FRANC KRIŽNAR Stota obletnica rojstva tenorista in škofjeloškega rojaka Jožeta Gostiča Vse let« 2000 so v Sloveniji in na Hrvaškem potekale slovesnosti ob 100. oblet nici rojstva enega naših največjih pevskih prvakov, tenorista Jožeta alias Josipa Gostiča (1900—1963). Zakaj na Hrvaškem in v Sloveniji' Zato, ker si slovitega pevskega prvaka, ki je v sredini prejšnjega stoletja enako obvladoval tako ljubljan sko kot zagrebško (pa še avstrijsko - dunajsko!) operno in koncertno glasbeno sceno, delijo tako Hrvati kot Slovenci; še več: s svojimi številnimi kreacijami je postal Evropejec in svetovljan. In zakaj sedaj taka pozornost v Loških razgledih? Zato. ker je bil Jože Gostič rojen v Stari Loki (pri Škofji Loki). Malokdo to ve, ker je Gostič sam vedno govoril o svojem domu na Homcu (pri Domžalah), pa tudi ni čudno, da je v nekaj primerih tudi v uradnih- leksikah ta podatek, da je Jože Gostič I.očan. velikokrat pozabljen, zamenjan in napačno interpretiran.' Kes pa je tudi, da se je Gostič potem, ko je imel vsega le osem let. s starši, ko je bil oče (Leopold CD v letih 1900—OH organist pri ž. c. sv Jurija v Stari Loki. vrnil na I lomeč I pri Domžalah). Tu je res živel vse svoje življenje, odhajal in se vračal s turnej. tU je tudi umrl. je pokopan in tu ima tudi svojo ulico (Gostičeva ul.). Rojen je bil torej na Lari (v Stari Loki) št. 47.J Kar nekaj spominov in prijateljev pa ga tudi veže na rodno Loko. Ce v tem < iziru omenimo vsaj sedanjega ljubljanskega stolnega kanonika in v ikarja. nek danjega škofjeloškega župnika, msgr. Melhiorja Goloba. V vsem tem spominjanju, v katerem so bile v letu 2000 organizirane številne proslave, tiskovne konference, spominska maša in koncert na Homcu, operne in druge slovesnosti v Ljubljani in Zagrebu, odkritje kipa na Homcu idr., sta najbolj odmevni prav izdaja Gostičevega dvojnega albuma zgoščenk s posnetki, ki so se ohranili v številnih radijskih glas benih arhivih in opernih hišah, in že omenjena ter likovno bogato opremljena knjižna monografija. Za oba trajno ohranjena in zbrana dokumenta lahko rečemo, da nam Jožeta Gostiča prikažeta v luči morda ta hip največjega slovenskega glas benega umetnika, za katerega je nesmrtni nemški dirigent Kari Bohm izjavil: 'Visoka umetniška kakovost, vrhunska muzikaličnost, stoodstotna glasbena zanesljivost, izredna repertoarna pestrost ter Gostičeve sterilne vloge in nastopi potrjujejo, da pevca s lako Širokim repertoarjem in energijo ni več-. 275 LOŠKI RAZGLEDI r Gostičev dvojni diskografski album (dve zgoščenki) s preprostim naslovom Josip (iustič - tenor prinaša v Založbi Hrvaške Radiotelevizije Orfejza več kot dve uri posnetkov, med katerimi pred- njačijo številne operne arije \ interpre taciji Jožeta Gostiča z različnimi orkestri, dirigenti in drugimi sodelavci. Ker očit no ni na razpolago posnetkov (za dve uri. 5 min. in 39 sek.) z Gostičevimi zgodnjimi poustvarjalnimi dosežki, se prva ocl obeh plošč prične pri letu 1950 in znameniti tenorski ariji Radamesa iz opere AIDA Giuseppa Verdija (1950). Potem pa se do Gostičcvega prezgod njega smrtnega leta (1963) zvrstijo še arije Fausta (C. Gounod, FAUST), /.<>- hengrina (R. \Vagner. LOHENGRIN), Porina (V. I.isinski. PORIN). trije slo venski samospevi: BOSA POJDIVA in SAMO EN CVET (R. Simoniti) in DAJO LJUBIM (J. Michl), arija Don Joseja (G. Bizet, CARMEN), Otella (G. Verdi, OTELLO), DickaJobnsona (G. Puccini, DEKLE Z ZAHODA). CalafcKC. Puccini, TURANDOT), Cavaradosslja (G. Puccini, TOSCA). popularne Ave Marie (J. S. Bach - C. Gounod), arija Chenierja (l . Gior- clano. ANDRF.A CHENIER). MičeiJ. Gotovac, ERO S ONOG SVIJETA) in Mamica (G. Verdi. TRUBADUR). Kot sodelavci, pevski sopotniki in spremljevalci, kot so pia nisti, zbori, orkestri in dirigenti, pa nastopajo na omenjenih posnetkih s tenoristom Jožetom Gostičem še: orkester in zbor Opere HNK v Zagrebu, orkester RTV Ljubljana, pianist Marijan Lipovšck, orkester Opere SNG Ljubljana. Simfoniki HRT. organist Hubert Bergant, dirigenti Milan Sachs. Mladen Bašič. Rado Simoniti. Danilo Švara. Uroš Prevoršek, Pavle Dešpalj, Boris Papandopulo, Demetrij Zebre. Jakov Gotovac in Samo Hubad. Gostič se predstavlja s petjem v hrvaščini in slovenščini, kajti v marsikaterem primeru gre tudi za žive (»live«) posnetke. Tudi v tem pogledu gre za res antologijski glasbeni poustvarjalni prikaz 50. in 60. let 20. stoletja tako v pogledu opernih dosežkov nasploh kot tudi repertoarne ponudbe med Ljubljano in Zagrebom; takrat seveda še v okviru enotnega ali enovitega kulturnega in še pose bej glasbenega prostora. Jože Gostič je namreč obvladoval obe ti dve sceni, pa še katero (dunajsko!), ki pa je še bolj poglobljeno prikazana v naslednji, knjižni mono grafiji. Pri obeh navedenih ploščah so sodelovali še avtor tonske matrice (mastering v studiu 11 HRT) Alan Šnajder. producentsko delo sta opravila Marija Barbieri (ta je prispevala tudi hrvaško spremno besedilo v knjižici k ploščama, ki so ga prevedli Matjaž Koncilja v slovenščino in Stanka Kranjčevič v angleščino) in Vladimir Kranj- TenoristJože (jaslic r vlogi Merkurja r operi Richarda Straussa : naslovom Ihniajina ljubezen (Salzburg. 1952) 276 y/o/.i <>tiu:r\i<.,\ HOPIVA rt.\/.I:'1A (,<>SVČA čevič. Plošči je grafično oblikoval Toni Iglic, urednik izdaje pa je bil urednik ured ništva za resno glasbo na Radiu HRT v Zagrebu. Zoran Brajša. nad celotno izdajo pa sta bdela še Željko Mesar in Vojno Kundič Knjižna monografija o Josipu Gostiču (urednik Branko Polič) pa prinaša doslej res najobsežnejši tovrstni prispevek pri nas sploh o kakšnem pevcu dvojezično: hrvaško in slovensko, izmenjuje, glede na poreklo avtorja. Ne glede na to. da si Jožeta Gostiča po umetniških dosežkih delita najmanj dva naroda (hrvaški in slovenski), pa iz nje izvemo marsikatero podrobnost, ki je doslej ostala zastrta v številnih arhivih. Kajti le na podlagi temeljitih priprav ter vpogledov vanje, pa najsi je šlo zanje v Sloveniji (škofja Loka. Homec. Ljubljana itd.), na Hrvaškem (v Zagrebu) in drugje (zlasti še Dunaj!), sta lahko obe glavni avtorici pa še njuni številni sodelavci soobli kovali temeljilo podobo našega pevskega aduta Jožeta Gostiča. Kljub temu da sta si glavno delo v imenu Kulturnega društva »Josipa Gostiča- s Homca pri Domžalah razdelili kar dve avtorici (Marija Barbieri in Marjana Mrak), pa je že uvodnikov kar nekaj: Nikola Batušič je prispeval prvega od njih. potem pa je tu še nagovor Marije Barbieri. prve od obeh. ali celo kar treh avtorjev obsežne knjige. Ta ima 304 strani na velikem formatu (24 x 30 cm). Kajti o Gostičevem očetu, organistu Leopoldu Gostiču se potem razpiše naš priznani organolog in muzikolog dr. Kdo škulj (str. lš-22). Med drugim oriše tudi življenjsko pot Josipovih staršev ter pevčevo mladost: organist Leopold Gostič na Homcu, v Radovljici in Stari Loki in orgle v Stari Loki. Jože Gostič je bil torej rojen S. marca 1900 v Stari Loki. Potem se pojavijo prispevki Marije Barbierije- ve. ki v monografiji pripovedujejo o šol skem času Jožeta Go.stiča. in njegovem angažmaju v zboru Opere SNG v Ljub ljani do leta 1929 (str. 23-28). Najprej je obiskoval takrat znamenito ljubljansko Orglarsko šolo. nato pa je študiral še petje na ljubljanskem konservatoriju pri Mateju Hubadu in Jeanette Foedrans- perg. Pevsko se je Jože Gostič izpopol njeval še na Dunaju pri Elisabeth Radp- Danielli. Naša muzikologinja Marjana Mrak oriše Jožeta Gostiča kot solista ljubljanske Opere v letih 1929-1937 (str. 29--)2) in kot gosta v Zagrebu 1930-1937 (str. 43-48). Znano je nam reč, da je tenorist Jože Gostič kot solist debitiral v ljubljanski Operi v vlogi Len- skega P. L Čajkovskega Jevgenij Onje- gin, S. novembra 1929. Ker je zagrebško jožc (;<)StjC v naslovni vlogi Ottela istoimen- obdobje in pa dejavnost tenorista Jožeta ske opere Giuseppa Verdija (!9S7i 277 LOSKi RAZGLEDI i~ Gostiča v tujini v glavnem delo zagreb ške glasbene zgodovinarke M. Barbieri. si sledijo izpod njenega peresa še nadaljnja poglavja: Jože Gostič, stalno angažiran v operi Hrvaškega narodne ga gledališča v Zagrebu - 1937—1960 kot siuhii član in 1960- 1963 kot stalni gosi (str. 49-110). Josip Gostič na Dunaju, 1942—1951 v dunajski Volks- operi in od 1951 naprej v Dunajski državni operi (str. 1 1 1—122). Jože Gostič na gostovanjih (str. 12.s-l.-i2). Popis vlog \ , i ,.,,,-, /., ,,,, -,, •• ,,;, i,-,,-- •,,- v repertoarju Jožeta Gostiča in tonski .\tisloi lina dvojne zgoščen fee Jože Gostu - • •' tenor (Ljubljana-Zagreb, leta 2000) zapisi (str. L33-142), Pomembenjše vloge, opere in skladatelji v repertoarju Jožeta Gostiča (str. I 13-214) in Gostičeve interpretacije Ukor v delih hrvaških skla dateljev (.str. 215-22 0. V času med ljubljanskim debutom in uspešnimi zagrebškimi kreacijami je Gostič razvil svoje začetne in že pomembne lirične vloge do dramsko heroičnih smeri. Sledijo Popis nastopov Jožeta Gostiča- nabralo se jih je prek 1500, kar ni popolno število, saj je bilo samo v I INK Zagreb za prek 1000 nastopov Jožeta Gostiča (str. 225-266) in njegovi Poslednji dnevi(str. 267-270). Posamezna poglavja vsebujejo kritične ocene Gostičevih nastopov, pregled nastopov po posameznih sezonah in koncertne nastope, predvsem pa bogato dokumentarno slikovno in pro gramsko gradivo. V številnih spominih so o Jožetu Gostiču zapisali nekaj besed njegovi sopotniki in tesni glasbeni ter še posebej pevski sodelavci in vaščani s Homca. Hrvati in Slovenci: Mirka Klarič. Nada Puttar-Gold, Branka Stilinov ič. Milan Horvat. Vladimir Kranjčev ič. Franc Rode. Peter Prešeren. Branko Polič. Mirko Cuderman, Samo Ilubad. Vilma Bukovec. Ksenija Vidali Zebre in Tomislav Neralič. Na koncu knjige sledi še del (ne)obveznega (znanstvenega) aparata: povzetek v nemščini (Zusammenfassung, Maja Oršič-Magdič) in v angleščini (Summarv, Stan ka Kranjčev ič). (uporabljena) literatura, viri slikovnih prilog, kratice in indeks imen. S tem je Gostičev pevski lik v dobršni meri zaokrožen. Verjamemo avtorjem o kva litetah opernega pevca Jožeta Gostiča. ki je imel bogat in kultiviran glas. hkrati pa je upodabljal dramske like tudi igralsko prepričljivo. \ pevčevi karieri so še zlasti odmevna številna gostovanja v tujini, saj je veliko gostoval v Italiji - milanski Scali. Franciji - Veliki operi. Angliji - Covent Garden, Avstriji (Dunaj: Volks Opera in Državna opera. Salz.burg - Slavnostne igre). Španiji. Barcelona - Teatro del l.iceo. na Češkoslovaškem, v Bolgariji idr. V sezoni P)51 52 je bil Jože Gostič član dunaj ske Državne opere, v avgustu 1952 pa je pel pri krstni predstavi opere Danajina ljubezen Richarda Straussa na festivalu v Salzburgu. V spisku številnih navedenih vlog je še zlasti treba poudariti tiste najbolj značilne vloge, ki so tenorista Jožeta Gostiča ohranile kot našega nesmrtnega opernega in koncertnega pevskega prva ka: Florestan v Beethovnovi operi Fidelio, Janko v operi B. Smetane Prodana nevesta. Herman v operi P. I. Čajkovskega Pikava duma. Parisfal v istoimenskem 278 STOTA OBLETMCA l«>jS!XA n:\ORlslA /A SKOFJELOŠKGA ROJAKA JOŽETA GOSTIČA Wagnerjevem delu in Siegfriedv Wagnerjevern Somraku bogov. Edino, kjer nenacl- kriljivi in očitno zelo iskani umetnik v vsej svoji karieri, Jože Gostič, ni nastopil, sta bila morda še ncvvvorška opera Metropolitan in pa skniti Bavreuth z Wagnerjevirni slavnostnimi igrami. Obe (glavni) avtorici (M. Barbieri in M. Mrak) zaključujeta svoje temeljno delo na področju podrobne predstavitve življenja in dela tenorista Josipa Gostiča na podla gi dolgoletnega poklicnega spremljanja operne umetnosti. To ju je prepričalo, da je bil Josip Gostič tako po kakovosti petja kot po človeški plemenitosti ena največjih umetniških osebnosti, ki je trajno in neizbrisljivo zaznamovala hrvaško, slovensko in tudi evropsko glasbeno reprodukcijo. Po začetnem obdobju delovanja v ljub ljanski Operi se je kasneje v Zagrebu razvil v jasno profilirano umetniško osebnost PROGRAM PRAZNOVANJA 100. OBLETNICE ROJSTVA OPERNEGA PEVCA JOŽETA / JOSIPA GOSTIČA 5. marca 2000 mineva 100 let od rojstva velikega umetnika, opernctM pevca, tenorista Jožeta Gostiča. Oh tem pomembnem jubileju pripravlja Kulturno društvo Jože Gostič Homec skupaj : Opero Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba, Opero Slovenskega narodnega gleda lišča iz Ljubljane, Kulturno prosvetnim društvom Slovenski dom i: Zagreba ter m-katerimi posamezniki, ni: kulturnih dogodkov in priredi rev, ki so se začele 4. marca vZagrebu, končale pa se bodo jeseni v Ljubljani; x Izdaja monografije »Josip Gostič«, avtorici sta Marija Barbieri m Marjana Mrak x Izdaja dvojne zgoščenke »Josip Gostič« y. Odkrit|e spominske ploSSe na lu.ši \ Vttezovičevi 6 v Zagrebu, kjer je živel Jože Gostič - 4- marec 2000 ob 12.00 uri x Predstavitev zgodcenke u Jožem Gostiču v HNK v Zagrebu • 4. marec 2000 ob 18,00 uri X Slavnostna predstava Trubadurja v HNK v Zagrebu - 4- marec 2000 ob 19.K1 uri x Spominska sv. maša v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu - 5. marce 2000 ob 11.00 uri X Predstavitev zgoščenke o Jožetu Gostiču v cerkvi rui Homcu - 5. marec 2000 ob 12.00 uri X Slavnostni koncert opernih arij • 5. marec 2000 ob 16.00 uri :-: izdaja priložnostnega poštnega žiga m spominske kuverte na pošti Radomlje -b. marec 2000 X Večer iz ciklusa »Pogovori : opernimi solisti- posvečen Jožetu Gostiču. v dvorani ZZZS v Ljubljani - 15. maj 2000 ob 1H.00 uri X Oratorijski končen Opere SNG v Ljuhljani posvečen spominu na Jožeta. Gostiča - 21. junij 2000 X Postavitev stalne razstave o Josipu Gostiču na Homcu • jesen 2000 x Odkritje doprsnega kipa Josipa Gosriča pted njegovo hišo na Homcu • jesen 2000 x Slavnostni koncert opernih solistov v Operi SNG v Ljubljani - na dan odkritja doprsnega kipa Spominska sveta maša dr. Franc Kotit:, somaševanje Cerkev Marijinega rojstva na Homcu Nedelja, 5. marec 2000, ob 1 L uri O-Utni pokrovitelj ^,j,,u,tM™ dr. Franc Rode, ljubljanski nadškof in slovenski metropolir Programski /is/ slovesnosti ob Gostičevi 100, obletnici rojstva (leta 2000) 279 LOŠKIRAZGLEDI47 in s svojo umetniško močjo oblikoval in celo diktiral trend opernega dogajanja. Ne glede na velike uspehe zunaj in mikavne ponudbe tujih opernih hiš je vztrajal kot član zagrebške državne opere in bil absolutni ljubljenec njenega občinstva, ki mu je ostal zvest do konca. Od leta 1951 je bil član dunajske državne opere in soustvarjalec praizvedbe Straussove opere Danajina ljubezen na slavnostnih igrah v Salzburgu 1952. Čeprav je od njegove smrti na božič leta 1963 minilo že 37 let. so avtorji prepričani, da monografija o Josipu Gostiču zaobjema vse bistvene elemente njegovega vrhunskega umetniškega delovanja. Poleg že navedenih in najbolj zaslužnih pa so pri omenjeni (knjižni) monografiji o Josipu Gostiču v imenu Kulturnega društva »Jožeta Gostiča« s Homca pri Domžalah sodelovali še (štirje) lektorji, kar pet prevajalcev, drugi (strokovni) sodelavci, ob likovalca Mojca Dariš in Toni Iglic, ki je opravil tudi oblikovni prelom, grafično pripravo za tisk je opravila firma Fotolito Dolenc iz Ljubljane, delo pa je natisnila Tiskarna Simčič. Sedaj že lahko zapišemo, da so vlogo in pomen našega dragega pevskega prvaka Jožeta Josipa Gostiča poleg obeh omenjenih najbolj vrednih dejanj - dvojnega albu ma zgoščenk in obsežne ter kvalitetne knjižne monografije \ okviru praznovanj 100. obletnice njegovega rojstva še dodatno popestrila številna druga srečanja njegovih ljubiteljev, domačinov. Slovencev in Hrvatov: od spominskih svečanosti, prek opernih in koncertnih predstav do odkritij spomenikov Jožetu Gostiču. med pomladjo in jesenjo 2000. Opombe: Prim. Enciklopedija Slovenije, 3. zv. - E.-l lah. Mladinska knjiga. Ljubljana L989. str. šl i: ... rojen Homec. Domžale ... -'Prim. Hieng, B.JožeGoslič. 190O-1963, Loški razgledi (0 1993. sir. JtS-r in Barbieri. M.-Mrak. M..Josip Gostič - pevec, kakršnega danes ni. monografija. Kulturno društvojože Gostič, Homec, 2000. sir. 16, avtor Edo Škulj. 280