PTlajrečji slovenski dnevnil^l v Združenih državah _ Velja za vse leto • • • $6.00 <3 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays end legal Holidays. 75,000 Readers, TELZFON: C0RTLANDT 2876 NO. 40. — ŠTEV. 40. NEW YORK GLAVNO MESTO GRNEGQRE Bivši črnogorski ministrski predsednik Plamenac pravi da je premufal v New York črnogorsko prestolico Njegov italijanski tajnik ga bo dal deportirati. — Plamenac rad deli darove, še rajši pa pobira denar za obveznice. — Zadeva je v rokah državnega de partmenta. Operetna vojna, katero so vojevale rrno^orske fakcije v New Yorku brez armad, je dobila naenkrat resnejše lice, ko so nasprotniki Jovana Plamenaca, ki trdi, da je ministrski predsednik neobstoječega črnogorskega kra-Ijestvai založili slednjega pri državnem tajniku Hughesu ter ga prosil, naj preišče status tega balkanskega poten-tata ter njegovo pravico, da spravi med svet posojilo v obliki obveznice in v znesku dveli milijonov dolarjev. Deportacija Plamenaca kot nezaželjivega inozemea je predlagal osebno Luigi Criscuolo, politični delegat v Združenih državah, imenovan od naslednika Plamenaca. ministrskega predsednika Vučiniča, ki je umrl leta 1921. < risciiolo je pred kratkim prekinil odnosa je s Plamen-cem, ko je izvedel, "da zlorablja prejšni ministrski pred-sednik gostoljubnost te dežele in vlade in podeljuje preveč dekoracij." Kljub dejstvu, da je sedaj Ornagora le del Jugoslavije in da ni več kraljestvo, trdi Plamenac, da je on "vodilna luč" vlade, ki se je premufala iz Rimu v ameriško inetrfpolo. Criscuolo je rekel, da je bilo to "mufanje" posledica odločnega migljaja italijanske vlade na naslov Plamenca, naj se izgubi iz dežele. Prvi spopad v balkanski vojni na ameriških tleh se je završil pretekli teden, ko je njegova ekselencija, !\1. Plamenac izdala manifest, v katerem je vzel Mr. Criscuo-liju vsa črnogorska odlikovanja ter ga oropal dostojanstva političnega delegata (Vnegore v Ameriki. Criscuolo je rekel, da ni posvečal nobene pozornosti temu manifestu, ker ne prizuava avtoritete Plamenaca.' Nato pa je prišel oster spopad, v katerem je Jovan Plamenac obdolžil gospoda Criscuola, da se hoče polastiti kraljevskega črnogorskega prestola. Prijatelji Cris-cuole so vrnili ogenj z izjavo, da velja to v večji meri za prejšnega ministrskega predsednika, ki se je vtaboril v črnogorskem konzulatu na iztočni 58. cesti. Sedaj pa jt stranka .ki nasprotuje Plameneu, utrdila svoje postojanke za veliko bitko s tem, da se je obrnila na državni department. M. Criscuolo je izjavil, da trpi Plamenac v zadnjem č:i su na mani ji, da je on (Plamenac) Cmagora. Preiš^eg; ministrskega predsednika je počastil z malo laskavimi izrazi kot slepar in pustolovec, ko so ga v petek obiskali časnikarski poročevalci v njegovem uradu na iztočni pet in šestdeseti cesti, ki je glavni stan Mednarodnega komiteja za črnogorsko neodvisnost. M. Criscuolo je izdal ugotovilo, v katerem svari javnost pred črnogorskimi bomli. V tem ugotovilu se glasi med drugim: **Že preje se je posvetoval M. Plamenac z Hon. Frank AValsheni glede stališča državnega departmenta napram ' kondom' in Walsh mu je svetoval, naj se ne izdaja boiulov. pač pa naj se nabira prispevke za sklad, posvečen črnogorski neodvisnosti. Bolide pa se je pričelo prodajat i bvey moje vednosti in privoljenja ter mislim, da tudi brez vednosti Mr. Walslia." Neki list v Bostonu je vprizoril javen napad na Plamenaca, ker je pričel prodajati te "bonde" med tamošnji-mi italijani in Amerikanei italijanskega pokolenja. Nato je sledil protest pri državnem departments ki je izdal u-gotovilo, v katerem se je glasilo, da nima Plamenac nobenega statusa, kot poslanik in da ni vsled tega pooblaščen na ,]emati tukaj posojila. Criscuolo je rekel, da bo črnogorsko vprašanje predlo-^S1 narodov, s privoljenjem črnogorskega naroda. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLAND T 2876. NEW YORK. SATURDAY, FEBRUARY 1G, 1924. — SOBOTA. 1 p'.klicala obtožujoča oblast iz New Orleans. To j.- bila neka Joyce Normand. koristi:ija.' ki Je sodelovala v Cresccnt C rtv v neki i'ir\ zi p"?»/•■> &:;r> na teden.' Miss Numnn 1 t umie v Pennsvl-' vania Iiott-'u n;i - ' r-»fke okrajnega pravd.irk'i i/. K<>"s okraja. K"t 'priča .if ;z;>"v- I«;!a. dn je vide"!?. Joe Diam •< }vrmbra pre ! tekle"* h.* t a Tu ie 1>"! tretji dan j po dvo;n-n nui .hi. J rothv Bates. Joe ji je pričel ta-j Pred kratkim je bil izvoljen novim tajnikom demokratičnega na koj dvoriti, po vseh pravilih t*J rodnega odbora .Mr. < 'haA. (Jreatliouse. Pri prihod«j' težke umetnosti. Že naslednjega| konvenciji v New York City ho igral važno ulogo. dne jo je vzel s seboj na obed v, —--------------------- rru vse mesto je bilo zločinci v rokah ljal žnjo v hotel Tzorraine, l:i« r ■ .. a. _ - ..—.......... h navzoče pri pogrebu berlinskih oblasti Morris Tam sta večerjaila in pri-' _ ča je izpovedala MacDONALD 0 OBDACENJU KAPITALA Predlog glede davka na kapital ne bo predložen parlamentu dokler bo delavska stranka v manjšini. — Tudi glede protekcijskega tarifa se ne bo vršila nobena razprava. — Bivši ministrski predsednik Asquitli je proti temu, da ti se izplačevalo nezaposlenim podpore. da je bil J strašno nervozen in da je zrl proti vratom kot da se boji neljnbega obiska. Na vprašanje okrajnega prr\. dnika, kaj je rekel Joe. da pojas- 'i Celo mesto je bilo navzoče pri po- Berlinska policija je pred krat- 'eam' ^ebu umorjene Lu^ize Dawson. kim aretirala tri velike slepar- Brat je prisegel, da bo osvetil je __ Eden med ^ celo umor svoje sestre. rierala Allena >.potegriil-. Alvarado, Texas. 14. fe iruarja. „ .. ....... ... . . . in-...... .... ... . Berlin, A«nie!ja.l.» . tebruarja. ni svojo nervoznost-, je odvrnila; J rup!o Lnjize hawMin, ki je pred .. ' . . , .. . . , 1 - 4- - , .., -a"-,. • Irije nabcJj znam berlinski dru-pr.ča= - Bekcl je. da ga iščejo, Wn apustda s^j t.hupn a rekel je to S Šaljivim povdai-.; Pro«i dom u-r otlsla v New ^ ork. j y \lmMW)sti 1UK, Plnc. stu- London. Anglija. 15. februarja. — Ministrski predsednik K;nns;i v MaeDonald je izjavil Austin Cliamberlainu prejšnemu finaur-uemu kaneelarju, v debati glede delavske politike v poslanski zbornici, da ne bo delo uvedlo davka na kapital, dokler bo delo v manjšini. Chamberlain je zahteval definitivne informacije ^lede te točke z izjavo, da Škoduje trgovini strah pred radikalnimi finančnimi novotarijami. Ministrski predsednik je odgovoril sredi burnega smeha, da je davek na kapital v isti poziciji kot protekcija (to je protektivni tarif). Chamberlain je rekel nato: 4'To je bil odkritosrčen odgovor in jaz sem zadovoljen." Ministrski predsednik je pojasnil, da ne more sedanji parlament sprejeti davka na kapital in tudi ne protekcijskega tarif a. Potem ko je priznal, da lie more biti u-veljavljena nobena izprememba take vrste, dokler se ne zavzema zanjo večina dežele, se je ministrski predsednik MaeDonald lotil obrambe predloga za davek na kapital kot edinega sredstva, da se odplača narodne dolgove s poštenimi sredstvi. "Jaz smatram dve sredstvo kot nepošteni," je rekel. "Prvo sredstvo je zavrnitev dolgov in drugo inflacija. Nekateri J j udje žive v mnenju, da je davek na kapital korak proti socijalizmu. Ni pa ničesar takega. To je predlog, kojega namen je olajšati bremena narodnega dolga, ki teže sedaj industrijo te dežele." Po izjavi prejšnega ministr. predsednika Asqu'tha, da bo nasprotoval sklepu vlade v zadevi izplačevanja podpor za nezaposlene in objavi, da bo zbornica debatirala o tem vprašanju prihodnji teden, ni hotel ministrski predsednik izjaviti, če bo vlada resignirala ali ne, če bo poražena pri glasovanju glede tega predmeta s pomočjo liberalnih glasov. Rekel je: "Ce bomo poraženi glede principa, bo to nezaupnica, in odstopili bomo v teku petih minut." A' političnih krogih prevladuje splošno mnenje, da ne bo to vprašanje strmoglavilo delavske vlade, ker no-r-e Asquitli, da bi delavska vlada izpustila vajeti v seda- koln. Pri nadaljnih vprašanjih je pri- jda nadaljuje svoje muzikalne s dije in ki je bila pretekli pel petek ea oeividno trpela na izgubi spo- novanju na zapadni 77. cesti, je mina. Ostala je pri tem da je bil bila včeraj položena k večnemu Joe nervozen in da jo je spremil P'^itkn na pokopališču mesteca. v njeno stanovanje. V sobi je bil kjcr J*e P^ivela svojo srečno ....... . x . | mlado-t. last. ki je imel na prvi strani na- , ..... j lo je oil <-tlen najveejdi pojrre tiskani imeni Joe in Morris Du»- gov kar se jjh j(1 k|.(laj vr-i](, mond z velikimi črkami in Joe je tukuj. Krsti so sledili ne le pivj-nato priznal, da ima nekaj oprav- šnji sosedje in priatelji zamrl", ka s tem roparskim napadom. (temveč skoro vsi prebivulei im-ste- nadaljnem je bil zaslišan kot ea t[]<. povedi so v veliki meri pripomo- . . . • zaprte vse prodajalne v Aha tuike, da je bil Joe šile zjutraj v baptistnv>ki eerkvi. najmanj sovdeležen pri zaroti, ki v je iieU«»" ]»-la I.n.jiza. je dovedla do dvojnega umora. ( CVrkt v ,ji!:i nii1 _»«<"••■!«» r^ , . iui sfc»titn> ljudi ni < l * »I > i 11» vshnia. Dosed a j niso bili namreč dopruie- ^ , Jt ' , . . , . v rast or (jroner. ki j»* krstil Lnji- sem se uikaki pozitivni dokazi, " • ,1;i „ , „ , ? /O. jc vodil ])ogrenne slovesnosti. da je Joe oddal par usodepolnib IiUjiza Lawson j.- na.Šla zadnji p..- strelov. Vsled tega je bil Lueeia- čite^c na Hillside pc.konalisču i 1 no pozvan, naj še enkrat ponovi j S(J spuščali krsto v jrrob. j. povest, katero je pripovedoval. patetičnega prizora. S je prisegel Xor- tekom obravnave proti Morri.su. To je storil ter astrajal pri trditvi, da je bil Joe navzoč pri do-tienl konferenci. Včeraj zvečer ob polena j stih so šli porotniki v posvetovalnico. Po 34 minutah so se vrnili ter izjavili, da je Joseph Diamond kriv umora po prvem redu. NORVE&KA BO PREKLICALA PROHIBICIJSKO POSTAVO. Berlin, Nemčija. 15. febr. — Iz Kodanja poročajo, da bo Norveška v kratkem preklicala prohv bieijsko postavo. Socijalisti so predlagali, naj se vrši o tem vprašanju splošno gla-sovaaje. pa je bil njihov predlog nost nepojasnjena, prav kot se je solzami v oč»*h man Lavr-mi. brat uniorjeRi-. da !»«. osvetil snirt svoje ><"ii n*. Dviirni-je roko k prise.«r: t<-r i-^kt-l : N*< bom počival. d<-kler n- bo izsleden t«*r kaznovan morilce. X,ll>' je moja priča. Takoj po pogrebu je odpotoval Norman Lawson v New York, kamor bo dospel v nedeljo. Najpr-vo bo imel pregovor z detektivi, katerim je poverjena eela zadevo. Njegova nalogo bo tudi odloČiti. kaj naj se .stori z dragocenim pohištvom in drugimi stvarmi, katere je zapustila sestra. Prevzel bo zapuščino zamrle, vključno za $12.000 akcij, katere je imela Luiiza. Glede zasleditve morilea ni imela policija dosedaj niti najmanjšega uspeha in vsa znamenja kažejo, da bo ostada morilna skriv- zgodDo v slučaju Dorothy Kin* riškim generalom Allenom ter (drugimi zavezniškimi častniki v tj\<;b!enzn, so bili prijeti v teku enega samejra dneva vsled posebnega policijskega pogona, sledečega izrazitemu kriminalnemu valu. ki se je pojavil v višjih dru žriliiiili krojjih Med aretiranimi j<* bil t ud i neki "vojvoda Tervue-ren". ki je v r<".niei Of.to T>enn»-\ i/ llelirije. Ta človek j<* nastopal k«st visok častnik, podelil generalu Allenu pred zbranfhni zavez niskimi četami medaljo ter si iz-posodil velike svote denarja p<-eel eni zasedenem ozemlju. Prevari 1 je tudi prejšnjega turškega sultana, ki mu je priredil kra Ijcv.ski sprejem. Enkrat si je pridobil i*«-!<« zaupanje Angležev tet je bil nastanjen v Buckingham palači. Njegov padec v Berlinu je prišel ko se je hotel na sleparski r.a čin polastiti nekega dragocenejy avtomobila. "Princ aliein" je bil drugi o<' ličnjak. katerega je prijela pcli-eija. Princ, ki jo, v j-esniei kinu matograf.ski igralec, po imenu MaJakov. nastopal k'>t glavni pribočnik pokojnega earja ter iz javljal? da je pooblaščen podel je vati dragocene koncesije v imenv ruske sovjetske vlade. Izza leta 1020 je dobival večje «*votc denarja od nemških trgovcev in podjetnikov, s katerimi se je bil seznanil. Malakov. ki je bil vedno skrajno elegajntno oblečen ter živel v najboljših hotelih, je bil aretiran ob številnih prejšnih prilikah, a sreča mu je bila mila v vsakem slučaju. Ko so ga imeli zaprtega v neki bavarski ječi. sc mu je posrečilo pobegniti tekom monarhi-stičnega "puča". Berlinske oblasti pa ^o ga zasledile v Hamburgu ter izjavljajo, da imajo dosti dokazov. na temelju katerih ga je mogoče spoznati krivim ter poslati na varno v ječo. njem ca sil. Tretji v trojici, elegantni George Ro-skopt\ se je špeeijalizira \ tem. da se je seznanjal z bogato oblečenimi ženskami katere je nato omamil ter jih o-opal zlatnine. denarja, nakita in kožuh'-vine. V njegovi posesti so našli večjo množino morfuia. ŠTORKLJA. V družini Mr. Frank Lupsha. tajnika Frank Šakser *tate Bank se je včeraj oglasila štorklja ter pustila krepkega fanta. Mati in novorojenec sta zdrava. Naše prisrčne čestitke! TISOČ ARETIRANIH V LOUISU. ST. St. Louis, Mo., l.'j. februarja. Boj policije proti zločinskemu elementu je imel od ponedeljka naprej zy posledico aretacijo tisoč ljudi, med katerimi je bilo tut> je <*e-•rarea poročila s Kazimir jem Ko-verto. Kdo ve. kako se kaj počuti \ Umrli so v Ljubljani: I i v al a. Ž njim je šel tudi Štefan novem stanu? Anton Kačar, posestnik, 8o let. avs, ki se je zanj zavzel. Zunaj Kajti nažiral tj«> je prokleto -i<>-Frane Smole, delavec, 2S let. An- pa sta še nadalje razgrajala, (io-l bro. Sama sreča, da je p^^rebnik ton BelcjiUi." občanski ubožce. 57 stjlnLčarka je zapahnila dvojna j blizu, k-t. Janez Vidgaj, občinski uboižee,! viata. Ualožaii pa se še vedno ni 47> let. Ljubo mir sparovec, delav-1 dal ugnati. Nameril je repetirko "ev sin, 4 leta. Elza Horn. 5 -dni.! v vrata in izstrelil tri- ali šliri- I krat v gostilno skofci lesena vrata.,|s|OI>|] Samomor mesarja. U.'einek je bil stra-hovit. ProjektUir - . ■ i , . • . . .. . b<» mornl odstopiti zastraii Dne J4. januarja dopoldne se je so prodrli ohoma vrata m f» ple-L , , '., , -i -- ,-*- »-i -i v .i ' -t- v- - . , ker m na dnu \\ ilsnnoveiru < l>es»:l v svoji ms: v Savodni Ivan! talcev težko randi. Najhuje je bil! Sup-pan, mesar v Aleksandrovi ul.! zadet lGletni Franc Rel.v-.M- iz Brc- v Celju. Travi vzrok tega čina do-|strnice, ki je dobil strel skozi no- >lej še ni pojasnjen, razširjena pa go in pljuča, ^d ravnik i kljub te-! Z*,ki,';1 »mrle- jo .govorica, da zato, ker je bil: mu upajo, da ga mladost reši smr- 1,111 : Xl Potreba. I mrli je ni v.v- cbsr-jen radi verižništva in jc ba- ti. Nadaljni stre! je dobila Tere- * poslanik AViedfeldt v \Yashinžko opečenega otroka ^o takoj Golstje so Haložana prijeli in raz-prepeljali v ljubljansko bolnico,' <»ro»li, Štravs pa je ušel v Bre-jer pa je v tejkih mukah unni.' stmiao: vendar je orotžništvo oba ', i aretiralo in cd Ponesrečeni delavci. j njence pa je rešilni oddelek odpe- Na j) urn i žagi Gospodarske zve-! ijal v bolnic. Tlepetirka. katero /e v Trebnjem je udaril hlod je Haložan pred kratkim kupil v Mapca Franca Miheea po glavi .in! Mttriboru. je bila nabasana z osmi-ga tako poškodoval, da so ga mo- mi naboji. Oba aretiranca se u-lali prepeljati V ljubljansko bjki/.i j drugem svetu. 1 Kdo »i more misliti kaj j^a in prisrčneješega kot s!e-t;ili njihovi t;>v;iriši !»o-do prej aJi >U'j i«-ira prepričanj.i. Edin')!«* Mus-iolini Ijo malo j untal. pji irn bodo kmalo nkro- D opisi. Fairport Harbor, Ohio. \ nedelji« 11». februarja se nas j«- zbralo lepo število rojakov in j rojakinj na domu rfijaka Marka .MSlavca, kjea- smo praznovali pet-' indvaj.-etletnieo njegovega zakon-1 s.kt-^ii 'življenja. Zabavali siuo ,ie pozno v noč kakor na pravi svatbi .pri bogato obloženi mizi. Plesali smo «>b zvokih kranjske harmonike in peli lepe slovenske pesmi, lcakorr jr navada v vetseli ski družbi. Marko Milavee je prava sloven Vse doseže, kar mu drairo, — naj bo slava, naj bo blago. — doseže sosed nio j! Dlan doma mu ne odreče, isre na tuje, dobro steče njemu zlata kaplja znoj. Kodično še kličem srebrne/poro-črncema: Na mnoga leta, da zidra-va hi vesela ueakata zlat-o pordko! L. Švigelj. » jaiium je aoii Žagarja Janeza BaniČa, ko je ncjsLlj Fr >:.'jganje, tran&misijskj jermen ter Stav; mu zlomil levo roko. Oddali so ga. v bolnico v Kandijo. V tovarni kemienili izdelkov v Hrastniku se je utrgal v kaumo-k-mu za apnenieo težak kamen, ki j - padel delavcu Francu Lipovšku na ledja in ga smi-tno nevarno po-r ;odoval. Prebijali so ga v bol-irco v Ljubljano. ^ tovarni kos, srpov in k*pat K. < dobočnik v Tržiču je padlo pred-dclawu K. OSlobočnibu nakovalo 3ia levo nogo in mu zmečkalo j)i*ste. V predilnici v Tržiču je zmečkal : roj delavcu Francu Zupanu desno roko. Pri rezanju pločevine se je po-i czal pci obeh rokah ključavničar Anton Xabernik v Kranju. (iozdarskeiiiu delavcu pri tvrd-!;i Frane Celari v Škotji Loki je ]>.:r]el v gozdu hlod na desno nogo i:i mu zmečkal gležnje *n peto. Iz Belokrajine. Zadnj? mraz je zailiteval tudi leska korenina, rejen' ^Be^nj^ i !os žrtev- Zmrzaul je na poti pri (erknici. Ž-na Ana Milavec f - Cerk^'e slari te Dragom, brat pokojnega Mika Diagcča, bivšega deželnega po pa je rojena na Ogrskem, ikjer se je naš Marko seznanil in poi-očil ž njo. V Ameriko sta prišla pred 20. b-t i, kjer je on delal v premo-grrrovih in potem kupal neoJbdela-no zemljo v Loursiani, katero sta spremenila v rodovitno farmo. Prod enim letom je prišel v Faiir-port, kjer si je kupil lep dom in postavil prodajalno, ki mu lepo ~ "tispeVa. O našem Marku Milavcu hi - veljali bes *fc -pesnika, ifco potjd P ^iOft-esiskem kmetu: št,. slanea. Niso ga takoj našii. iai \-rane .so ga po obrazu precej načele. Umrla je v Dolenjcih Katarina Jankovič. ki je bolehala dalj časa. V Ti ibučah pa so pakopaii obče znanega go^tibiičarja in posestnika Petra Vi-anešLča, po domače Jurisea iz Tri buč. Imel je prav lep sprevod. N. v m. p. Umrl .je na posledieah težke po-žkodbe na Krasincu tiii z h*po besedo. In če lepji beseda ne bo zalegla. bo prišlo ricinus-oljc na vr-haraki na Vrtači, je izmaknil nje- j sto. gov tovariš Jakol; Jsoklič prihra-; • m • nek 700 l>in. Denar je spravil pri i . , ». ■ . , ... .......... ' 1 ! AiijrltrsJci kronumie. m- /v «*ar- .luiijuiii \\ eitliaustr. natakarjei v . " , , . krat padci s k<-uja. neki gostilni na Sv. Petra cesti, kateri je tudi tatvino priznal, ta pa ga jc izrečila neki svoji znan-'121,1 ki. ili so ai'etirani vsi trije. Italijanski postopač. V neki gostilni v Florjan ski ul. Zadnjic, ko je padel. >i j-. Xe bo drugače, kot da nabavi vlada fantiču lesenega konjiča. Konjiča naj mu gunea angleška plemenitaška in kapitalistič- Draga klofuta. j u< ž«:kar 20 dni za drl«; m •--;> s»- \ u' t;!ni pri **Z!at"m k»»nju j t dni z:.;v.r;:. '.vill i, de. wiiiilx-lu r Huiul! j___ •?anč!č ji je • •-iiravt ril > kivpk«> za-j ::nii eo. ki je oe-Miiio matib r- , . ... ... , j Neva lei:?rna v Liublnn:. sk<. M-.d-ee -.>i> Dirt. u*ga| v,i nu. Km.-: je : .laiulč »i:n* -,ir« p vihu - • *an; vite v nove javne j ! c kari u- Ljubljani in v' •••!• -1 j .'"'riii; š--'en:.ni--.,va ulica. Ale-! k-a::di ;.v:l e.*<-a. Pr-; u<>va uil- Živ-tbni čevljarček. l>va s.-v:wčana - k a,i- nI .v. a im ( .•■hi razumeti - kadarkoli sta • ra W >h'ova ulica. dela. sta si /■■ isita \ ki' • -godilo se j... da it bil v-:.-d nekejA« ste debeli? e-.re •" ]) «::liv-an v «'evl.i:irj'-v.- it:- i Samo poskušajte tO. '<> ifjeg''\ zagiizeii neprijarelj. f - Kakt rhltj vv -Tia -•• ugledala, sta ' Tisočeri dobeU 'judje bo poetoll taakl ';* "ela dra'';tl S-n ^ i- „'.<> v>e m* •ledei narofllu zdravnika, ki je prlsoro^il M ar mola Pr€-dylsne Tablete (Mrirmola pre-t* j jrlailko--! 1 P' -s i !! lk je Prescription Tablets) te ne&kodl*ive male V, .It/ m i.-i i.. ! i- maatt. napravljene po olivnem ■ ;U ' I-' jjarmola Podpisu (Marmola PrescrtpU- p idlle!:! jjorajž . M k(. s,, j,, s I- on>. Če Pte predebeli, ne Cakajfe. Pojdite m. ., -i , . , .ji k lekarnarju ln za, en dolar, toliko Btar.e ra/n k Mini. >ta se upadla u - ^ vsem vara ^ Eavoj teh ^blet. i 'je. Že «-senik 1'aT kaznova' i če V- Če hofete. Jih pa lahko tudi dobite, , - - • , . ■ aJco pošljete to ceno na MarmoLi Corrsp«.- i.liir SI jc p- !iiag;'j Z nožem lil na- t,y. 6RJ ." lulka »'■ Huj5eJo sta'no !r» lahko brer utrudJilvee* '. , . . .... r^žbanja. all stradanja ter ne puA£aJo : I n i I> 111 ! ;>> r .< . t !;»» l \ je l>-! 8!abth nHntor. — Adv t. v Ljubljani je ponujal neki Gr':an-|»a ^osptKla. ni Cauj^i iz Ti*eso dt Gordenouej Kaiko naj mu *ra gunea. bo pa žensko kolo. Pravil je. da je po-j delavski voditelj MaeDonald v pro- j begnil od 62. pešpolka v Parmi.iti zfipovedal. Koio je kupil v Logatcu in da gaj ^ * ^ proda zato, da dobi denar za r> >t , . i ,. . . . . ' , i \ oiitvc se oLizajo. \ hranei jo. Kmalu nato pa ie <>b- ... . . i Aoben pameten m razboritj 1 Amerikance ne bo volil niti demokrata niti republikanca. Prodno bo pa dal glas kaudida-j tu tretje stranke, bo natančno ■[ preštudiral, v kakšni žlahti je do-iličnik /. republikansko in demokratsko gospodo. vest-ilo ljubljansko policijo on«ni-| š'Vo Domžal, da je bilo to kolo ukradeno neki gospe Marovec. Velikansko trošenje. Ker s«' mu najbrže ne bo izplačalo n^taimviti stranke pamet-: nib, razboritih in samoniklih Izvedenci pravijo, da sc potroši vsako leto za pet milijonov dolarjev pare, ki jo uporabijo z žvižganjem ameriških železnic, rz-j Amerikaucev. bo rajši lepo doma vedene. zahtevajo, da bi se vse* jKM,j() železniške piščalke zmanjšale. Xa-: Ta (H]stavek Scm napisa' mesto piskanja, naj bi oddajala, svo| r:zi]-0. ostre žvižge ter naj bi se nahaja-1 Xe boni M, Ottdil/čc me b< la na pročelju lokomotive. In na-j tc dalje se potroši v Združenih dr-1 zavali vsako leto 140 milijonom i čevljev losa. ker ljudje, ko kn-i kaj h(hko izslctlil pujejo les. zahtevajo, naj ima ! raic vsak kos enako dolžino. Xobcn i * Naš zavod, na pa- r Kovertica obtožil nemorale. On. kot vztrajen denuneijant bo tudi v besedi '*razboritost košček nemo- stroko\-njak pa ne more dognati koliko -milijonov dolarjev se vsa ko leto potroši pri plačah, ker i ljudje ne zaslužijo vsled raznih \ želodčnih bolezni. To trošenje jej mogočo zmanjšati edinole s temo,' ljitim preprečenjem bolezni. Poglavitna stvar je temeljito izči-stiti črevesje. Trinerjevo Grenko Vino izčisti notranjost ter jo obdrži čisto. Uredi delovanje črevesja;. poveča tek ter ojaČi živce. Sedaj po Novem letu je vaš le-kar ali prodajalec zdravil dobro založen s TrineTjevim Grenkim Vinom ter s Trinerjevim I/in imen. tom, ki zanesljivo pomaga s slučaju peklenskih bolečin, kamere poznajo samo ni, ki trpe vsled revmatizma ali nevralgije. Tudi Trinerjev Miril^c Kašlja je jako uporaben v tej seziji. Neko ameriško poročilo pravi.! da se lahko preživi družina peto-j rih z devetimi dolarji in šest rte- j setimi eenti na teden. Poročilo pa žal ne česa sestoji ta družina. Iz petih oseb gotovo no. . t omenja, iz kojega glavni posel je pošiljatev denarja in prejemanje vlog na obresti, ne bavi se samo s tem poslom, kakor bi mnogi mislili. Pri nas izvršujemo vse javno-notarske posle, kakor: Affidavite, pooblastila, dolžna pisma, pobotnice, kakor tudi druge dokumente v katerem jeziku želite. Za vsa taka dela računamo samo naše lastne stroške. Odnosna navodila dajemo vsakemu brezplačno. Za kiiternn sum poslali affidavit r* preteklo leln ju katerim ni bilo možno priti v to deželo, treba bo za prihodnjo kvoto izstaviti nove. ker ameriške oblasti ne pri-poznajo takih, nad eno loto starih izjav. V vseh gori navedenih zadevah bo za Vas 1 najbolje in najceneje, ako se poslužite poznate — Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. NOVA KNJIGA NA KRVAVIH POLJANAH Spisal Ivan^Mažičič 'T BFLENJE in strahote z bojnih pohodov bivieg* slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in p polkovem opora ter njega zakletvi. Knjj^a je trdo nam, Tvetm> SV9 la m J» rofm m«?-*** ■ -t - GLAS XAEODA. 36. FEBR1925 ^TPBAVl? ZA POLET NA SE VERNI TEČAJ. POBOLJŠAVE NA ELLIS ISLANDU. l*o šestih iihscl-cv vrvenju in morebitni ubeg zadržanih iuozcm-prenapetega dela na Ellis Islan-joiv. du, kjer so priseljeniški uradniki 1'rizftava se sedaj na me roja j-dost ikra t delali dan in noč, via-(nem mestu, da treba remudelirati da lam sedaj razmerna tišina in vsa poslopja, da se doseže koreniti*. To ne poinenja, da ni pri- nit o zboljšanje obslojcčih razmer, sel jeiiccv nu otoku. Kljub u mrtvi Med tem si priseljeniški komisar 5-zoni znaša število tam zadrža- Curran prizadeva popravljati naj-nih inozemeev od 500 do 1000,; hujše zlo, kolikor je to mogoče ob ker pomenja, da priseljeniška po- sedanjih razmerah, in ustvariti staja služi vsak dan lota za stan«-'bolj prijazno atmosfero za one ne-vanje mnogim inozemeem. [srečne priseljence, ki iz enega ali Merodajni krogi se zavedajo, dafdrugega razloga morajo nekaj ča-treba porabiti čas do otvoritve jsa ostali na otoku, dokler se ne nove kvote 1. julija za nujne po-(rosi vprašanje njihovega prihoda prave na otoku. Javno mnenje je J ali deportacije. bilo vpravičeno ogorčeno radi raz-| - inrr, ki so mnogo let obstojale na otoku. Naslanjajoč se na to javno j mnenje je priseljeniški komisar ( Curan, ki je načelu te priseljeni-j skr* postaje, stopil pred pristojni odsek Kongresa in priporočal, naj Nekaj o šminkanju. Ella Hefworth Dixon piše v ne-- ikoni angleškem listu: Šminko vi- ■ nakaže svota od dveh miiijonov|diS zdil"> Povsod ^gavtnih mod udi trgovinah v malih dozah, kaj- in pol dolarjev za temeljito remodel iran je priseljeniške postaje. Y tej zadevi bo zanimivo opozo riti na nekatere poboljšave, ki so sr že uvedele na Ellis Islandu in j ki pričajo o boljšem vpoštevanju prišeljenčevih človeških potreb. .. . , i - • i 1i„ sobnem življenju nočejo slikati po Prvič v zgodovini Lllis lslanda J 4 . J _ * , , . . , . . 1 • Licih, so morda igralke, ki snnuk so nekateri izmed inozemeev, ki . „„i,„„ so zvečer preveč porabijo. 1 oda so 17. enega ali drugega razloga za- . v K ; ti polog drugih potrebnih toalet-i uih rekvizit modni Angležinji tu-šmiuka ne sme manjkati. Lahko to obžalujemo in obsojamo, toda ta navada se je lotila vsega angleškega ženstva. Edine, ki so v za- Panika v Angliji se polagoma manjša. Prilika, ki je zavladala v Angliji ob nr.stopu dc'avsk-ga kab;neta, jc pričela počori izg' njti. — MacDcnald si jc izbral srednjo pot ter ima prilik") dol^o čaia ohraniti vajeti vlade. — Nov mini. £trski predsedn k je dober žurnalist. lVivča Arthur Draper. Vlada Mar! N«n-d la j.* v vnIIii ! binetu v»-*i> publiciteto kot v manj knt en m- «• *. a v tria krat-i kateremkoli «*a u iz*a Vojne. Mač- kom «"*a ill so se z-:vrši'e zjuič Sne izprememl»e v s{ali:ču dežele napram delavskemu kabinetu. Xo-vi nrir^tr^ki predsednik bt pr- D-oiald in njegi»vi lovarV imajo večje izkušnje \ /iirnalistiki mi jih imeli j rejšui ministri ter priznavajo, da j;* treba kultivizi- vikrat nastopil pred parlamentom rat t a - '.>Jji -.JO. S! = k< liani predstavlja največjo ameriško zračit « križarko. katero polet na Severni tečaj, ki se bo vršil spomladi letošnjega Prelati nočejo postati kardinali. Poročil A. Mackenzie. ill lirzuni na Papež 1'ij, ki je podelil rdeča klobuka le dvema prelatoma, ki sta verno služila Vatikanu. M011-signorju Galliju ter Monsignorju Lucjdi-ju, je le preložil na poznejši čas. ko bo moral izbrati inozemske kardinale, da izpolni vrzeli, napravljene vsled smrti številnih.. Mesti, ki sta jih zavzemala imenovana kardinala, dove- dohodke med razne dobrodelni: naprave in da bi ne bilo mogoče z.rliltn,r. Franca Jožefa ljubica Ka lzpremeniu sistem, ne da bi škodovalo onim zavodom. Vsled | tega je bilo celo vprašanje zopet : preloženo 11a poznejši čas. v par dneh in sieer na soji. ki bo ; določila tok anglevke politike za j ilulsu ča»a. mogoče za več let. Razvoji tekom prihodnje seje parlamenta bodo doluč :i. če l.o dob lo delo poln »moč ali če bo še nadalje obstajalo k' T vladajoči blok. MacDona* l namerava doseči parlamentaren rekord, ki bo zagotovil njegovi stranki, da bo dobilo delo pri prihodnjih volitvah. ki se 1» do vršile približno v enem letu. večino s.- ležev v pa rlameutu. Prodno je postal MaeD »naId __ministrski predsednik je konset- !*.. malem izginjajo spomeniki ce vativno časopisje svarilo pred n* V Sehoenbruunu varnostmi socijalistične vlade. Besede "soeijalizeuT* se je uporabljalo. kadarkoli m* je omenjajo delo in njega voditelje. Kampanja popravljaj leta. da bo sposobna za Usoda Dunaja. rarskrga Dunaja ' j i -ripra vlja j«> velike .nove športne Pred enim mose *oni so govorili lju lje «> splošnih "Volit vali. ki naj bi se vršile aprila meseca ter napovedali kratko življenje za delavsko ministrstvo. Colo Asipiith je 1>11 mnenja. d;i l><>ilo liberalci slfdili delavski stranki še pred prihodom poletja. T-» pa s«-laj ni ve,- splošno naziranjo. MaeDo-naldu je sedaj zajamčena dolga preizkušnja *n ko bo ta končana, ^e bodo vrši',.- splošne volitve. I>eiavstv«» je danes najboljše organizirana stranka v Angliji. Konservativci priznavajo t<» povsem prostodušno in en cilj njih velikega sestanka, ki se bo vršil prihodnji teden, je reorganizirati so tako. da bodo pri prihodnjih volitvah bolj uspešni. Njih prva dolžnost jo nanovo izvoliti liald- tarina Schratt piše svoje spomine za honorar 70,000 dolarjev, in tu- J* zavzela tako pro pore ije. da sve-a v0. V predvojnih časih je znašal [ , - , :iwi: so preplašili številni mali nala- di stara stroga palača najbolj tor-. » » , , ... - * • mali.- lične evropske dinastije se deiiarja ter ^emh sprav,- a vlja v službo zelo v tuje "dežele svoje majhne pri-1 . 1 • i* ;i;i.,v šminkajo se celo matrone častite «.» otoku, imeli priliko spati . naiuu.aiu, w v v posteljah. 350 belo emajliranih\fV'T\ ^ ^ ^ t ° 1 ^ta vedno do kardinalata. V Va- kan 1 ' I „" ,1 n .lom L-, L-n Iin ummtniA no' _ tikanu je več takih mest. V starih časih je postal kardinal mo£. ■ polagoma postav Petrov novčič iz Nemčije in Av- j dem,(kratKinih namenov. Pred ne-stro-Ogrske večje svote kot ,:a)kyj -;l>a že so eucga večjih salo-iz vseh ostalih delov sveta. ^ i!t,-'1!oV doilelil: v operne svrhe dvorni . . ,1- ' je. da ln>č-*j • Ame opori, druge dvorane so uporab-, 1 »ajo kot muzej in zopet druge za in te izdatke je sedaj pa po ž ". . • „ ,, . .. .zborovanja m prireuit\e. tako n. pr. za vzorčni velesojem in za zbor Lige društev za propagando Zvezo n«;rodov. Kvo. sedaj pa. v predzadnjem stadiju svojega — **pro-;»adanja", se stare Ilofburge polaš-č;i ?.-.• t ud i vsakdanja trgovina. Na obeh straneh pasaže na Ring bodo postavili paviljončke in izložbene .""zaboje"* za reklamo, sredi obiska- i nega prehoda, v centru mosta. Dohodki so namenjeni za vzdrževanje : ogromne palače. Sic transit. hranke. V manj kot enem meseeu pa s o listi opustili besedo "'soo ija listi" ter omenjajo sedaj le še delavsko vlado. Trije ministri so bili tekom preteklega tetina dvignjeni na stopnjo "peerov" in,vsakdo', jih imenuje delavske plemenit ase. Splošna javnost seveda ni izgreši-la pomembnosti vsej;a tejra. Pred enim mesecem so krožile vsakovrstne povesti irlede repnblikan- ' , " Mii 1 -i stvoin. skill tendoue gotovih delavskih I voditeljev in o tem. da kralju -Tu- \ riju ne i>o mogoče postopati s so. c"jalističnimi voditelji. Pred kratkim pa je imel -I. II. Thomas, tajnik za kolonije v novem kabinetu, ki je sedel poleg princa iz Walesa na nekem ban- ditelja. mogoče Sir Ilorne-a ali Austin <_'hainberlahia. Vsa znamenja pa kažejo, da bo Baldwin zopet izvoljen voditeljem konservativcev. Vprizorilo ae bo nekaj poskusov, da s,, spravi nekatere liberalce v konservativno tabor, vendar pa je le malo t upanja na uspeh. k> r nis.> liberalci pripravljeni opustiti svojo politično individualnost. Delavska stranka pa skuša dobiti na svojo stran kar največ glasov v srednjem razndu in med uradni- »1- „ -1 ^ i umorila 83 oseb na najgrozovite j- klobuk razven mladi um po načinu otroškega vrt-j,. ' IUiU" si način. Neko noč so tajno teroristične tolpe polovile na stanova-» njih 33 oseb. med njimi I vseučili- cii. starejši otroci pa dobivajo la bok poduk v računstvu in zemljo pisu mesta, kamor so namenjeni, in naj ti dotično mesto na zemljevidu. Naučijo se tudi par potrebnih an , . .. . , gleških fraz .11 nekaterih ameriških ?.av,IcVP°b?S1^ P°hll\ aU .pa pul , /1 1? U7nn tnli in n,..". Naučijo se izgovarjati ime; i .jskega profesorja, mnogo odvetnikov in novinarjev, jih odvedlo v bližnji gozd Orgoveny ter jih po- razvedrilo jim služijo i?ivelza1kopa|f' ^azen tchjc isl° . izgubilo v Kečkemetu življenje še ">0 oseb. Glavni poglavar terorističnih tolp je bil znani Ivan Ileijs 1 Navedbe poslanca Drozdvja. ki }>o seduje nekatere dokazilne doku !s*> v skrbeh radi mente. so v parlamentu vzbudi!« pes n \ Za razne vesele otroške igre v odprt i j 1 verandi. Prva zemljepisna lekcija je nepozabni razgled na Manhattan; in Jerseysko obrežje. Oskrbovalnica za dojenčke so nahaja pod vodstvom trenirane cerkve. VsJed tega je dosti pre-' rikanei. ki pridejo v Kim. ua vsak latov prav nič ne mika rdeči način izvedeti, ke-laj l»o imen o. če imajo velike van naslednik kardinalu Farlev-u - ....... kotu. govor, v katerem je izjavil. Kako so Madzan v Ceskoslovaski . , ,. . . : da jo kralj najmanj vznemirjeni človek v vsej deželi radi prihoda delavsko vlade. Tekom Pi ^rimskega banketa sta so ministrski predsednik MacDonald in print-iz Walesa celi večer razirovarjala. To godke. čeprav naviilez tr;vi-jalne. so omenjali vsi listi in na zatirani. Madžari venomer v}»ijejo. da se jim odrekajo v <'eškoslovaški republiki manjšinjske pravice. Pa jc I'ognano dejstvo, da je v Ceškoslo-vaškio 749 ljudskih. IS "meščan-' skdi ter 6 srednjih čisto madžar- skih šol. Češkoslovaška vlada gre pravili so skrajno ugoden utis. Madžarom še nadalje 11a roko. \ "voš.oah so pričeli nikdar zadovo ::nlžarsko meščanske šole in še dločilni čiiiiitelji sklenili. d:» dohodke. Papežu pa je bilo nemo- j jn tudi katoličani v Južni Aineri- .\rpadovei ake g«e"e povišati letno podporo in Ji i zahtevajo več rdečih klobukov. vsled tega je bilo sklenjeno, da se Vsa ta vprašanja bodo v kratkem nastani one kardinale, ki nimajo urejena. primernih stanovanj, v nekem pa---- peškem poslopju s čemur je tudi: , . !5cbjevcrnost angleških igralcev. Angleški igralci so baje zelo . minister za za zgradbo MacDonald re>ena zadeva stanovanj. j Štirje kardinali bodo živeli v tem poslopju, katero je kupil Vatikan od Benediktincev. t Vsi kardinali, ki živo v Binm — osem in dvajset jih je -— pa ti i- svojih financ. :cev i>rcd zaslor" Ako se Kot ministrski pretlsednik ter zunanje zadeve j»* upravičen «b> dv»di plač. vendar pa je izjavil, da bo vzel lo dohodke prvega svojega iim n gode. V zahvalo pa bodo zo-:nra<]., y^count Haldaiie. jo zavr-ji:-t Kričali v svet. da je njih naredila manjšina v (Yhoslovakih zu-firana in proz i ran a. babjeverni. Strumno se »leže načela, da se v petek ne sine vršiti n<>-oena premijera. V petek se tudi pri reprizah ne sme klieati igral- "Povej m: prizori i ti kdo si T nil polno plačo, do katere je upravičen kot lord kaneelar. Njejrov : močni politični teknn*c. lord I»;r-kenhea 1. je napisal članek, v ka- Posmej se mi, in povem ti kdo si! tereni je hvalil delo Ilaldana kot Sledeč vzoren starega pregovora vojnega tajnika. ; kom hodiš, in povem Navedli bi lahko še več drugih se je pred kratkim v dogodkov, ki kažejo, kako sr jc .... „ . puzore ogromnega skandaliziran ]a strežnice, ki vabi matere, naj se|. . _ ! m zgrazan ia. poslužijo ugodnosti svetle, inične 1 in dobro opremljene otroške so Tutankamenova kletev. ho, kjer se nahajajo zibeli. igrače j Londonski list poročajo seuzaoi-in porcelanasta kopalna kad za jonalno vest o nagli smrti odlič- dojenčke. I nega roentgenologa Arch i bal d a Poprej zadržani inozemci niso i Douglasa Reida. ki je raziskovalen imeli ničesar, s čim bi si preganja-; Carterju obljubil, da bo z roent- li moreči dolgčas, kot neprestana sprehajanje gor in dol po sobi. Sedaj'se ženskam daje šivalnega genovimi žarki preiskal Tutanka-menovo mumijo. Prazuoverni lju 1-je spravljajo njegovo smrt v zve- niaterijala na razpolago, da si na-jzo J. naglo smrtjo lorda Carnarvo-pravijo za-se ali za otroke, česar na in si jo razlagajo kot maščeva-si želijo. Izurjena šivilja jim daje^je faraona, ki so ga zmotili iz ti-navodila. Dolge ure in dni detenei-isočletnega mii-u. Reid se jc hotel jo sedaj proizvajajo marsikatero j odpeljati prihodnji teden v Egipt, mično obleko za otročiče. Za mo-jda bi roentgeniziral Tutankameno-ške ni žalibog še poskrbljeno za!vo mumijo. Pred osmimi dnevi jc kako delo, ki bi jim bilo razvedri- j uenadoma zbolel. Delal je nepre lo. ali oddelek za soeijalno oskrbo ji mdaje pisalnega materijala in tu je jezičnih časopisov. Meseca januarja je bilo zadržanim inozemeem prvi« dovoljeno, da se smejo sprehajati pod milim nebom na otoku. Kadi manjega navala priseljencev je bilo mogoče detaširati do voljno število uradnikov za. potrebno stražo; kajti pri- vidno poskuse z roentgenovimi žarki in si spalil palec na roki. Rani ni pripisoval važnosti, zanemaril jo je in nastopilo, je zastrupljene; stanje bolnika se je tako naglo slabšalo, da je bila tudi amputacija roke brezuspešna; Reid je bil tudi odločen radiolog in njegova prezgodnja smrt — bil je šele 52 let star — je velika izguba za Tako imajo kardinali, kot Vanu opera, kjer bi moralo ..... f i odknr ie mstoni! - - ■ se igralci in pevci proiesor . ki se je postavil na! ^laeUonakla. odkar je nastopu 11a- i Itfcliji. deželi pretvarjačev. našel izpremenilo mnenje dežele glede telli. ki je obenem tudi nadškof »topiti 13 oseb iz Ostie. velika poljedelska ozem- j branijo ulog. ker so prepričani Ija. iz katerih dobivajo velike do- 1 ... . A , . . •.1 . , . '/•• ti. ti-.-K-i števi11» y-n.Ui-io>it1 anah/ira smeli ljudi takole: naj- . i*usijt hodke. T>rugi kardinalu pa imp- * Jt ,lt0a m«-\uo zaokiozmi jo dobičkanosne stolice in svoje aiso. »tališče, <,la lahko 'da bi za kazen še isto leto umrli. \P*> njegovem smehu je navzgor aii pa ga zmanjšati. An-|b'djši smeh je "4 ha-ha-ha' gleški igralci se tudi boje prinesti Papež Pij X..ki je pniktiČno iz- dežnik na oder. Posebno babjever-vajal krščanstvo, ko je razdelil ni Pa so S,ctlc čevljev. Igralec, kil veka. ki se hahlja. se lahko po-r>olnoni:i zanese.š. Nasprotno je z ljudmi, ki se smejejo "he-he-he*\ svoj dohodek na štiri dele. on del J<* »bul čevlje, ko je prvič stopil j To so zagonetna bitja, pred kate- zase in tri pram priznanju je proizvedla izvrstno re-Na člo- aikeijo. ki je sledila objavi pisem mod ilacDonaldom in Poiueare-jem. Delavsko vlado pa šele čaka resnična preiskušnja. V parlamentu bo nova vlada izpostavljena napačne preizkušnji glede njene zmožnosti v debati ter gle- rešitev tega mučnega problema. Moj načrt jo naslednji. I lllO- ""J*-1« "» l'11 lil « bra7-'navade imajo gledališki igralei v «'«'-»J« *> ^ ™ ** "ho-L^-d I-kazal da jo sk^o- cSL Shakespearovi domovini. Ko bi ° ki ^ ^buhljajo"; se radikalnim odre«, v, , .. , . , , . i Mi zinil "nmW» ^Jti i.^io ban> namerava uvelja- Šhakespeare živel in vedel za ti njihove slabosti, če so resnične, bi m zinil "profesor" niti besede. -jDobro bi pa bilo. če bi ga s '"hu je rekel. - Večina kardinalov- gotovo napisal komedijo, v kateri Ihu" stražil°m "a^nali vsi tisti,; * • škotskem -ovc škofov, ki imajo dohodke iz zem-jbi osmešil to šibko stran svojih katere "ha-hi-ho-hc profesor vle- ^^ ^ obljubljali "veli Ijišč svojih škofij, živi t Rimu. i rojakov. ^ 2a . najcmnhl ter vi-jc , seljeni&ka oblast je odgovorna g»:®anstvo. Vsled tega svetujem imenovanje pomožnih škofov, ki žive v onih stolicah, in vse dohodke iz teh stoic naj se strne skupaj, da bodo imeli kardinali kurije primeren dohodek. Če bi Pij X. še živel, bi broz dvoma izvršil svoj načrt. Umrl Ipa je ter zapustil to vprašanje Benediktu. Bogati kardinali so. izjavili, da so že porazdelili svoje Signaliziranje Marsu. Pariški listi javljajo, da bodo Dunajski krema tori j. Dunajska občina je lani sklenila zgraditi kreniatorij za sežiganje mrličev. Vlada je ta sklepa razveljavila, občinski svet pa je vztrajal na njem iu tako se je pred j Jungfrau v Bernskih Alpah po-jvori vlada le z j viti senzacijonalnih novotarij. Nekateri njegovi podtajniki st. •Tovore, v ka-eliko skrčenje najemnin ter višje dohodninske davke za bogatine. Iz Lrondo-i na pa je prišlo povelje, da ne smejo več delati takih pretiranih ob- kratkim bavilo ž njim avstrijsko ustavno sodišče, ki je razsodilo v prid občini. Dunajski krematorij torej ostane. letos poskušali francoski učenjaki ijub. Kabinetnim ministrom je signalizirati prebivalcem na Mar- tudi prepovedano pisati članke. V to svrho' bodo postavili na j MacDonald izjavlja, da naj enim glasom in sit. "Brezžično" botaje pri zamorcih. Kdor je kdaj bil v Afriki, v dotiki z zamorskimi ljudstvi, se dobro spominja nerazumljivega, glasnega, skoraj neprestanega gr- ■1 enjai bobnoVj Z njimi si zainor •i na največje daljave pošiljajo vesti na način ki je belim ljudem do 1 lanes »'stal nerazumljiv. ^"epra\* • si nekateri goreče prizadevali, da bi pogledali tudi za to tajnost. Čudno pa je, da je uporaba in razumevanji. tega bobna lastna vsem •-rneeeni. Sedaj objavlja kapitan Keginald Haseldcn. pah-olog Britanskega muzeja, prav zanimiv lasten doživljaj. Imenovani jo bil med vojno častnik in je imel nalogo, da nabere v Afriki čmopoltih prostovoljce v-najenuiik< > v. Nahajal se je v Nigeriji v mestu Ibada. Tega "mesta" ne najdeš zaznamovanega na zemljevidu, čeprav šteje ta naselbina nad dvesto-tisoč duš in je ena največjih vasi tega kulturno zelo nizko stoječega ljudstva. Neprestano, enolično grmenje takšnih bobnov je kapitana Reginalda napravilo že docela nervoznega. Nekega dne pa o-pazi. kako njegovi rek rut i prav posebno živahno čebmjajo. Vpraša po vzroku, in oni mu odgovore: "Velika barka beli mož utonil!'* Kapitan tej zamorski vesti ni pripisoval pomena. — odkod i naj bi oni to izvedeli! Toda tri dni pozneje je tudi njegova slučajno pokvarjena brzojavna proga bila zopet poporavljena in prva vest je bila o potopu pamik Luzitanije. Kapitan se je v čudu sedaj natančneje informiral iu izvedel, da so pred tremi dnevi zamorci isto vest prejeli naravnost iz Kaire vzdolž Nila in dalje preko celega zemeljske oble s pomočjo bobna s skore isto naglico, kakor direktna poštna brzojavka. I11 to celo čez ozemlje zamorskih rodov. trebne aparate. Z velikanskimi te- da mora biti ta gtas njegov. leskopi bodo opazovali tudi, če bo do prebivalci na Marsu ta znamenja opazili. Običajni vladni viri za novice so deloma zaprti čeprav so bili napravljeni načrti da se da ka- I ROJAKI, NAROČAJTE SS NA 'GLAS NAHODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. m.AS Iz življenja jugoslovanskega roparskega glavarja. Xapitualicija poedinih Čaruginih pristašev. — Zgodovina njegovih zločinskih dejanj. — Ljubezenski roman hajduka Čaruge. Koča v samoti. — tJsodno pi smo in izsleditev. — Sumljivi elementi v sosedščirti. Zasledovnje Čaruginih pristašev clo-bro napreduje. Izvzemši one, ki so se ob prvi vesti o njegovi aretaciji takorekoč "po-greznili v zemljo"\ je orožništvo polovilo večino njegovih glavnih udarnikov, poedini pa se sami iz-ročujejo. Tako se je orožniškcmu poveljstvu v Osijeku prijavil se-1 jaški sin Stjepan Šikič Iz KarTo-baga in izpovedal, da je nekaj časa hajdukoval a- Čarugini četi. Ko je / laj doztial /.a njegovo aretacijo, se je ustrašil sramote v domačem kraju in eskorte ter je sam prispel v Osijek, češ. kadar mesec vtonc. gredo tudi zvezde. Zasliševanje Čaruge prehaja na podrobn»sii. Caruga že priznava, da je hajdučil tudi v Liki. Kazalo mu je tako. da je po vsakokratnem zločinu v svojem ožjem slavonskem revirju odšel "na oddih" in da se izogne zasledovan nju, v Liko, Bosno ali Dalmaei-jo, kjer je cenil obmorska letovišča. Nekoč je na takem intervalu v Liki izvedel, da pose-stnik Tomo Stankovie blizu Gospiea premore dolarje, ki jih je prinesel iz Amerike. Ca ruga je bil s svojim sklepom hitro gotov, vzel je seboj adjutanta in ponoči je opljaekal Stankoviča in njegovega sina za 300 dolarjev ter 700 dinarjev. Ko je zaključil izpoved o tem razbojstvu, je Čaruga z značilno zamišljenostjo dostavil: "Morda je še več takih malenkosti, toda se jih ne morem nujno spomniti . . Ko je vstopil v preiskovalno dvorano Čaru gin oče. slaboten gluh starček. >e je "krvoločni tiger"' 1'aruga zdrznil in postal ves pobit. To srečanje je pokazalo. kako tudi na največjega zločinca, ki mu ni pripisati niti sledu vesti, lahko učinkuje nenadno srečanje z bornim roditeljem. ♦Tovo Čaru ga je ob tej priliki razodel svojemu zasliševaleu podpolkovniku Stefanoviču: "Siromak je moj oče, žrtev svoje žene," moj«* mačehe. T;i ženska izrablja vso njegovo duševno in telesno slabost in brezvestno gospodari v hiši. To je tudi eden glavnih razlogov. kar me je odgnalo z doma, da sem postal, kar sem. Ni sicer bil edini povod, toda eden glavnih". Tako je ( aruga z eno gesto načel novo in posebno važno poglavje: Kfikšni so pravzaprav motivi, ki so ga d o vedli do tolike pro pa losi i in bestijalnosti ? Orožniško poveljstvo pričenja zasliševati tudi Carugine pajdaše. Prvi, Mate Krmpotič. star 26 let. le^ni delavec rodom iz Like, se je s Čarugo spoznal na žagi v Andrijeveih. ('aruga ga je pridobil in potrdil za svojo četo ter ga namestil kot mesarskega pomočnika pri svojem "bratu" Marku Drezgiču v Vinkovcih. Krmpotič priznava, da je sodeloval pri treh glavnih tolovajstvih. tako tudi na gozdarskem dvorcu v Tompo-je.vcih. O Čarugi pripoveduje, da je bil strahovit človek, neizprosen poglavar, ki so se ga bali vsi člani tolpe. Caruga s smrtno kaznijo ni bil kaj prizanesljiv. izmed doslej prijetih Čaruginih pajdašev noče orožništvo izdati imena onega, ki je bil prijet poslednji. Niso ga še dovedli v Osijek. Ko se to zgodi in se ugotovi njegova ideutičnost, se bo izvedla preiskava v gotovem praven, da se osvetli zagone tka neke osebe, ki je s hajudukom Ča-rugo stala v posebno ozkih stikih, a je po njegovi aretaciji ta-jinstveno izginila. Mnogo se tudi razpravlja v javnosti. komu pripada nagrada, ki jo je notranje ministrstvo v znesku 50,000 dinarjev razpisalo za Čarugino glavo. Poveljnik patrulje, kt je v Vinkovcih. zajela in razkrinkala "vojnega liferents Ni kolo Drezgica", je bil orožni-*ki narednik Balatinac. Da je v "Drezgiču" razkrinkal dolgo iskanega Gar ago. je bil »lučaj, ka-kor je tudi bil* B*U«tieeva srt^ ■ča, ga jc "Drezgiču" takoj od svojo smrt. Vseeno bo nagrada najbrž prisojena naredniku Ba-latineu in njegovi četi. poleg tega pa so še mnoge občine vinkovač-kega. vukovarskega in županjske- XARDDA. 16- FEBR 1924 ferant Drezgič v zvezi z požarom. Donaglo se je tudi, da so se neznani tujci žveeer pred požigoan zbrali v Rupčičevi koči, kjer so za večerjo pojedili 3 kg mesa. Zjutraj so izginili in ni bilo ^e-du za njimi. Vsemu temu se je čez par dni pridružila posoda pomota s "Ča-ruginim pismom". naslovljenim na Maud o Smolčič. Pismo je prijela stara Smolčieka. ki je tudi krščena za Mando. Ker je anal-fabetka in njen mož istotalšo. ga okraja votirale precejšne svo-te za nagrado prvemu strahovalcu hCerke Mande pa ni bilo doaaa. krvoločnega tigra. Ljubezenski roman Jovana Ča-ruge. ki je zanj bil usoden kakor je mož nesel pismo občinskemu tajniku, da mu ga prečita. Ko je tajnik odprl pismo in v njem či- je to običajno v vsaki roparsk? jtal* da se "Hferant Drezgič" in-storiji, je zdaj tudi že razkrit, j formira, ali 3'e požar miičil gospo-raruga je svojo zaročenko Mando i dar>ko Poslopje in Še nekaj po-noznal še iz otročjih let. — Man-jflrobnosti ° zlati" dukatih. ga da Smoleič je svakinja zloglas- j n»niudoma izročil orožništvu. nega napadovalca Ivana BatikaJ isto posebna patru- ki je pred dvema leti bil pred i lja l)riJela prosjaka Rupeiea. ki osješko sodnijo obsojen na 18 let ->e v najlepših lotih, ter obitej težke ječe. Batik "iz principa" Smolčičevo. Vjela je na kolodvo-ni ubijal, temveč je "hudo gle-1ru tu
  • ila pa so slednjega zaprli, ni prišel! sodba Pi!**»a. več blizu. Medtem s,- je Mami a i Patrulja je zjutraj dospela v lepo razvila in postala vaška le- bankovce in presenetila sumljivd-notica. Nekega dne lanskega po- ^ 1'feranta Drezgiča v prvem let j a pa je Caruga bil v samotni • sPa»jun po prekrokan noči. Isto-koči prosjaka Rupčiča. ko mimo iCasuo prijela tudi "brata" wide lepa Manda. Zagledal se je | Mqrka Drezi<:*a iu njegovega me-vanjo. jo nagovoril in se odslej j irskega pomočnika Matka Krm-dnevno sestajal z njo pre vsebino proglasa. Dotienik ljirajočih "letečili kolon" je o- Pa lnu odvrnil: "Obžalujem go-rožniško poveljstvo postavilo pod -'-"d. toda tudi jaz ne znam čita-nadzorstvo vse sumljive koče polti-' selili in v samoti. Posebno pažnjo j je takoj spočetka posvetilo sum- Prenos kosti H. Sienkiewicza. Ijivi koči prosjaka Rupeiea, ki sej Komite t za prenos smrtnih ostan-nahaja v samotni dobravi izven i kov H. Sienkiewicza se je obrnil sela Retkovci. Že leta 1918 je o-!na švicarsko vlado s prošnjo, da rožni št vo l>lizu nje ustrelilo štiri1 bi dovolila prenos smrtnih ostan-bajdukc. leta 1921 je zopet v njej j kov II. Sienkicvieza na Poljsko, zajelo razbojniško tolpo, ki je iz-! Švicarska vlada je prošnji ugodi-vršila 23 razbojstev. Starka, ki ia in se bo izvršil prenos njegovih je vzd rževala razbojnik^ se je:^osti spomladi. Za sprejem smrt- o be sila. nakar se je v kočo vse- i »lih ostankov velikega pisatelja se lii berač Rupcič s svojo ženo. vrše na Poljskem velike priprave. Streljaj od Rupčleevc koče. ob • Sienkievicz počiva sedaj v zakri- robu dobrave ^e nahaja Smolčiče- stiji katoliške cerkve v Vevevu. vu hiša. v 'kateri so živeli stari « , - , Poskusen vlom. Neki neznanec je poskušal vlo- . , .. _ . , . - »niti v trafiko Frančiške Mervai- H' biln ^M.roeeua z Uatikom. ki se- p;,., i. • ^ - -i ^ . t. :i* •• ouaMi KuusLe m Težaške ce- 1 A ^le v Ljubljani. Vlom pa se mu Ljudstvo je P-kom časa začelo ui j.o'-wvil, ker ni imel zaulostne-opažati. da se v Rupčičebi in :ra « ^-dja, ali pa ga je kdo, ne da Smolčičevi hiši zopet shajajo sum-i !>i g« bil opazil, prepodil. Ijivi elementi. Orožništvo je neko noč nenadno obkolilo Rupči-čevo bajto, toda zateklo ni nobenega tujca. Rupčič je le priznal, t da k njemu prihaja, vojni life-j rant Drezgič. ki se sestaja s sose- I dovo hčerko Mando. Vaščanom se je "liferent Drez-j gič" zdel vedno bolj sumljiv, ker i je zahajal samo v Rupčičevo in Smolčievo hišo in še tja le po o ' PjrlfHKT PUNC QT NJEGOVA KANADSKA NEVESTA. A Filip Smoleič z ženo in dvema hčerka m a. Kato in Mando. Kata vinkih. Slutili so vaščani, da se tam nekaj kuha. In res je neke noči sredi novembra lanskega leta nenadno Izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Benačiča, par stresljajev izven sela. Vaščani so se takoj zavedli, da gre za razbojniški* požig. Nihče ni šel ga^it, temveč je vsak čuval svojo hišo. kajti razbojniški načrt jc bil prozoren: med tem ko bi vaščani gasili požar izven vasi. bi razbojniška četa opljaČkala njihove domove . . . Tolpi se je torej naklep izjalovil. Opazili pa so vaščani, da je v temi hitel skozi vas "liferent Nikola Drezgič", ki je na strele iz samokresov skočil preko plot^ in rv temi izginil pcorti Rupčieevi koči v dobravo. .Naslednje jutro se je po vasi mnenje, da jf -fr' ......• v,"I Veselite se vdrgnenja s PAIN-EXPELLERJEM. Po trdnem dnevnem delu si nsLdfunite roke, noge fn hrbet, flovelt. ki deta. z mišicami, ne Brue biti bolan. Urite ae vedno. Poskušajte vdrgnenje s Pain. Expellorjem. Pain Expcllor ohranja zdrave ljudi pri zdravju! S6 In T0e. steklenica v lekarnah r. AD. IUCHTCR * CQ JWMfcJtfJ^Jr^m^T^ tnrtniko, pfi Jeto alt Ift sto s Dva preživeta iz rodu Tasmancev. Našli so dva preživela iz rodu Tas mancev in eden teh kaže snake visoke inteligence. — Pravi, da je potomec starega izgubljenega plemena. — Otočani duševno in telesno propadajo med njimi. Poroča A, S. Brown. d kratkim Neki avstralski znanstvenik je' našel na nekem neobiskanem otoku \* Antarktiku ljudi iz Kame-nite dobe. živeče še sedaj. To razkritje bo pomagalo rešiti enega največjih problemoA". s katerimi se pečajo antropologi v sedanjem času. Razkritje je prišlo povsem slučajno. L. \V. Malcolm, ornito-j log iz Melbourna, je hotel proučiti vodne ptice na otokih v Bas* ožini, ležeči med avstralsko j celino ter Tasmanijo. Ti otoki, »znani kot Farmeaux skupina, so imeli skrajno roinautično zgodovino. | ("lani rkspedicije Mr. Malcolma , so bili začudeni vsprieo čudnih obraznih tipov ljudi na otoku. ; Čudili so se tudi duhu po ribjem : olju. ki prihaja iz teles domači-j nov: njih oči vidno zelo mešanim • prednikom teri zvrstnhn zobem, j Tekom natančnejše preiskave se je razkrilo, da so prebivale: ('ape : Parren otoka, enega otoka v skn-j pin i, potomci Evropejcev. Ameri-i kaieev. Maorijev. prebivalcev oto-i koA* Južnega morja, avstralskih j domačinov ter t as m a ti ski h črncev. Dva najstarejša prebivalca *v: i i M^M^M^^a i pa trdita, da sta direktna potomcu KratKiiu sta se p.troči'a v Ottavi. Kanada, daaiski prine Eric ca ^ensk, ki so morale pobesmiti in .Miss Lr.Ls Frances B<»uth. Pred poroko seje princ odpove- 1Z Tasnnanije vsprieo brutalnega dal vsem pravicam do dansi: ■ ^a prt Naselila se bosta ne- j postopanja belili priseljencev z kje v Calilorniji. f domačini. Iz nočne Ljubljane. | ———— i ••--..-■ j Par črtic iz slovenske prestolice. Ljubljana je moderna, kajti v Ljubljani straši. — Policija ima Spomini znanega angleškega pisa- kot ljudje v Kamen it i dobi v Ev- Postanek Sherlock Holmesa. i Antropolgi trdijo, da je bil ne-fki T asm an ec, po imenu William I Lannee. ki je umrl leta 186i». zad- s ■ nji resnični inoški Tasmanee ter ■ potomec otlličnega plemena črn-' cev. ki so živeli v idilični deželi vsako noč dosti opravka. Hej!... si misli marsikdo, cel dan sem tičal med prahom in šte\.i-kami, zakaj se ne bi zvečer malo zabaval . . . Tako se ubijajo še naprej! Ko ugasnejo luči. s;* vidijo j)o mestu pribi:/.no sledeči prizori • V Latermanovein drevoredu. . . Stražnik stopica prezebel semin-tja. Z rokami si poskuša ogreti ušet-a. Iz daljave se ziisliši pristna 1 jii 1*1 janščina. Kmalu se nudi straž niku komična slika. Na vrhu kan-delabra čepi eden izmed navdušencev, drugi m 11 sekundira na zemlji, oba skupaj pa se trudita, da zmešata moža postave. Potrga-a sj a že preje raz reklamne deske plakate za Tatjanim dan. kajti kot stna Germana Rusov ne mar t > Bila sta oba povabljena na policijo. V Trnovem. . . Zadnje čase pojavlja po trnovskem predmestju previden strah, ki mu pravijo stare žrniec "spomin . Pride pod okno. ko so pogašene /.'• v^e luči in diha že vsak spodob«*n zemlja n pod odejo. Začujejo se kratki momljajoči - glasovi in v hipu se zdrobi par okenskih šip. Sedaj je močno strašilo že v treh ulicah. Posebno je trpela hiša št. 5 v ReČ-li ulici, kjer je spomin zbil kar tri šipe. dalje v Gradaški ulici, kjer jh je zbral enako število in učno še Y skrajnem koncu meta. Pri Brvi št. 2. koder se je zn-'ovoljil samo z eno. Svojo nesrečno nianijo pa je strah, obstoječ iz znenega grešnika takoj opustil, čim ga je prijela roka pravice in ga spravila v policijske zapore. Bo to najbrže tudi za njega kot "spomin" precej draga šala. Tretji prizor se konča brez nastopa nevarnega uniforniskega moža. Fant je ljubil dekle. To menda ni nič hudega, posebno še. ker mu je tudi ona vračala ljubezen. Nekega večera pa sta se prav pozno vračala dva prijatelja domov. Prišla sta vsak z druge strani — istočasno. Zlomek si razlagaj ta slučaj ! Srečala sta se pred vrati in si prav izzivalno pogledala v oči. Po kratki kontraverzi je sledil viteški naskok mlajšega na starejšega. Vsled hrupa sta se pojavili pri oknu dve beli prikazni. Sledil je prestrašen krik.-Prikazni sta nam-reč opazili pod oknom vsaka svojo simpatijo. Neznanca sta nato telja Conan Doyla. — Študiral ropi in Afriki, dokler jih niso poje na Dunaju ter se vrnil v kvarili beli pustolovci, ki so pri-London kot očesni specijalist. ;šl! v njih deželo. Razkritje Mal- ----jcolma pa kaže, da žive ostanki te- " Stran d Magazine" priobfcu je' plemena še vedno na Parneani spomine Conan Dovlea. ki pripo- otočju, daleč proč od običajnih veduje med drugim, kako si je iz-, P0*' ladij. mislil Sherlock Holmesa: j Ekspedieija Molcolma je našla Po pravici povedano, učil ?c na vladni reservaciji na otoku iiiscin veliko, pač pa sem pridno dva živa Tasmanca. Člani eskpe-zahajsil v vesele družbe. Spoznal dieije s0 bili skeptični glede res-scni Brinsley Kieliarda, dunajske- ničnosti te vesti, kajti ui bilo ga dopisnika londonskih "'Times", nied Tasmanci dosti mešancev in Stanoval sem v majhnem zavodu, zgodovinarji so pozitivno ugorto-Icjer sem plačeval silno malo za vili> J° ^ Lamiee zadnji mo-: »snovanje in hrano Za časa moje- zastopnik tasmanskega rodu g i !>'\ anja na I)iit;:j»: mi je pad 's v Povest pa je zanimala člane ek rlavo misel, da bi rapisafkak špedicije, ki so sklenili natančnej- r man. \ cj" ]>rvo šini mesce« par i ,'uiilk sem .concal l.nj .r Preživel sem na Dunaju in sem se **r!!il Lodon koi f česui speci.ia-!:.-!. I'pa! sem u;: lohro klijentclo it- sem '.skal pripravne prostore za svoje pacijente. Začasno sem vzel v najem dve sobi na trgu De- še proučiti prebivalce otoka. Našli so dva stara moža, ki sta trdila. da sta potomca tasmanskih mater. Eden teh je bil zelo star in samotar ter ni hotel imeti no benega stika s svojimi so-otočani ali člani ekspedicije. Le s težavo je bilo mogoče dobiti fotografijo tega zanimivega človeka. Drugi vonsliire št. "2 v hiši. ki se mi je ., i i , - , stari prebivalec, po imenu Tho-/il že pripravljen v svojem ambu-j lator.ju. Toda nobeuemu ni padlo v glavo, da bi me prišel motiti. Čakal sem vsak dan od 10. do 16. ure in vedno zaman. In dobro je bilo tako. Ko sem tako mnogo ur zaman čakal, mi je padla v glavo čudna misel: Ali be ne mogel nadaljevati svojega literarnega dela. mas. je bil bolj družaben. Obrazložil je zgodovino otoka ter rekel. da je potomec nekega angleškega mornarja, ki se je poročil s pohiokrvno tasmansko deklico Nrmerana. Njen edini preživeli sin je sedanji stari mož. ki je znan kot kapitan Thomas. Člani ekspedicije so našli, da je bolj inteligenten kot oprtali otočani in da je tudi njegova možganska lobanja , večja kot one drugih. V svojih mladih letih je bil kapitan Thomas povelnik jademie. ki so vozile ob obalah Tasmanije in Avstralije. Povedal je tudi žtv-ljensko zgodovino svojega tovariša. samotarja ter rekel, da je tudi ta potomec polnokrvne tasman-ske matere. Leta 1830 je bilo še petdeset človeških tasmanskih ki sem ga pričel na Dunaju? K te- ipnsb> na Cape Barren o- mu me je silila denarna potreba.1 toku ^ nadaljne ženske so živele Sklenil sem da pričnem pisati na drngih otakih te skupine. Te Kratke in pnvlacne policijske zgod ženske so bile določene, da ohra-be osredotočene okoli ženijalnega nijo nekaj tasmanske krvi, po- detektiva. Ker so bile novele krat- . - , . v ui«r uovcie Krat- tera so so moskf elani rodu iz ke, sem jih mogel dovršiti v dveh umrli ali treh tednih. Po pretekn enega| Devet družin, obsegajočih ne-meseca sem izročil svojemu založ- tako sti ljudi, predstavlja prebi-mku prva dva romana o Sherlock valstvo Tape Barren otoka. Otro-Holmesu. Dožvel sem velikanski ci kažejo številne zle posledice uspeh in moja usoda je bila zape- neprestanega mešanja med seboj. i Zdravnik ekspedicije je našel, da catena. ..... atoavae oto&uaov a splofoieral^- Celja za ^oždoega računovodje takoj prenehala vitetko borbo, se nepov<^nov Naj«r jo dosti siakov - ^ — lepo pozdravila in si w na prv«m oglu podala roko dnipqjigft im tela^noga propada-nja. Jetika je splošna. Otočani kažejo !iz\-anredno močnega komunističnega duha. Malo stika imajo z zunanjim svetom ter so vsled tega odvisni oil svojih lastnih prizadevanj in naporov. Neki prebivalec otoka je pred kratkim obiskal Launeeton v Tasmaniji ter se vrnil z ribiško mrežo, s katero je hotel postati bogat, ko bi prodajal ribe svojim tovarišem. Ko pa je šel prvič na morje ter se vrnil z bogatim plenom, so mu otočani vzeli ribe ter jih porazdelili med družine z izjavo: Ribe morja so -kupna last. Otočani se pečajo tudi s far-manjem. Edino redno opravilo pa obstaja v lovu na takozvane "mutton-birds". Te ptice nasole ter jih nato prodajajo v Tasma-ijo iu Avstralijo. Pred vojno so bili Nemci odjemalci teh nasoljenih pt ie. Vsaka družina, ki :o načrtih arhitekt ov. Pod slikami je stalo za. pisano: — Hotel Gloriosa. Ilava-ii.i; — Hotel Don Carlos, Bimini; Hotel Grandezza. New Orleans. Krasna, impozantna poslopja, obdana od trat /. vodometi in gaji palm. Človek je moral že zelo dobro pogledati, če je hotel zapaziti pod vsako ^Liko besedo: Projektirano. — Ta beseda je bila natiskana z zelo majhnimi črkami. * * • Naslednjega dne je najel Mr. Smart majhno stanovanje v odlični okolici gorenjega mesta ter obesil pred stanovanje tablico zna pisoni: 1». Smart. M. T>. — Stanovanje je opremil z operacijsko mizo. omaro z inštrumenti, telefonom in drugimi stvarmi, ki spadajo v stanovanje zdravnika. Na eno steno je obesil diplomo nekega obskurnega zdravniškega kolegija na zapadu, katero je kupil nekje za par dolarjev. Naslednjega dne je izšel v vseh angleških jutranjih listih naslednji oglas: Zahteva se: — za boljša mesta v velikem hotelskem podjetju na jugu dvajset mož dobrega značaja in z najboljšimi referencami. Morali so biti več let v stalni službi. Sijajna prilika za pravilne ljudi. Vprašajte Suite 533, hotel Don a n za. * * • Tri mesece predno so prišli v New York, so izvedli Seler, Smart in Slick neko zelo dobičkanosno sleparijo v Baltimore, a lahko zasluženi denar so prav tako lahko zopet potrošili ter nekega jutra spoznali, da iuiajo v banki le še par -}<» dolarjev. Izprevideli so. da je skrajni čas nabaviti si nova sredstva. Ti trije brezvestni ljudje so se pričeli torej posvetovati. Po kratkem posvetovanju so sklenili po skusiti staro, a najbolj podlo sleparijo. da namreč izkoristijo javno nesrečo in bedo ubogih. Vsepovsod je vladala nezaposlenost. Od vlade objavljene številke so kazale, da je v deželi več kot pet milijonov moških in žensk, ki ne morejo dobiti dela for so odvili od javne dobrodelnosti in podpore sorodnikov* in znancev. Pričela se je reakcija, ki vedno nastopi po vojni. Možje, ki so bili stalno zaposleni pet. deset ali celo dvajset let. bili sedaj brez dela. Vojna je zvabila številne tisoče v tvor-liiška mesta in v okraje v bližini New Vorka in ko je nastopila reakcija, so ptridrveli ti ljudje v metropolo v domnevanju, da bodo imeli tukaj več priliko defoiti dela. Trije sleparji so Vedeli, da, 'ima veČina teh nezaposlenih prihranke in teh krvavo zasluženih; prihrankov so se hoteli sleparji " polastiti. - - j; '%^ gf§§!. : Z lahkoto so dobili načrte arhitektov o hotelskih palačah, ko-jih nekatere so bile že zgrajene, druge pa ne. Prvotne napise so izbrisali ter stavili imena izmišljenih hotelov. To so bile slik*, ki so visele sedaj na stenah v hotelu Bonanza. Sleparji so dali natiskati tiskovine, plačali stanovanje "dr. Smarta'' za en mesec naprej in s tem je bilo vse pripravljeno za veliko sleparsko podjetje. Vse te priprave so le malo stale. Reveži, katere so sleparji izbra- celo življensko zgodovino ter iz-»dadjne izgube na perilu, steklenih predmetih in živilih. Mr. Smith gotovo ne ve, da izgube hoteli v tej deželi vsako left) milijone in milijone dolarjev, ker ne morejo dobiti ljudi, ki sploh ne kradejo. Raditega je bilo tudi toliko vprašanj glede prejšnjega življenja .Mr. Smith a in raditega je tudi za» hteva, da mora -biti vsak usluž- javil, da ni bi nikdar aretiran ali spoznan krivim kakega zločina. Konečno je izjavil, da ima hra-hranil no ulogo. — Kofliko denarja, imate deponiranega ? — jc vprašal Slick na kratko. Smith je takoj odgovoril: — Devetsto dolarjev. Slick se je ozrl vanj z večjim benec tudi delničar. Človek mo- zanimanjem kot dotedajj ter 6e dvignil. — Vi ste take vrste mož kot jih rabimo. — je rekel. — Pojdite v sosednjo obo ter govorite z ]VLr. Seller jem. ra biti previden. Ali ni to čisto umevno ? Ubogi Smith je priz;nal. Sellei je vsled tega nadaljeval; — V hotelu Gloriosa je prostih še dvanajst mest. Smith bi bil prav posebno sposoben za mesto Sedite, Mr. Smith. —je re-j hišnega detektiva. Plača znaša kel ljubeznjivi Mr. Seller ter po- dvesto dolarjev na mesec in vsili za svoje žntve, so spadali v'mKlil Smithu smodko. tako do- prosto, kar je vredno v New Yor-razred priprostih ljudi, poštenih bro kot jih Smith ni še nikdar v ku najmanj tristo in petdeset do- svojem živil j en ju kadil. Nato pa larjev na mesee. Plača se prične ie pričel kramljati Mr. Seller: v trenutku .ko se napoti Smith velemest. Od madih dni naprej so!Kai "e* s,abi časn ? Že osem mese-jproti jugu. z ladjo ali vlakom, delali v tvornieah odhajali zgo- «cv brez dela? Strašno, da je mo- Kontrakt bi določal, da se ne srn-daj zjutraj na delo ter se vračali ;ral° toliko tvornic zapreti vrata Smitha odpustiti drujrače kot pozno zvečer domov, da zavžijejo,ter odpovedati služIk> svojim lju- proti šestmesečni odpovedi. Na večerjo ter ležejo izmučeni k po-!, natiska- denar kakemu posreovalcu, ga na sleparjev je bila ločiti zrno od , Ho pf)(] sUko Nj pove,la], da nI ležite v naših akcijah in dobivali snett. može z bančnimi knjizien-l fcsann ^ nobeno bruB^ (la ^ boste ZJJ to rfividende Mi vam Z3-mi od delavcev brez denarnih izkopana niti pest ^mlje. da ni služimo denar, mesto da bi vam sredstev. To ,e bila naloga Robert} kupljen Jliti cn c.evelj zemlje, na. „a vzeli. Hitro ga bomo zaslužili, Slicka. ki je sedel za pisalno mv kateH naj b; M hotel Pripom. nam ibodo uslužbenci pomaga- zo v prvi sobi. ^ ■ uil je da je bila slika napravije. niesto f]a 3ias okradejo. Tukaj Da pojasnimo, na kakšen način, ua v pretekli zimi ter pokazal na imate priliko ko>t se vam mogoče so delali sleparji, hočemo navesti j Sprehajajoče se ženske v polet- ne bo nikdar več nudila. Mr. en posamezen slučaj. Recimo, da njh oblekah, na odprte avtomo- Smith. Naložite pri na« $600 in je bila ta žrtev Charles Smith----I bio in palme, ki uspevajo v tro* dobili boste službo in poleg tega Smith je delal celih enajst letr pihnem podnebju. Nato je poteg- še dividende. Ce ostanete v New v neki tvornici v New London.; nil jz predala par manjših slik. Yorku bo vaših par dolarjev hi-' Conn. Zaslužil je dobro ter dal v'Rna je predstavljala predsednika tro izginilo in stradali boste in teku časa na stran par tisoč do-j Cube, s srebrno 'lopato v roki. ko zmrzovali. Pojdite z nami in pr >leparenja kot jemati zadnje cente revežem, ki hočepo dobiti dela ' j šel Charles Smith in nekako osemdeset nadaljnih mož v hotel Bonanza in v-i so bili obl •ženi s « privedli s seboj tudi žene ii: nadaljni ee!«» žene in otroke Pre Ino se opomogli hotelski uslužbenci «>d s\o. presenečenja m> prišli ti ljudje navzgor ter pričeli povzroča- nečno je prišel na vrsto tudi on ter jc bil že osem mesecev brez dela. ko je čital v jutranjem listu dotični oglas. Kljub stiskanju in lepim prihrankom se je kupec naenkrat, vedno bolj manjšal in Smith je že pričelo obupa vat i Splošno so go vorili ljudje, da se bližajo še hujši časi in da bo zima neizmerno ter delali v enem vsled tega z velikim strahom v bodočnost. Na hodniku pred uhodom v stanovanjc sleparjev je čakalo že več ducatov moških. Posamič so jih klicali v sobo, kjer je sedel Sliek za pisalno mizo, s strogim uradnim obrazom ter neotesanih manir. Nekateri moški so prišli ven že po preteku par minut ter izgleda i razočarani in pobiti. Drugi so stali dalj časa ter zapustili svoj a T ve popolnoma natančio. naših hotelov? Nobenega snega, da ni v vsakem slučaju lahko o-nie mraza, lahke ure. dobra pla- slepariti reveža in sicer iz oiio-ča, niikakih komisij za posredo- stavnega razloga, ker nima revež valce, prost prevoz na Cubo, vse nobenega pravega zaupanja v sa-težka za nezaposlene. Smith je zrl|prvovrstno. Ali ne mislite, da je mega sebe ter sc boji vsega, karto boljše kot biti v New Yorku v presega po mnenju reveža nego-zimskih viharjih? 've moči in sposobnosti. Le one- Charles Smith je bil strašno ve- ga, ki razpolaga z največjim za. sel in Seller ga je tudi spomnil upajem v samega sebe, ki misli, na osebno prostost na Cubi. ko da je varen pred vsako sleparij j, mu je natočil izvrstnega konjaka. je lahko oslepariti. Tedaj je bila žrtev tako daleč, da Vse to so vedeli vnaprej Sellev. so jo lahko odvedli v klavnico. Smart in Slick. Vedeli so, da bo Seller je nato pojasnil predlog do številne njih žrtve trmoglavi, z različnimi okraski. Hotel Glo- ustrajni neverni Tomaži in radi riosa je med onimi krasnimi ho- tega se je tudi Smart nastanil v teli, katere je zgradila njegova zdravniškem stanovanju. Njegova stanovanje skozi drnga vrata, na j korporaeija, Interocean ITotel naloga je bila zadati žrtvam zad-drugem koncu hodnika. Konečno Syndicate, Inc. Ti hoteli so bili nji udarec. ti velikanski kraval pred stano daj ni bilo več treba pregovarjati/'"1'-i1'111 Smithu .naj kupi akcije ter odide v Havano. Naenkrat je )>ostal pripravljen žrtvovati svoj zadnji dolar, da pride v gorkejše po 1-nebje ter okreva, kajti dal se je preslepiti od laži-zdravnika. da je bolan in da je izgubil svoje zdravje. Dr. Smart pa ni poznal nika-kega usmiljenja. Ko je Smith zopet prišel ter se dal preiskati, je zmajal z glavo* Nobenega napredka. Preje še slabše kot je bilo prvič. Nobena druga stvar mu nt bo pomagala kot daljše bivanje v tropičnem podnebju. Dr. Smart pa je imel usmiljenje z ubogim vragom. Rekel ie. da ga bo priporočil kljub bolezni. Človekoljubnost je konečno bistvenejšega pomena kot pa etika. Če bi plačal Smith petdeset dolarjev, bi mu izstavil zdravniško izpričevalo. Nato bo šel Smith lahko k družbi, kupil akcije ter se odpeljal v Havano. Smith je seveda takoj pohitel v banko, dvignil denar, plačal zdravnika pohitel s svojim zdravstvenim izpričevalom v hotel Bonanza, plačal Seflerju šes*-sto dolarjev za šest akcij- hotelske družbe, nakar so mu predložili kontrakt. katerega naj bi podpisal. Kontrakt je bil dokument, v katerem je mrgolelo jurističnih i'raz in skritih klavzul, a Smith jc ie videl, da mu je obetal mesto za ne manj kot eno leto, z dvesto dolarji na mesec, s prost o hrano in stanovanjem -ter prosto vožnjo v Havano. V labirintu fraz in klavzul kontrakta pa je stalo zapisano, naj nastopijo vse te lepe stvari v hotelu Gloriosa šele tedaj, "ko bo dovršen in tega ni zapazil Smith in tudi nobena ostalih žrtev. KOLEDAR za leto 1921 STANE SAMO 40c ^J N&ročite ga takoj, (U d* boste bres njega "GLAS NARODA" S2 Cortlandt St,, New York Robert De Bruce, Koncertni upravitelj. NATIONAL THEATRE, 41 St, West of Broadway || Zlatko Balokovic PRVI NASTOP V AMERIKI V NEDELJO, DNE 17. FEBRUARJA ob 8:30 zvečer. Nadaljni koncerti: Ob nedeljah zvečer Matineje popoldne Februarja 17, 24. Februarja 19, 20, 21, 26, 27, 29. Marca 2., 9. Marca 4, 5, 7, 11, 12, 14. V NATIONAL THEATRE VSTOPNINA: V PREDPRODAJI: Sedeži v orkestra : : : 52.20 Mladine« ali Illaclia, Sedeži na balkonu $2.20. S 1.65 . -i ««» Mat o Km-cr, in §1.10. Loža a. Pri blagajni NATIONAL THEATRE (Box Office). r je prišel na vrsto Smith ter vsto-pil. — Kako dolgo ste bili na svojem zadnjem mestu ? — ga je vprašal Sliek, ko mu je navedel svoje ime. • — Enajst let. — je odvrnil Smith. Slick se je. ostro ozrl vanj. Vse je kazalo, rla je odgovarjal prosilec njegovim pričakovanjem. Slick je vzel iz predala pisalne mize tiskan formular s celo vr-ito vprašanj, na katera je bilo treba odgovoriti. — No, Mr. Smith, — je rekeL — Treba je. da vam stavimo nekaj vprašanj. Moram pa vas posvariti. da obstaja postava proti napačnim odgovorom. Govoriti morate čisto resnico ali pa molčati. Smith ni sicer še nikdar slišal o kaki taki postavi, a konečno je, bilo še več drugih stvari, o katerih ni se nikdar ničesar cul hi vsle.4 tejja se ni pornišljal po pra-I Viti - odgovarjati _na grajeni na temelju kooperativne-J Ko se je Smith obotavljal ter ga načrta in prav tako tudi finan- -e pomišljal rlskirati svoje pri- erani. Ali je Mr. Smith že kedaj hraaike v kakršnemkoli podjetja, culi takem načrtu? Popoinoma je pričel Seller zopert govoriti, priprot je. Pomenja, da je vsak — Seveda nočemo, da se že se- uslužbenec v vsakem teh velikih c?aj" odločite, — je rekel. — T>e- hotelov delničar pri podjetju in janski bi ne mogli danes skleni- da mora biti delničar, kajti le janseki bi ne mogli danes skleni oni, ki so interesirani pri pod je- »laz bi tudi ne mogei vzeti vašeg*» tju, bodo zvesti in pošteni. denarja^ če bi hotel. Najprvo sc — Se vam zdi nekolikoliko Ii- morate podvreči zdravniški pre- beralno. kaj ne? Kljub temu pa je iskavi. Mi seveda ne moremo «n- to dober trgovstki princip. Ali je kogar sprejeti v službo ter ga na Mr. Smithu mogoče znano, koliko lastne stroške poslati na Cubo. če izgube hoteli vsled zanikrnosti in ni popotooma zdrav. Če vam je nepoštenosti uslužbencev? Narav- naš predlog všeč. obiščite dr. DR. LORENZ PITTSBURGH, PA. mlh '/ . 643 Parni ffDIMI 1L4VINM« 9«V«lRS6l ZBRAVMIK if*SClJALi«x iC^KlIt Ml.UM' Maja »traka Ja spravljanj« ahutnlh In kranliiiia »aiantl. tam ta zdravim naa t* lat tar Imam skuinja v vaah Solonih fn kv intm ttovanaka, uto vaa morem paaolnoma rasumaU ti* «mmM vata boOwB, vaa ozdravim In vrnant mož in xdravja. Skaxl BI iat sam frMoblt aoaabne ikulnj« ari azdravljanju mo4klh boi«znl. Zalo n marata »epalnoma canaatl na mana. moja akrft pa Ja, da vaa papalnama tMn »irr. Ha adiaiajta, ampak prldlt« ilmpraja, Ju azdravlm zaatrupljano kri, ma^uija In llaa p« talaa«. Mtant v prla. padanja laa, balailna v fcoatan, atararana;od«balocti£Ivena In balami v malta« juladlean, ietrsh, talodeu, rmaniec ravmatJzam. katar; ztata tli*/ naduha Itd VrMM arai ▼ panaOaljak: arate ln patafe o« t. SopoMna da «. v tonk, datrttk la acaota o* V dopoidaa da t, craiarj v o« it. lapoUma da- K hhMu. nost ogromne svote. ; Smarta. On je naš preiskovalni — Poglejte številke tukaj. Ho- zdravnik, tel Gloriosa je štirikrat tako velik kot hotel, v katerem se nahajava sedaj. Poslovodja tega ho- Dolgo je razmišljal Smith o predlogu ter se razgovarjal o tem tela pa mi je včeraj povedal, da tudi s svojo ženo. Bila je v stra-izgube vsaki mesec tri trisoe do- hu. a izgledi na potovanja in pro-larjev le na ukradeni srehrnini. speriteto so biii preveč za ženo in Včasih vzamejo gostje" srebrn ino možnost napredovanja prCveč s seboj za spomin, večinoma, jo marljiva za moža. Vsled tega je pok;ra4ego nepošteni uslužbenci, sel k dr. Smartu ter se dal prr-ie: podU^W na* hpttL T iria^r Smith je hil prepričan. ila zadosten dokaz* In slike cuban-sk**ga predsetlnika. ki je pokla-dal vogalni komeai? Nobenega dvoma ni -bilo več v trdi delavski bittici. Smith je vzel svoj kontrakt ter akcijski certifikat ter hvaležno stisnil sleparju roko. — Kedaj naj se odpeljem? — je vprašal — Tega še ne moremo natančno reči, :— jc odvrnil Seller. —-Vseh dvajset vas hočemo ob istem časujaoslati navzdol, a dosedaj smo našli šele pet primernih mož. Treba bo še najmanj dveh ali treh tednov. Ni vam treba biti medtem v skrbeh. Pridite prihodnji teden in povedal vam bom. kedaj morate biti pripravljeni za odpotovanje. Koncem tedna je prišel Smith zopet v hotel Bonanza ter izvedel, da bo odplula . ladja dne 11. januarja ob dvanajsti uri. Torej se dva tedna, a par tednov ni seveda nič pomenjalo____ Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan. Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeč«: Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJA. Tretji del: VAJE. Oetrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANdLEŠKI BESEDNJAK Besti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi držav-I Ijanskega papirja. I A Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. j Knjiga je trdo Tesana, vsebuje 860 strani,\1 §| s poštnino V 11 Slovenic Publishing Company t CLAS NcARODA. 16. rmn 1924 i k V GOSPICA MALA fijusftl JJBAK BAMKAO. » Zrn. "OUi Naroda" priredU J". T. — Ljubila srni vas o«l prvega trcuutka, ljudje so pa doiunc-5 f vali, da mi jc Kvbertu pri trcu. Nje uibein n'.kdjr ruda ime bi. pa ^ sem ji kljub temu podarila grad. To seui storila samo zategadelj. S. ker feein vedela, da l>o postala vaša žena. Grad je bil vam ra:ii<.*- lijcu. ne pa nji. — Meni— »e je začudil, ginjen do solz. — Vam, edino lc vam. Končno sem dobila sredstvo. potom ka-terr«ra vas Jaliko osrečim s jKimcejo 1cj>c. mlade deklice, katero sle ljubili. — Oli. C:c Iu slutil "kaj takega f Zakaj nit ni-le takoj rekli, al: mi dali 11a kak drii£ način ra/nincti ' — Kako:... Xi bilo mogoče. Takrat sto me zaničevali-.. Nekega večera sem celo slišala, da ste brili norec z menoj.... — Kaj sem vam rekel t — Da se u-.ajhna. ^ i — To 11 i, ^nogoče. — Paj "Je. Prisluškovala sem. ko ste se izpreltajali z Roberto po gozdu, • » — Toda vi niste majhni — ji jc zatrdil Aibert. — Da nisem - Xc. Srednje veliki ste. — Tudi drugi so mi rekli tako, pa satnO vsledtega. ker su mi 'hoteli napraviti poklou. Sama predobro vem. kako smešno majhna — Ne. — je odvrnila Katarinca. tresoča se po vsem telesu. Nadaljevanje.) Njene oči, obdane z dvema črnima kolobarjema, so strmele skozi okno proti pristavi. Oudot pa ni bilo nikogar. Katarinca ni slišala nobenega korana. Scle ob enajstih je nestrpno vprašala: — Ali je kdo vprašal zame/ — Da. gospodična. Gospod de Plesan. — Pravite, da gospod de PlesanKdaj pa — Že ob sedmih. — I11 11111 niste povedali, naj počaka? — Ne, gospodična — jc odvrnila služabnica presenečeno. — Ce bo prišel, recite, lia^j počaka, da pridom jaz tioii. — Nc vem. ako bi bil zdravnik zadovoljen, če bi vstali iz po-Ist'511- Nikdar še nisem bila zaljubljena, iu uiti v glavo mi ni padlo, stelje, gospodična. % A _ ^ .^i a mc kdo ljubiti. Naposled sem se vdala v svojo usodo. — Zakaj pa ne: — I — Moj l>og, moj Dog — se jc čudil Albert. — iiekel je, da ne siaetc iz postelje. : Katarinca sc jc naslonila nazaj, zamižala iu prcblcdcla. — Včeraj že mogoče, toda danes nc. Sedaj sem znatno boljša. ! Presenečen je planil Albert kvišku. Šele proti večeru sc ji je zdelo, da sliši znane korake. Vstala I — ^a božjo voljo, ali boste zopet zboleli.' jc iz postelje ter šla k oknu. Bil je Albert. " ; V naglici si je popravila lase ter odšla po stopnjicah. V vežo j»* -">cdaj nočem več umreti, pač pa živeti teliko ča-sa, da vam bom dospela bas ko se jc Albert poslavljal. A j (lahko vrnila grad. In to se mi ho z božjo pomočjo posrečilo Al Prva jo jc ugledaia angleška druiabnica. l>crt, debro misel imam. — Za božjo voljo, gospodična, — jc vzkliknila. — Nc igrajt«1. "Prijela ga je za roko iu močno stisnila. sc s svojim zdravjem. v j — Dobro misel imam. Grad bom kupila od Roberte. /Čakaj bi ča- Albert je od veselja zardel. Katarinca je stopila k njemu tci jkala tako dolgo, da bi ga njen bodoči mož zapravil/ To bi trajalo ga navidezno začudeno ogovorila: /predolgo. In zakaj bi mi ne prodala gradu, katerega sem ji poda- — Ali ste vi, gospod de Plesan,' rila? Zadeva je enostavna. Ona vendar ne sluti, da se zastran mene Nato mu ie ponudila svojo vročo roko ter ga pogledala s po nočetc poročiti ž njo? gledont, v katerem je bila izražena vsa sreča. — Xe, tega nisem Se "nikomur povedal. Obrnila sc je nekoliko vstran kot da bi hotela iti v mali saloi. f — Prav. Pa tudi sedaj ne sme prehitro izvedeti. In če ne bo ter pristavila: j vedela, bi grad z veseljem prodala. Sicer pa mislim, da z mojim — Pa menda vsaj ne bos-te odšli zato, ker sem jaz prišla * Kako parom ni preveč zadovoljna. Nr-l:ako strah jo je v tem starem zi-jc pa gospa mama dovju. In ko bo grad zopet moj, ga bom vam podarila. Medtem je pa že odvila električno luč ter stopila v salon, ka- Umolknila je Tudi Albert j-- bil globoko ginjen. mor ji je sledil Albert de Plesan. Angležinja je rekla v skrbeli:; Gospodična, v salonu je mraz. — Naj pa zakurijo — jc naroČila Katarinca ter sedla v našlo- j njae in pokazala Albertu stol poleg sebe. Nekaj easd, ko je služabnik kuril, sta se pogovarjala o navad i . * * t mit stvareh. Ko sta bila pa sama, sta umolknila, kot da bi si ue i imela ničesar povedati. * Katarinca si je nekaj popravljala odejo. Albert je pa strmeli v kamin ter se z roko oprijemal stola kot sC opri jemlje potapljajoči 'nii'- f,'-e krškega, šlkofa dr. Jospa Gorici že .-gromn, škodo in jej na- j se bruna na morski površini. f Srci?: ii iča. Rojen jc bil dne 17 ie- prcv-i še več K - ako estane i Kljub temu je pa on prekinil molk. Komaj slišno jo jc vprašal- ^arj* 1846. Kljub slabemu vre- vofi dosedanji S'ovenccni ^n.j Torej ste nekoliko boljši, gospodična? i,1<>ini ^ uuekždo njegovega — Seveda, - sc jc glasil odgovor. — Sicer pa nisem bUa mm go obf ^stva. D- niač. bolna. — O, bili ste bili . . . včeraj zvečer — pri evetlicnjaku . . . — Torej jc res.' — je vprašal polglasno. — Torej jc tisto res uica, kar se je pripetilo včeraj pri cvetličnjaku Nehote-jc iztegnil Albert svojo roko, Katarinca je pa svojo po- vanj'a. ° ložila v njo. To ji jc dokazalo, da dogodki včerajšnjega dne niso' y bile sanje. Nepoznan občutek sreče ji je napolnil dušo. Albert jc rekel: (Konec sledi.) Jugoslavia i Smrtna kosa. : t'.'stovska politika. Zato pj. octant V Solkanu jc umrl Josip Srcbr- re-.uiea. da je fašizem p«*vzr *:•"! j dekan je govoril nagrobni govor, J ' v katerem je opominjal maže, naj j m pokojnega jemljejo za vzgled. I Škof dr. Srebrnič ni nu-j Ivan liepsenda, star in jako spo- r;ci, kjer delo zastaja radi pošte van svečenik v okolici. j manjkanja osobja' Slovenske s-.nl- • j nike in pisarniške uradnike s > V beneški Sloveniji i pregnali, sedaj pa ni ljudi, ki bi . , - ,jc v eV.o slovenskih vaseh vi-1 delali! Znana jc pridnost hi ,st>o- — Da, tako zc vsaj govore. ' , , ... .u. OI , , , , , ... . ... demske uads conje Ji.4ol Sloven-, sol; uost slovenskega uradnika, i — Kaj pa vasa rojstna hisa ? Gotovo vam krvavi srce, ker sccev. Z onimi v mešanih vaseh jih! ker pa so ga odgnali, zaostaja boste morali za vedno ločiti od nje? je nad 40.0«XX DnhoAiiikov imajo! dalo hi po sodnijalfr Gorici jena- — \crraj ste mi rekli tri besede, katere so me popoluoma po- f iz oje srede 47. < d teli jih služijia -el kolosalen nered. Posledica | toia/ue. :»7 nnd Slovenci. V slovcnslicm bedaste protislovensJve politike! ' — Katere tri besede ? delu nadškofi je so 4 fare, 11 vika- — *Vi natančno veste, — je zamrmral ter jo ljubeznjivo poglc- i*'j m 35 kaplanij. A* 4 duhovni ja h dal. — Rekli ste mi, da nic ljubite, in tega ne bom nikdar pozabil, pildigujejo >loveuski duhovniki, v gospodična. Nikdar nc bom pozabil teh besed, magari, da jih danes. slovenskih duliovnijah ipa so prekličetc. Proračun Pule v ravnovesju. Italijanski listi poročajo, da se proračun puljske občine za leto1 nr sten jen i laški duhovniki, ki ne.1924. zaključuje z ravnovesjem. Ne bojte se. nc bom preklicala — mu je zatrdila. — Povej- jezika prebivalstva. Be-'To jc pr''č zopet po letu 1914. Iz- . Ali vas smem ' Slovc:lci "imajo. datkov za leto 1!»24- j-? proraču- te mi samo, kdaj ste opazil.i da ne ljubite Roberte. Aii vas smem vprašati kaj takega/ — Seveda, gospodična. Samo če hočete. | jajna ' bodočnost Gorice. — Na vsak način hočem — je odvrnila Katarinca ter sc tesne j j Pul't:'lli tajnik gorskega fasija še privita k njemu. ICaprara je imel v gledališču shod, lu Albert je nadaljeval: ----' na f Ugotavljal-Gorict jajno bodos«K.'=4. Real jo bo fa- — Da, Roberto sem ljubil kot ljubi človek lep predmet, živ. Size 111 hi italijanstvo. Iz njegove- svež predmet, iu sem bil uverjen, da se sploh ne more drugače lju-, Cra ^.,vora (la videm -isto bit.. Morda sem jo res ljubil na ta način, dokler ... 1 ^ ^ ^oduje Gorici, katera osta- — Dokkr — jc vprašala Katarinca pozorno in zardela. ne glavno mesto ob meji. Strašno njenih 7,206,609.75. dohodkov pa Diferenca se pyi M«n*iuii ^awfatt... »j NEW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "Ohio" «'Orduna" "Orca" "OrliiU" Ti parniki su tiovl in iiKwIcrtti v \« .-k-m uziru, najbolj pt iljuliljcne i» tni- kom in cl^uvilc ru«li kuiiiuduusti in _ KOJIFOKTA. Zdrava, ti-iiui in obilna lirana » ser. vira vsem potnikom na belo pokritih mizah. I_»ružine, it-iie in otroci imajo POSEltXO 1'AZUIVOST. 7m. |xj(|rubtiusli so iiliniilo na nase astopmke v Vaš--ni nvslu ;«!i n^ •OYAL MAIL STEAM PACKET CO 26 Broadway._ New York Kretanje paraikov - Shipping News sta zvezala gospo R.»vL- no in j<> zatlačila na postelj med o }»:•;»• v o ta-ko. da s' 1 ju pozneje našli le še pol živo. Pobrala sta nekaj denarja in i>t rila, potem odšla. F.išiitcvski nastop na Vipavskem. V nedeljo 27. januarja so pri- 'woViili v Sv. Križ faš vti. ee!a četa jrh je bila vodil j'!i je pa p'*e-fcktov'ci komis-tr Lul:k. Obi^kaM <0 v s" g t ihte v viw:l dokler n's<> v «s 1 i poiskali ni:m?h domačih fant* v, da jim pokažejo svojo fnv'w, \ V: t p;: napravili prt'cnvo njihovih žep jv. Pri tem počet ju je bil prisoten ko-ml :».r. I.e !ihuhi<;krvn«^.ti dvnia-č'h iVntov s" je bilo zahvaliti, da ni i-r 'Io tlo lv-nega konflikta. februarja: " Albert BaJlin, Cbwbourf tu Hamburg. 20. februarja: Itochambe-iu. Havre: Ohio. Chprbour* |r- Hamburg; Tre«. Van Buren. Cherbourg 23. februarja: Prea. Roosevelt. Cherbourg In Bremen fongotta, Cherbourg; Con te Roeao. Genoa 27. februarja: Suffren. Havre; Plttaburgh. Cherbourg in Hamburg. 1. marca: La Savoie. Havre: Olympic. Cher-ourg: Anton in, Cherbourg; Pres. Harding, herbourg, Uretnen. 4. marca: Stuttgart. Bremen. 5. marca: Veendam. Boulogne. 6. marca: Thuringia, Hamburg. 8. marca: George Washington. Cherbourg. Bremen; Berengaria* Cherbourg; Colombo Genoa. 11. marca: Pres. Wilson. Trst; Chicago. Havre Canonic, Cherbourg. Hamburg. 12. marca: 1'arls, Havre; Amcrlcm, Cherbourg, Bremqp. | 15. marca: I Aquitania.. Cherbourg; Or d una.. Cherbourg; Orduna, Cherbourg;. Hamburg; New Amsterdam, Boulogne; Conte Verde. Genoa. 20. marca: Cleveland. Cherbourg In Hamburg; MlnD»Ud.l:da. Cherbo--* Hamhirx. 22. marca: Leviathan. Cherbourg; Ot>-mplr. Cber-bount: Rochambeau. Havre; Saxonia. Cherbourg; Z«-cland. Cherbourg. 26. marca: x Bremen. Bremen. 27. marca: Duilo. Genoa. 29. marca: La Savole, Havre; Pres. Harding, Chre-bourg: Orca, Cherbourg. Hamburg; Anda-nia. Cherbourg. 2. aprila: Ber» ngaria. Cherbourg. IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH. V JutfMlftTlji — m more taplačati dolarje la pota) kan t Ameriko proti predložitvi oc ameriškega konzula potrjeaegm pot nega llara tn ne veC kot protlvred nost od 3,000. — frankov, to je sedaj približno $110.— ui enega potnika V alufiajn, da naalovljenec m 1» plačilo dolarjev nebi mogel predlo žiti potrjenega potnega llata, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj aT ■am pa na novo naroči izplačati na kaaani areeek v dinarjih. Nadalje aa nam adi umestno pri pomniti, da nikakor ne moremo pxl poroCati pcUUatl «eka t JngoaUvl K Sploteo mnenje vlada, da aa laki, ki m glase na dolarje, tudi v do larjlh lzplaCajo. kar pa nI res, kei kot le agoraj omenjeno. Je v Jngo elavijt od vlade pod kaznijo pre šninxi pamiki RESOLUTE RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND I'.iri.iki s 1, 2 In 3 razrt-dora ;n znani "Mount Clay". ••Cleveland", "Hansa" "Thunngia" in "Westphalia" s kabi- iMint iti 3. Rizrt-dom. ALBERT BALLIN 19. Teb. oh opoldne i '*{«*>n.i. uljutlna slui.1^4. izborna kuhinja. prijetni ln prlvlat-ni prostori. IMTEI) AMERICAN LINES 39 Broadway. New York Ali rM" »hlaš-'-eni krajevni zastopniki. i v J.iP 1 Edino aii-ilttno »pomladno odplutje Otvoritvene vožnja znanec a Presidente Wilson — 11. mar.; 3. maja. Martha Washington—It. maj.; 12. Jull. v Dubrovnik ali Trat. Zeleznina v notr»n>Bt zmerna. Nobenih vi-se*ev. Vpr»i«j te pri bližnjem agentu ali pri PHELPS BROS. & CO.. 2 We*t St^ N. Y. POZDRAV. 1*1*4 1 -Z''i-,ivlji::i -v.j<- >|>ri.j;it»-fjo v ('.»hltsirt«. .MiiiM^- ti. Wist Vis-.^ri-ii ji in I"Ii <;(•'1 AniiM-iki. vas pu ^variiii. tla si* i/o^iio-t»- t it k i! i kni.j».'V". kje-r |>rii.ii;. M«u.ša.ii.«*rji liaretl * tU'-iu:.r i?i ii ivujfjo i/, onih delayer v, katrr.m so pamet zastrupili. Jr hu Ko-tel c. POTREBUJE SE 25 gozdarjev za delati tajse. M. KPJAHV l>!fOTIIKI£S (11-16—2) I m" o JAaKZ DVOHVIK d ma 7. va-i, ki ^ ' je nahajal jir«'d :!«.i. I-ti v I.a Sa!l«\ 111. Ce ji* koiiiu 'i:ij /uano u njem, naj I« r va njt"_ri>vi sestri ali naj > • ;>a ;'ini javi. ki-r mu je doma p<»-se-Uvo na razpnlago. — Ana I>v»»r;i"k. liaCja vas šr S. |>osta Ki-kara-. Sloven »a, Ju^rs.Iavia. (16-1-S--2) Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdo» ka] ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav ▼s&kdo prunava, da imajo čudovit uspek — mali oglasi ▼ "Glas Naroda" tDVERTUl IN "Ol AS NARODA« Izšel je "Slovensko -Amerikanski Koledar" za leto 1924. Knjig* je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila. SLOVENSKO - AMERXKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. : MASOČrrS GA feB DJJVES. Gena s poštnino 40 centov. Za Jugoslavi jo je ista cena. 8L0VENIG PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. 7. Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. DOR j« namenjen potoratl v stari kraj. Je potrebno, da Je natančno poučen o potnih »rtih prtljagi ln dragih stvareh. Pojasnila, ki vam jih umonmo dati vsled naše dolgoletne izkušnje. Vam bodo gotoro v korist; tndl priporočamo vedno le prvovrstne parnike. ki imajo kabine tndl v LLL razredu. Tndl oni U Se niso ameriSkl dr-žavljani. morejo potovati v stari kraj na oblak, toda potrebno Je. da se povrnejo tekom testih mesecev ln so pripuščeni Dres vsake neprillke v to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor ieli dohiti sorodnika aH pa •vojca lz ntarega kraja, naj nam piše za pojasnila ln navodila Jugoslovanska letna kvota anafia 6421 novih priseljencev. Za potne stroške Izplačuje po nagem naročilu JADRANSKA BAN KA tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New Tort Glavno zastopstvo Jilraiuka bank*. PRODAM FARMO 78 iikrov. ]j-*n!«-pja. živino, liruno in p'»lritvo za ni/ko eeu^. Kdor in Sli kiijiiti. naj p:«t* pn 'pojaviiila. T A. Iiramovieli, Fast Fultonliain, Ohio. (IG -19—2) PREHLAD MEHURJA MOŠKI! ZaičlHte a« F roti naltiraja N »i najboljšo saMito PREPRE^BA x. MOaKE Velika tub.S5c. Kit (4's) $1 ViiSabmrj ali S.n-Y-Kit Dept: B 92 Bmkman St.. New York Piiite za okrafniVo. Vsak pavto bi mo^l fmatl novo iidajo "PESMARICA GLAZBENU KATIC«" Za štiri moike glasove Uredil Mataj Hnbad Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljši]) in najnovejiik pesmi m notami Oana ■ poitrdno $3.00. "GLAS HAKODA" 12 Cortlandt St., New York. H. T. &AVN0KAB JE IZ^LA MAJVEČJA ARABSU SANJSKA KNJIGA Najnovejša flostroyana izdaja. Vsebuje 308 strani &m Cen« s poštnino $2.— SLOVENIO PUBUBHUfQ CO. 82 CorUandt St. Hew York City, H. Y.