša od 7 lot; 300,- din, če je umrla oseba sta ra manj kot 7 let, POTNI STR0SK Povračilo za potne stroške v bolni-Co ali zdravniku specialistu je nad 3,40 din, če ima pa nad pet potovanj mesečno, dobi potne stroške v c s1oti povrnj ene. S. K. te © '