iških družb in ščiti kopitarno moc-podjetja in škodo mrhga človeka, še zopet za nadaljno leto dni.uve-
JUTRA!
Telefon:
Uredr>, 440 Uprava 455
Oglasi po terrtu
Oglase 3pr«iems tudi oglasni oddete* ,.hrtr*“ v L[ubt[anl, PMiaraeva ulle*
PoYtn'n»
flafovtnl
Leto I!. (IX.), štev. 2
Izhaja razun nedelja ia praznikav V6ak dan o-b 16. uri
Rečtin pri poštnem čok. rev. y Ljubljani št. 11.409 Valja mesačno. proioman » upravi ali po poSti tO Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Maribor, torek 3. Januaria 1928
Uredništvo m uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
tfmsklCsvi^ ©rad flnanžnim odborom
PRJPIČEVIČEVA OSTRA KRITIKA NAŠE NOTRANJE POLITIKE.
BEOGRAD, 3. januarja. Finančni odbor je razpravljal danes o proračunu notranjega ministra. Seja je bila mestoma zelo viharna in je ponovno izglodalo, da se razvije pretep. Posebno burni prizori so se odigravali med govorom poslanca Svetozarja Pribičeviča.
Ministrski predsednik JV u k i c e -vic je imel kot notranji minister kratek govor o potrebščinah svojega resora in je prosil, da naj odbor odobri naknadne kredite, ki so potrebni radi izdatkov za žandarmerijo v Ma-cedoniji-
Nato je poslanec Svetozar Pribi-čevič v skoro enournem govoru silno ostro bičal notranjo politiko vlade. Naglašal je. da so se Hrvati. Slovenci in Srbi — takozvani prečani — združili s Srbijo, ker so jo smatrali za za-ščitnico svobode. 1 oda danes izjav-
ljajo celo oni, ki so se borili za svobodo in ujedinjenje, da so prišli z dežja pod kap. Ako hoče notranje ministrstvo nastaviti v Južni Srbiji oficirje kot upravne uradnike, potem je njena dolžnost, da predloži skupščini tozadevni zakon, da ne bo postavljena opozicija kar pred gotovo dejstvo. Govornik je nato omenjal razne intervencije sina sedanjega ministrskega predsednika, kar je Vuki-čeviča silno vznemirilo in je ponovno prišlo med njim in Vukičevičem do ostrega prerekanja, v katerega so se vmešavali tudi drugi poslanci. Skupščinski predsednik je moral v hrupu ponovno pozvati poslance k redu.
Za Pribičevicem se je oglasil k besedi posl. Lazič. Razprava o proračunu notranjega ministrstva bo trajala najbrže dva dni.
Hov! državni proratun — n-tsre la m Slovenilo
STRAŠNE POSLEDICE BLEJSKEGA PAKTA IN SODELOVANJA SLS.
arska - varovan©« l*a!pe
SKRIVNOSTNE POŠILJKE VOJNEGA OROŽJA IZ ITALIJE NA MADŽARSKO. — VZNEMIRJENJE V AVSTRIJI. — BOJKOT IXALIJAN-SKO-MADŽARSKEGA TRANZITNEGA PROMETA. -
DUNAJ, 3. januarja. Pri St. Gott-hardu ob avstrijsko-madžarski meji so prišle avstrijske carinske oblasti na sled velikemu tihotapstvu vojnega orožja iz Italije na Madžarsko. Za tiič manj kot skoro pet vagonov je bilo namenjenih raznih pošiljk, ki pa so bile napačno označene, na Madžar sko, a so avstrijske carinske oblasti blago zadržale.
Razkritje jc izzvalo v vseh avstrijskih političnih krogih precejšnje vznemirjenje. Splošno se namreč naglasa, da bi mogla imeti ta afera za Avstrijo zelo neprijetne posledice, posebno, ako se posreči dokazati, da se je vršilo tihotapstvo orožja z vednostjo avstrijskih oblasti in uradnikov, kar bi pomenilo kršitev ne pogodbe. Na drugi stran čaj tudi priča o zavratni .
lije, ki podpira Madžarsko v njenem odporu. Avstrija ima dovolj povoda, da s skrbjo zasleduje nadaljni razvoj dogodkov.
1 renutno še ni znano, kaj namerava ukreniti avstrijska zvezna vlada, da odvrne od sebe vsak sum, tla je udeležena pri tihotapstvu tega orožja. Nastop avstrijskih mejnih organov, ki so iz protesta zapustili svoja mesta v St. Gotthardu. ker madžarske oblasti niso hotele izročiti blaga, se splošno odobrava. Listi poročajo, da so železničarske organizacije odločene, sklicati posebno konferenco. ki sc bo bavila z vprašanjem bojkotiranja italijansko - madžarskega tranzitnega prometa. > In ker so te strokovne organizacije pod vodstvom socijahiih demokratov, ni izključeno, da se bojkot tudi dejanski izvede.
nanj—
(Tiozartou uecer graške Uranije
Že lani, ob priliki Beethovnovega večera, so nam zapustili umetniki graške Uranije kar najbolj prijeten vtis. Včeraj so nastopili v posebnem Mozartovem večeru, ki nam je podal prav lepo pregledno in popularno zasnovano sliko v delovanju in življenju tega velikega mojstra. Je bil prosvetni večer v pravem pomenu besede, ki naj bi vzbujal zanimanje za specijalua glasbena vprašanja in seznanil Širje občinstvo s predstavniki poedi-nih, važnih glasbeno-zgodovinskih epoli. In zasnova Uranije je glede reševanja te nalogo edinstvena in njeni umetniki se z veliko požrtvovalnostjo in nesebičnostjo stavijo v službo kulturnega delovanja. Način, s katerim so tudi včeraj rešili svojo nalogo, jc vrlo zanimiv in vreden, da se z njim tudi mi podrobneje seznanimo. Predavatelj (H. Kortšclmk) je v uprav poetiško zasnovani obliki podal življenjepisno sliko Mozartovo. Njegov govor so spremljale številne skiop-tične slike, pa tudi primeri na klavirju. Kadar so bile namreč omenjene razne osebnosti in kraji, se jc prikazala vselej
na platnu tudi dotična slika in ko je bil govor o kakem znamenitejšem delu, so se zaigrali najznačilnejši, kratki odlomki iz tistega. Zasnova in izvedba tega predavanja je bila vzorna in je napravila tudi na občinstvo kar najgloblji utis. Sledile so nato skladbe za komorno-godal-no glasbo, pri kateri so bili proizvajajoči: prof. R. Wag-ner (vijolina), dr. 11 m i n g (vijola), dr. Schmidt (klavir) in predavatelj (čelo). Igral se je ali-vertimento za godalni trio, violinski koncert es-dur (1. stavek), kratek duo za dve vijolini (ki se istočasno proizvaja od spredaj in zadaj) ter pvertura k Figa-rovi svatbi, v priredbi za komorni kvartet. Pred vsakim poedinim stavkom se jc podal kratek uvod, ki je s par besedami označil muzikalne bistvenosti, katere vsebuje dotični komad. Mozartove pesmi in arije jc zapela koncertna pevka U1 m o v a. Jc odlična simpatična pevka, ki je dosegla s svojim nastopom tudi tokrat popoln uspeh. Njena podavanja dokazujejo temeljito muzikalnost in skrb no izšolanost. Zlasti sc mora šc omeniti njena sigurna intonacija, kar se jc videlo Dri koncertni ariji za koloratunii sopran in vijolino in kjer sc je zlil glasovni ,nirt
Maribor, dne 3. januarja.
Vedno nove žalostne vesti prihajajo iz Beograda, kjer v finančnem odboru narodne skupščine razpravljajo o državnem budžetu za leto 1928/29. Vedno bolj žalostne zlasti za nas Slovence, ki smo od soudeležbe SLS v vladi pričakovali vsaj to, da sc razmere ne bodo poslabšale, ako za izboljšanje še ni prišel čas. Domnevali smo, da si je SLS z blejskim paktom zasigurala v današnji vladi taksno pozicijo, da bo mogla odvrniti od Slovenije vsaj nove nesreče, ako že ne bi mogla popraviti starih grehov, katerih je bodisi direktno bodisi indirektno kriva ravno ona. Domnevali smo. da se bo SLS, ki je do pred enim letom vodila bučno borbo proti krivicam, ki se godijo Sloveniji v davčnem oziru, kot pravcati tiger vrgla v borbo za davčno enakost in proti preobremenitvi Slovenije; da se bo uprla vsakršni novi obremenitvi zlasti našega malega človeka; da bo branila naše kulturne dobrine, naše srednje šole in našo univerzo; da ne bo pripuščala demontiranja poštne in J železniške službe v Sloveniji.
I Varali smo se. Novi državni proračun, za katerega s tako vnemo skun-no z radikali in Davidovičevimi de-(mokrati glasuje v finančnem odboru : SLS, vsebuje novo težko ogrožanje gospodarskih in kulturnih interesov Slovenije. Predvsem sc za nadaljno leto dni uveljavlja davčno neenakost,
1 preobremenitev Slovenije ostane po zaslugi SLS še zanaprej v veljavi. Obetajo pa se povrh šc nove davčne obremenitve ročnih dolavccv in zasebnih nameščencev.
1 Z nameravanimi redukcijami v 'poštnem, železniškem in drugih ministrstvih bo ne le težko trnelo naše gospodarsko življenje sploh, ampak bo v Sloveniji zopet na stotine novih brezposelnih. Z zastojem srosnodar-skega živ'.';-n ja se bo socijalna beda še pomnožila.
S sprejetjem člena 82 fin. zakona, ki omejuje obdavčenje bogatih industrijskih družb in ščiti kapitalno močna Dodietia in škodo mrbga človeka, bo
Ijavljena že z sedanjim proračunom upeljana krivica, da bo namesto bogatili kapitalistov moral plačevati razile doklade za samoupravne korporacije kmet, obrtnik in delavec.
S sprejetjem člena 69, ki bo v svoji novi celo poostreni obliki v vsej Sloveniji onemogočil promet z nepremičninami odnosno ga navezal na dolgotrajne in izredno drage procedure, bo Slovenja gospodarsko težko udarjena, ker bo proglašeno nad njo takorekoč gospodarsko obsedno stanje, ki bo zavrlo gospodarski razvoj v veliki meri.
S sprejetjem člena 44 fin. zakona je ogrožena naša univerza v Ljubljani, dočim ostanejo v veljavi tudi že doslej odrejene , okrnitve naših srednjih šol v Mariboru itd. Zastopniki SLS so v obeh oblastnih skupščinah sami predlagali resolucijo, s katerimi so zahtevali črtanje tega člena iz finančnega zakona. Zastopniki iste pa so v vladi in bodo gotovo tudi. v finančnem odboru glasovali za to , da ostane ta člen v veljavi. Tako pomaga SLS ubijati najvidnejše mo-nuiriente naše slovenske kulture.
Dvoličnost in hinavščina politike SLS jc jasna. Na eni strani njeno glasovanje v Beogradu za nadaljnc krivice Sloveniji v gospodarskem in kulturnem pogledu, na drugi strani nova obremenitev Slovenije s strani iste SLS v oblastnih skupščinah, in to Še celo pod pretvezo izboljšanja gospodarskih prilik — to so gotovo momenti, ki morajo dati misliti vsakomur, tudi najzvestejšemu pristašu SLS.
Mi pa se zavedamo, da moremo pri čakovati izboljšanja in odprave krivic, ki se gode Sloveniji in ostalim delom države v prečanskih krajih, Izključeno od solidarnosti in vztrajnosti Kmečko-demokratske koalicije. Nadejamo se, da bo ta skupina že v razpravi o novem proračunu v narodni skupščini storila vse, da izpadejo iz proračuna odnosno finančnega zakona vse one določbe, ki so za nas težka obremenitev v gospodarskem, socijalnem in kulturnem pogledu.
z vijolinskim v uprav idealno enoto. Skratka: bil je lep večer, ki je izzval pri publiki mnogo odkritega priznanja. Žal na, da velika kazinska dvorana ni bila c'ocela napolnjena, kar bi si bili želeli že z ozirom na poučno tendenco prireditve.
1	H.	D.
Dramatična aretacija tatu perutnine.
Včeraj smo poročali o aretaciji kokošjega tatu Filipa Juga, ki je bij aretiran na podlagi točnega opisa s strani preprodajalca perutnine, li kateremu je Jug ./talno prinašal ukradene kokoši. Ko je | studenška žandarmerija zvedela, kje se | nahaja spretni uzmovič, jc zaprosila za policijsko asistenco, kajti znano je, da je (Jug razupit nasilnež. Orožnik J. K. .ie z | dvema stražnikoma nenadoma vstopil v j lokal, kjer je sedel Lipe s svojo ljubico [in mu napovedal arctacijo. Kakor se je I pričakovalo, sc je Jug v resnici uprl aretaciji in prišlo je do prav dramatičnih prizorov, ki so privabili številno občin-istvu. Juga so z združenimi močmi raz-
orožili, vendar se je branil dolgo časa.
S širokimi pleči je prenašal može postave med mizami in prevračal klopi ter stole. Med žvenketom čaš in steklenic pa sta pela pendreka kakor pesem, ki je imela popoln učinek. Pod težo udarcev in spretnostjo varnostnih organov se je Lipe — kurji junak — udal. Povezali so mu roke v verigo, noge pa v motvoz, ga z ljubico vred naložili na voz in prepeljali v policijske zapore v Maribor, od koder bo nadaljeval pot k poboljšanju skozi soanijsko palačo in jetniške cciice.
Dobrodelni Invalidski plesni venček.
Ujedinjenje vojnih invalidov v Mariboru priredi pod pokroviteljstvom velikega župana v soboto, dne 7. t. m. v Unionski dvorani velik plesni venček v korist najrevnejšim društvenim članom. Začetek ob 20. url, vstopnina 15 Din. toaleta promenadna. Svi-ra glasbeno društvo železničarjev* *-*■
C sna 1 Din
."-iran 'L	________________
1,11 ■ ■ ' " “ "mim
Efilektriine ure ¥ Nariboru
POZIV ZA NAPREDEK 'STR££U'.0££ A -F/ISŠCANA NA NOVOIZVOLJENE
Mariborski in dnevni drobiš
MESTNE Maribor, 3. januarja.
Pred kratkim so prinesli listi sulic-parno poročilo o taini seji tukajšnjega mestnega sveta. Med drugim sem čital: predlog za nakup in inštalacijo električnih ur v Mariboru se zavrne...
Ko sem čital tiste vrstice, sem mislil nehote napraviti krivico gg. občinskim cvetnikom, češ, da ne vidijo preko nekdanjih mestnih zidov, pa sem jih ta.voj prosil v svojem srcu odpuščanja, ko sem se spomnil na nebroj lepih in dobrih stvari, s katerimi se ponaša v zadnjem času naš Maribor. Osobito odobravam auto-busizacijo mesta (Zakaj se smejete gosp. urednik? Ni-li mar 1o lepa slovenska beseda? Zakaj pa rabimo izraze kanalizacija, amortizacija, mobilizacija, valorizacija itd.?) in na noben način ne morem razumeti, zakaj se je zavrgla ideja elektrifikacije tukajšnjih javnih ur.
Zakaj da bi bilo to potrebno? Odgovor je silno enostaven: Ker so vse javne ure v Mariboru za med staro .železo, ker so škodljivke javnega življenja, za-vajalke inače poštenega meščana, • muhasta bitja, podkupljenke tukajšnjih urar-. jev, z eno besedo, premnogega zlega povzročiteljice.
Tista na stolni cerkvi jo žaga,' kakor tista imenitno idoča na poštnem posl«> ju, ki stoji baje pod kontrolo tukajšnje radiopostaje; trdijo namreč, da jo vsak dan.opoldne »rihtajo« po radioznamenju.
Tista kolesca pri Frančiškanih jo dosledno mahajo bodisi naprej ali pa nazaj v primeri s stolnimi kolesci; oboja komandirata svoji starodavni sestrici na; magistratu, ki uboga enkrat stolno, enkrat pa frančiškansko,.pa vedno ie približno.
I11 tista »ura« na stolpu palače velikega župana mariborske oblasti! Ta.k nestvor med urami bi se dalo le primerjati z nestvorom med teleti, ki je bil pred tedni razstavljen v Gosposki ulici.
Sicer ne predlagam, naj vse ravnokar navedene, ure kratkomalo izginejo iz po-zorišča; naj le ostanejo, saj imajo precejšnjo vsaj muzejsko in dekorativno vrednost in bi mogle celo zopet postati' trdne opore tukajšnjega poštenega meščanskega življenja, pod pogojem namreč, da jo ubirajo v bodoče strogo po poti, ki jim jo bodo kazale njihove električne hčerke, če dobe seveda pri nas domovinsko pravico. In to je odvisno od novo izvoljenega mestnega sveta.
Smelo -tudi trdim, da bi se bil sklep mestnega sveta čisto gotovo pozitivno glasil, ako bi se bil le en mestni oče za par dni potrudil v Ljubljano, kjer se že nekaj mesecev ponašajo z električnimi časokazi. Pravijo, da je tam sedaj vse. drugače. Vlaki in tramvaj vozijo natančno in pravočasno po voznem redu; šolska mladina in učitelji in profesorji obojega spola in celo direktorji so točno po urniku v šoli, še bolj točno po urniku doma pri kosilu; isto se da trditi o uradnikih vseh -kategorij, zvaničnikih, služi-teljih in dnevničarjih, celo o tistih, ki so v zadnjem času na podlagi neke dobrodelne ministrske naredbe nazaj .avanzi-rali; vsi zakonski možje prihajajo redno ob predpisani uri domov; za časa policijske ure ni nobenega prepira več .ned stražniki, gostilničarji in fiosti radi vprašanja, ali jc že toliko ura ali ne; pri lju-bimskih sestankih ni kreganja in prerekanja radi prezgodnega ali prepoznega prihajanja nje ali njega; naročena dela sc pravočasno izvrše in odpade obupno čakanje radi neizpolnjenih obljub in prelomljenih besed; dolgovi se več nc izterjujejo, menjefc ne protestirajo konkuniov ni več, kajti vsak dolžnik 'jc do sekunde točen pri odplačevanju svojih dolgov, kar ima za posledico, da sc bodo celi oddelki na ljubljanskem sodi.;ču demon-tipali in uradniStvo reduciralo v veliko veselje gg. finančnega in justičnega ministra v Beogradu z ozirom na »šted-ujo
Summa summarum, vzoren red povsod +v- Ljubljani, odkar so prevzele komando v mestu električne ure,.ki so na vse prebivalstvo uplivale do skrajnosti vzgojno.
In tu pri nar. v Maribor:-!! Vlaki odhajajo še precej redno, zredi se pa ie.
OČETE.
da odide kateri s poldrugourno zamudo, čeprav se na isti postaji sestavlja in so vozovi polni lovcev. Z autobusi je križ,' .niso, pa krivi šoferji! Revež »narihia* .svojo čebulo po uri glavnega kolodvora; ko pride do frančiškanske cerkve, mora kazalce sukati naprej ali nazaj, isto stori zopet ob Weixlovi trgovini, od koder se vidi na uro stolne cerkve, regulira svoj časokazni aparat na Glavnem trgu, kjer diktira »Krcnos« z magistralnega stolpa: jasno, da pri tej umi'(prihaja'beseda od »ura« in ne od »uren«) razdra-panosti ni čudno, ako vidiš n. pr. pred Veliko kavarno kar štiri autobuse naenkrat, a ni marsikdaj pred glavnim kolodvorom- nobenega. Seveda pa ne vrtijo kolesc na svojih urah le šoferji, ampak celokupno- mariborsko občinstvo, kar zelo slabo vpliva na zdravje ur in imajo dobičke od tega edinole urarji. Skoro bi trdil, da je proti predlogu glasoval tudi kak mestni oče urar, če je sploh sedel kak tak v ranjkem mestnem svetu. Glede nepravočasne izvršitve naročenega dela le eno:	zobozdravniki obljubljajo,
a ne izdelajo umetnega zobovja, kar je slabo; za porcelanastim plotom bi se umirili sicer predolgi in hudobni jeziki, kar se je v nekaterih slučajih že zgodilo. Dolgovi se ne plačujejo, menice protestirajo, število konkurzov raste, nikdo več ne ve pri svojih obveznostih za pravi dan in pravo uro; dobiček imajo od tega le gg. sodniki, ki jih g. minister ne more reducirati in bo »štednjo«, vrag vzel. In kaj se bo šele zgodilo prt plačevanju nočne takse v kavarnah in barih?! Ena ura bo šla po frančiškanski, druga po rotovški, tretja —po oblastni; merodajna bo gotovo slednja, ker se bo pobiral oblastni nočni davek.
■ Novoizvoljeni občinski svet! Hitro, hitro! Le kar sem z električnimi urami! Kajti le v tem slučaju dam jaz svojo popraviti, ki se je ob dosedanjih mariborskih’okužila in sem jo demontiral in hranim njene kosti in koščice skrbno doma v .»škrniclnu«. .
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Torek, 3. januarja ob 20. uri »Eva« ab. D. Kuponi.
Sreda, 4. januarja ob 20. uri »Živijo tatovi« ab. C. Premijera.
Četrtek, 5. januarja ob 20. uri »Madame Butterfiy«i_ab. A. Kuponi.
Petek, 6. januarja ob 15. uri »Rokovnja-hf ?«: Fr^ic.
■»Živio tatovi« na mariborskem odru. V sredo, 4. tm. bo v gledališču duhovita, zanimiva moderna komedija Dante Sig-noritiijeva »Živijo tatovi«, ki jc dosegla pred leti na Reinhardtovem odru ;clo lep uspeh. Režija je v rokah g. J. Koviča.
Koncert Lindberg odgoden.
Koncert Helge Lindberg, ki bi se moral vršiti v sredo, dne 4. t. m., se radi nenadne obolelosti umetnika odgodi za nekaj dni. Že kupljene vstopnice ostanejo v veljavi.
Zagrsb iaia 140,000 prebivalcev.
Po podatkih policijskega zglaševalne-ga urada je imel Zagreb koncem pretek-iega leta 140.000 prebivalcev, ako pa se prišteje še okolica, potem jih šteje nad 150.000. Leta 1869 jc imelo mesto komaj 20.402, leta 1910 že 79.038, dne 31. dec. 1921 pa že 110.33S prebivalcev.
PoStne novice.
Premeščena je uradnica Rafaela Knapi'.’. iz Celja v Hrastnik, za pogodbenega !	pri Sv. Barbari pri Mariboru jc
imenovani Maks Caf, za dnevničarje na >o5ti Maribor 1 V. Weiss, na pošti Maribor. 2 M. Rozman, Er. Mali in Iv. Kolman. Premeščena sta zvaničnika M. Sta« rašina iz Velenja na Maribor 1 in Fran Kavčič iz Grobe!nega v Celje.
-- Joj, gospod logar, bog ve, kaj bi povedala tale stara lipa, če bi. znala govoriti!
i Zaobljuba županov in občinskih odbornikov.
Davi se je vršila pri srezkem poglavarstvu zaobljuba županov in srfczkih • odbornikov iz sodnega okraja Maribor levi breg. Iz 41 občin zbrane župane in odbornike, je zaobljubil g. vladni svetnik dr. Ipavic. Zupani so podpisali zaobljube ter prevzeli od svojih prednikov mobilizacijske spise. Za šentlenartski sodni okraj bo zaobljuba dne 10. t. m. in sicer v St. Lenartu.
Otvoritev porodniškega oddelka
v nekdanjem sanatoriju v Petrovem selu, o katerem smo poročali v novoletni številki »Vcčernika«, je preložena na prihodnjo soboto 7. t. m. ob 8. zjutraj.
Zdravstveno stanje v Mariboru.
V našem mestu so bili od 22. do 31. decembra prijavljeni mestnemu fizikatu le trije slučaji obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer po en slučaj škrlatinke, davice in šena.
Sljemcnaši na Pohorju.
Že za novo leto je prispelo na Pohorje k Ruški koči več Zagrebčanov, članov TK Sijemo, dočim prispe v četrtek in petek večja skupina, ki se bo tudi nastanila, na Ruški koči. Sljemenaši, ki so stalni gostje našega Pohorja, bodo smu-čarili in trenirali na terenu med Mariborsko kočo in kočo na Klopnem vrhu. Na Pohorju ostanejo daljši čas.
Županska volitev pri Sv. Antonu.
Pri Sv. Antonu v Slov. goricah je bil izvoljen za župana g. Alojz Šafarič in na Anton Šafarič, kakor smo dne 30. dec. pomotoma poročali. Občina je trdno v naprednih rokah.
Mednarodno razstavo časopisov priredi od 6. do S. t. in. v Čitalnici Študijske knjižnice v Mariboru Zveza grafičnih delavcev Jugoslavije. Slovesna otvoritev bo dne 6. t. m, ob 9. dop.
Kraljevska dvojica v Zagrebu.
Radi veselega dogodka, ki se pričakujte na dvoru, je prihod kraljevske dvojice v Zagreb, ki je bil prvotno določen za januar, preložen in pride kraljevska dvojica v brvatsko glavno mesto šele v drugi polovici meseca februarja. —
Nadaljevanje smučarskega tečaja. Smučarski tečaj SPD se bo pod vodstvom ing. Rungaldiera nadaljeval v dneh 6., 7. in 8. tm. Prijave sprejema ■vodja tečaja pri Mariborski koči.
Dijaki-stnučarji!
V sredo, 4. t. m. sestanek smuške sekcije SPD ob 5. v gimnaziji. Dnevni red: Volitve. Radi važnosti udeležba za vse strogo obvezna!
Srečke za zrakoplov »Jadranska Straža«.
Oblastni odbor Jadranske Straže v Sarajevu je sklenil, da daruje naši vojni mornarici zrakoplov, ki bo nosil ime »Jadranska Straža«. Radi tega je razpisal veliko loterijo, katere črečke sta nejo Din 5 komad. Interesentom so srečke na razpolago tudi pri mariborskem oblastnem odboru »Jadranske Straže;«.
Velika invalidska loterija. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru ima na razpolago več komadov srečk velike invalidske loterije Invalidske zadruge v Beogradu. Srečka 10 Din. Prvo žrebanje 9. t. m., drugo pa 17. aprila. Pri prvem jc glavni dobitek moderna amerikam' -! prenosna hisa iz dveh sob in kuhinje, vredna (50-000 Din in več drugih' vrednosti. — Za drugo žrebanje je glavni dobitek vila na morju, vredna 200.000 Din, avto in še okoli 15.000 krasnih dobitkov. Kdor :ic zadene pri prvem žrebanju, igra laliko z isto srečko za drugo žrebanje. Srečke se dobe v invalidski pisarni. Rotovški trg 6^1. ob sredah, sobotah in nedeljah od 9. do 11. dopoldne. Po pošti 1 Din več. Interesentom so v pisarni na razpolago tudi načrti glede dobitkov. —
Ukradeno kolo.
Na Kralja Petra cesti št. 24 je bilo v noči od 24. do 25. doc. ukradeno skoro novo kolo znamke • Auker 3« s številko 1(52.37-1. Kolo jc vredno 2 500 Din. Nanli-* teli dobi primerno nagrado.
Zopet samomor.
Samomorilna kronika beleži v tretje?« dnevu letošnjega leta že drugi samomor. Davi so namreč našli Josipa Plohla, 49 letnega mizarskega, mojstra, obešenega v njegovi delavnici v Krekovi ulici 18. Kakšni motivi so vodili delavnega moža v smrt, nj ugotovljeno, niti ni točno znano, kdaj je izvršil tragični korak — ali že sinoči ali zgodaj zjutraj. Truplo nesrečnega so prepeljali na pobrežko pokopališče.
Težka nesreča mladega deiavc3.
Včeraj popoldne je postal 18 letni ključavničarski pomočnik Vinko Kolar, invalid dela — revež za vse življenje. Po nesreči se je zapletel v transmisijski jermen, katerega jc uravnaval, — in stroj mu, je odrezal desno roko nad laktom. Rešilna postaja jc nesrečnega delavca takoj odpeljala v bolnico. Kljub veliki izgubi krvi in silni bolečini jc bil pri zavesti. Kolar je bil zaposlen pri Kovini, doma pa je na Koroški cesti.
Žrtev pretepačev.
V novoletni noči so neki pretepači iz Orehove vasi na cesti blizu gostilne Fa-leš v Slivnici napadli delavca- Avgusta Klampferja iz Frama ter ga s koli poškodovali po glavi in po rokah. Napadeni se zdravi v bolnici.
Razširjanje vznemirljivih vosH političnega značaja se dogaja ob vsa.-uh večjih praznikih. Ta posel vršijo ~ :ni ljudje, ki prihajajo v naše mesto preko meje. Po gostilnah najdejo navadno polno lahkovernih kalinov, ki nikoli ali red« kokedaj čitajo časopise. Taki potem raznašajo neumestne vesti in kakor običajno — še to in ono dodajo. Ko je obkrožila taka vest ccIo mesto, izgieda za lahkoverne ljudi kot politična senza^ja prvega reda. — Tako si je v neki predmestni gostilni privoščil avstrijski sprevodnik neumestno šalo in zatrjeval, da se bo od 2. januarja Hrvatska in Slovenija popolnoma odcepila od — Srbije. V špekulaciji na mentaliteto gotove vrste ljudi je prišel 'hujskač seveda kmalu na svoj račun. Brez ozira na to, da so take govorice za resen del občinstva šale in potegavščine na račun še žalibog neiz-koreninjene avstrijske mentalitete — takih pojavov v bodoče ne smemo in ne moremo trpeti, ampak jih izkoreniniti, za kar imamo dovolj zakonitih sredstev na razpolago.
Kaznovana pohota.
Včeraj je 68 letni upokojeni železničar popival v neki mariborski gostilni z brhko Lucijo K., ki je že marsikomu zmešala glavo. Žrtev njenih mladostnih nagnjenj pa je postal tudi omenjeni železničar, ki sc jc odzval njenemu vabilu in ji sledil v neko predmestje. Od tam sta se vrnila zopet v gostilno, kjer ji je ute-šeni možakar skromno naklonil 10 Din honorarja. Toda dekle — bivša natakarica — je spretno kasirala več, kot ji je bilo namenjeno. Gostitelju je izmaknila vso gotovino, kar je opazil šele pri odhodu iz gostilne, ko je njega tolažitelji-ca žc izginila z denarji. Policija pa jo je kmalu izsledila — toda brez denarja.
Tatvina perila.
Neznani storilec je v minuli noči obiskal stanovanje Helene Mirt v Franko-panovi ulici in iz zaklenjene sobe, v katero jc prišel najbrže s ponarejenimi ključi, ukradel 0 rjuh, raznih prtov in drugega perila. Razen tega je iztaknil v omari tudi 000 Din gotovine in po izvedbi tatvine stanovanje soretno zaklenil. Tat ni zapustil nobene sledi.
Pes je ugriznil
okrog P«! 24. uro 50 letnega inštruktorja Škofiča Virgila, stanujočega Ob železnici 10. Dobil jc rane na dveh prstih leve roke in na — nosu. Po prvi pomoči na Rešilnem oddelku jc bil odpuščen v domačo nego.
Društvo jugosl. akademikov v Maribora
še enkrat vabi javnost k čim večji udeležbi na elitni Akademski ples, ker gre čisti dobiček v fond za siromašne dijake. Obenem ponovno opozarja vse posetni-ke, da jc železni zastor v Nar. domu žc j spuščen in dvorana žc od včeraj zakurjena, tako da bo izredno topla in prijetna.
Dragoceno kamenje
KAKO SE DRAGULJI KRADEJO IN PRODAJAJO. — RAZNI TRIKI.
Od prastarih narodov Azije in Amerike je naglo prevzel ves svet veliko pohlepnost po dragocenem kajenju. Zastopniki vseh narodov se najdejo danes pri pridobivanju in prodajanju draguljev. Nekaj vrst dragocenega kamenja se pridobiva v sistematično urejenih rudnikih, druge se pa dobe v gotovih pokrajinah slučajno. Smaragdi se pridobivajo sistematično v Rusiji in Kolumbiji. Smaragd spada med posebno čislane dragulje in so v zadnjih štirih letih v Muzo v Kolumbiji izdali za same rudniške naprave 73 tisoč funtov šterlingov. Glavno delo v teh rudnikih je razbijanje žil, v katerih se z večjo in manjšo gotovostjo pričakuje dragoceno kamenje. Veliki kosi apnenca in drugega kamenja se zvozijo v posebne delavnice, kjer se pod najstrožjim nadzorstvom razdrobijo. Smaragdi, kakor tudi razni drugi dragulji se nahajajo večinoma le v malih koščkih med raznovrstnim kamenjem. Značilno za človeštvo — je pri smaragdu velika vrednost edinole v betvici kromoksida, ki daje kamenju zeleno barvo. Za popolnoma enake bele kamne se nikdo ne zmeni.
Radi redkih zelenih kamnov je uvedena najstrožja kontrola. Vsakega delavca, ki prihaja ali odhaja preiščejo najnatančnejše. Natančno se preiščejo tudi vsi predmeti in celo hrana, katero dobivajo pri rovih zaposleni delavci. Delo v notranjih delavnicah dobijo le oni, ki uživajo največje zaupanje. Kljub vsej' previdnosti in kontroli se pa krade, silno krade. V svojem pohlepu po draguljih se poslužujejo ljudje najrazličnejših trikov. Požiranje dragih kamenčkov, vtikanje v ušesa, nosnice, za nohte in podobno je v navadi pri onih, ki niso posebno prebri-
sani in ki spadajo med začetnike. Votle palice in razne druge rafinirano urejene shrambe so že nekaj boljšega.
Pri nekem rudniku v Kolumbiji se je precej časa uspešno obnesla sledeča tatvina in prevara: Delavci so prosili, da bi smeli v taborišču pri rovu rediti kokoši, ker je tam vedno toliko jedilnih odpadkov. Upravitelj je to dovolil. Nekega dne mu pa slučajno pade iz rok majhen smaragdni kamenček in kura, ki je bila v bližini, ga takoj pogoltne. Kokoš so takoj zaklali in v njeni golši so našli še. več drobnih smaragdov. Ob tem razkritju je bilo seveda takoj konec perutninarstva v rudniškem taborišču.
Previdnost in prebrisanost je pa potrebna tudi onim, katere rudniško vodstvo pošilja s smaragdi na pot do kupcev. Odposlanci imajo dragulje v votlih palicah, katerih ne dajo nikdar jz rok, v čevljih z dvojnimi podplati, v posebno izdelanih zabojčkih itd. Roparjem so taka skrivališča znana in je transport dragocenega kamenja pri vsej previdnosti jako nevaren. Prebrisani agenti uredijo transport večkrat tako-le: Eden od njih potuje tako, da prežeči roparji v njem takoj slutijo rudniškega odposlanca, drugi, zanemarjeno oblečeni, se pa pomešajo med potnike zadnjega ladijskega razreda .Prvi, katerega zasleduje toliko oči, ima v svojem kovčegu steklo mesto draguljev, katere hranjujejo eden od drugih, ki ne vzbujajo nobene pozornosti. Prebrisan agent — če mora potovati sam — ima v svoji palici ali v zabojčku tudi steklo, dragulje pa ima zavite v umazanem žepnem robcu. Če mu kdo. kovčeg ali palico ukrade, napravi seveda velik hrup, da se lahko še bolj varno zgubi s svojim zakladom.
Kraua in avtomobil
Francoski pisatelj Henry Duvernoisje nedavno v kratki povesti zelo duhovito prikazal misli krave o — avtomobilu. Krava razmišlja približno takole: avtomobili so velike živali z ogromnimi očmi, ki svetijo v noči. Ako se dve teh živali srečate, pasirate kot se ne bi poznali. Pripeti se tudi, da se druga drugo razbijeta. Človek jih pusti lahko brez nadzorstva na travniku, vendar se ne pasejo. Izglcda, da same ne morejo skrbeti za svojo hrano, temveč jim strežejo ljudje. Pripoveduje sc, da so zelo hitre, vendar to ni res. Moja znanka je na ozki poti srečala takšno zver, ki jo je pričela poditi s strašnim kričanjem in vriskanjem, vendar je ni mogla dohiteti, čeprav moja prijateljica v teku niti ni uporabila vseh zmožnosti in sil. Ali se te tuje živali tudi zaljubijo? Nikdar še nisem videla, da bi po dve bežali skupaj, vsaj več ne kot Pol minute. Zdi sc, da se ne ozirajo dosti druga na drugo, pa tudi na ostale živali »e, ki se pasejo na livadah. Nedavno je ena teh živali bila tako drzna, da je prišla na travnik. Ljudje, ki so bili prisotni, niso imeli časa, da bi odprli vrata, žival pa se je pognala skozi plot in podrla stebrovje. Menda se je tudi ona ranila, ker je vso noč prespala na travniku. Hotela sem se z njo pogovoriti, molčala pa je kot riba. Naslednjega jutra pa jo je mati odvpdla domov na dolgi vrvi..
Neuporabijiuo umetno drsališče
V Vratlslavi so postavili veliko ledeno palačo z nad 250 kvadratnih metrov velikim umetnim drsališčem. Palača je stala nad 2 milijona dinarjev jn skoraj polovico te svotc so porabili za umetno drsališče, katero je uredil berlinski inženjer Gurth kot iznajditelj umetnega ledu. 2c pri o-tvoritvi se je izkazalo, da jc umetno drsališče ncuporabljivo. Berlinski jnžetijer dokazuje, da nosi krivdo lesena podlaga in ne njegova vrsta umetnega ledu, ki so jo hoteli sedaj prvič uporabiti. Razni poklicni športniki tožijo sedaj upravo ledene palače za odškodnino, uprava.pa toži tvrdko in iznajditelja umetnega ledu. Pravd bo pa še več, ker sc je uprava palače že pogajala z Londonom, Hamburgom in celo z nekaterimi amerikan-skitni mesti radi ustanovitve podobnih podjetij.
Stanovanjske najemnine v ruskih mestih
Ker število prebivalstva ruskih mest stalno raste, je stanovanjsko vprašanje precej težko. Vlada je morala s posebnim zakonom določiti najemnino in sicer odstotno od mesečnih dohodkov. Kdor zasluži mesečno 150 rubljev, mora v Moskvi plačati 14 in pol odstotka od te svoje za stanovanje. Kdor zasluži od 200 do 300 rubljev, pa plačuje od 19 do 21 odstotkov najemnine. Zakon o najemnini so sedaj popravili v toliko, da plačajo vsi za najemnino enake odstotke, če zaslužijo mesečno od 150 do 300 rubljev. To velja sedaj za vsa velika mesta, dočim jc bilo poprej v raznih mestih različno. V Leningradu n. pr. je poprej odpadlo 25 odstotkov zaslužka na najemnino.
Grobnica kaldejskega kralja
Angleški arheološki muzej je poslal posebno ekspedicijo v Mezopotamijo, da v gorovju Ur v Kaldeji, mestu Abrahama, poišče ostanke iz prastare dobe. V neki votlini urskega gorovja je ekspedicija sedaj našla grob vladarja, ki je moral vladati nekako 3500 let pred Kristom. Vladarju jc bilo ime Mes Kalam Dug. To ime jc vrezano v zlatih ploščah in posodah. najdenih v grobnici. Ko so grobnico odprli, jc telo takoj razpadlo v prah, obrisi glave so pa ostali, ker je bila vsa glava pokrita s tanko, zlato masko. V grobnici so našli raznovrstno orodje in orožje ter precej lepotičja večinoma iz zlata. Najdba ja za starinoslovstvo velikega pomena.
Sovjetski učenjaki in jezik opic.
V Leningradu so ustanovili zavod za primerjalno zgodovino ter za proučevanje zapadnih in vzhodnih jezikov. Kot poseben oddelek zavoda posluje tudi anatomski in fiziološki laboratorij za splošno proučevanje človeške govorice. »Krasnaja Gazeta poroča, da bodo v fiziološkem laboratoriju pričeli študirati tudi jezik opic, da se ugotovi zveza s človeško govorico. Profesor, ki je prevzel nalogo težavnega proučevanja, je v kletkah velikih opic instaliral več gramofonov, ki bodo sprejemali opičje »pogovore«. Bog ve, kaj bodo vse morali slišati ljudje, ko bodo razumeli celo jezik opic.
Spori
Bilanca nogometnega moštua I55K maribor
Prvo moštvo ISSK Maribora je v našem športu v poslednji sezoni z izrednimi uspehi, ki popolnoma odgovarjajo njegovi kvaliteti, ponovno zavzelo ono mesto, ki kot najstarejšemu in v stalni borbi utrjenemu moštvu tudi pritiče. Smotri in cilji športnega kluba, ki si je nadel ime Prvi slovenski športni klub, so torej v zadovoljstvo številnih pristašev in prijateljev ter vse slovenske javnosti, doseženi. Nadaljna naloga pa je, braniti izvojevane in priborjene pozicije ter vedno in povsod častno zastopati črno-bele barve.
Delovanje »Maribora« prehaja z letošnjim letom v deveto poslovno leto, v deveto leto tekmovanj na vseh športnih poljih. Mlademu moštvu zaupamo težavno nalogo tudi v prihodnji sezoni, ki bo mogoče končala še z ugodnejšo bilanco, čeprav nas že letošnje številke presenečajo in dokazujejo, da je enajstorica Maribora nadkrilila samo sebe in prešla pričakovanja. Tako se je vera v nadalj-ni napredek in nepremagljivost odpornega, vztrajnega in požrtvovalnega tea-ma zopet utrdila in »Maribor« zre mirno v prihodnjost.
Med reprezentanti prvega teama, ki ga tvorijo zgolj ambicijozni, mladi spor-taši, prežeti športnega idealizma in ljubezni do kluba, se je tekom sezone malo izpremenilo. V prvi tekmi, ki jo je »Maribor« igral 19. marca proti »Svobodi«, so nastopili v moštvu Gcuer, Koren, Jakovljevič, Hreščak I. Stauber, Kirbiš, Bertoncelj, Laznička II, Hreščak 11, Bratož in Škrobar. — Štauber, najstarejši aktivni sportaš v Mariboru je menjaje se s Kirbišem poslednjič nastopil za »Maribor« 10. julija. To je bila tudi poslednja tekma Jakovljeviča. Moštvo je zapustil tudi Bratož, ki se je preselil v juliju na Sušak. Stauberja je stalno nadomestil Kirbiš in v vsakem oziru zadovoljil, dočim jc bilo Jakovljičevo mesto poverjeno Laznički H, ki je čestokrat nastopil tudi v napadu. Bergant je redno nastopal vse leto do odhoda k vojakom začetkom avgusta. Menjaje sta nastopala tudi vratarja Kovačič in Geuer, ki jc za barve »Maribora;; od sodelujočih igralcev nastopil največkrat — I39krat, dočim mu sledi Hreščak, ki je nastopil 126krat, na tretjem mestu pa je Vodeb s 120 nastopi.
Stalno so v moštvu nastopali Koren, Hreščak I, Pavlin, Hreščak II, Vodeb, Škrobar, katerega jc nadomestil v poslednjem času Starc. Kot gost je za Maribor nastopil tudi nekobkokrat Djurič, mnogo pa je pomenil za team Košenina, katerega bo v prihodnji sezoni nadomeščal Prevolnik. V prvem moštvu pa sta po enkrat nastopila tudi Božič in Priber-šek, ki prihaja tudi v prihodnji sezoni resno v poštev.
Pri reviji reprezentantov prvega moštva je neobhodno potrebno konstatirati, da tvorijo moštvo samo mlade moči, ambicijozni nogometaši, požrtvovalni in tehnično dovršeni igralci, ki so najsigur-nejše jamstvo za nadaljne uspehe v letu pred proslavo 10 letnice klubovega obstoja. Le z njihovim sodelovanjem je Mariboru uspelo, da je jeseni startal in v dvajsetih tekmah, ki jih je odigral ni bil poražen. Tako čiste bilance gotovo ne beleži noben klub, zlasti, ako upoštevamo, da se je moštvo imelo boriti odločnim reprezentantom domačega in inozemskega športa. Beljačani, dve zagrebški moštvi in »Primorje« so morali kapitualirati pred tehniko okrožnega prvaka, ki je v celoti odigral v letu 1927. —31 tekem-
V devetih prvenstvenih jc dosegel razmerje 44:6. Vodja napada Hreščak II. je dosegel v prvenstvenih tekmah 15 goa-lov, sledi mu Laznička II. ki jc samo v pomladanskih dosegel 6 goalov, naslednji Vodeb 5, Bertoncelj 3, Pavlin 3, Kirbiš 2, Koren 2, Košenina 1 in Prevolnik L Dve sta končali 3:0 par forfait). V dveh tekmah za pokal poškodbenega fonda je Maribor dosegel razmerje 12:3 ter porazil Rapida v razmerju 6:2. Mednarodni tekmi jc igral dve, pokalnih pet, j?ruateliskiti pa H
znaša 118 : 55 za Maribor in upravičuje prvaka mariborskega okrožja k nadalj-nim uspehom, ki mu jih v sezoni pred velikim jubilejem želimo, da bo slavje 10-letnice čim dostojnejše in svečanejše.
MOLNP (službeno).
Prihodnja seja MO v četrtek 5. t. tn. ob 19. uri pri »Zamorcu«. Klubi se pozivajo, da na seji predlože korigirane sezname verificiranih igralcev. — Predsednik.
Smučarski tečaji SPD.
Mariborska podružnica SPD je priredila štiridnevni smučarski tečaj pri Mariborski koči, ki ga je vodil ing. Rungal-dier. Tečaj je uspel izredno povoljno in zaznamuje zadovoljive uspehe, kar je predvsem pripisati strokovnjaškemu vodstvu trenerja, ki je prvovrsten vozač in teoretik.
Bakljada na smučišču.
ISSK Maribor je držal obljubo in izpopolnil Silvestrov večer pri Mariborski koči s posebnostjo. Pred polnočjo so člani prižgali bakljc in odrinili na snežna polja. Utis razpaljenih plamenic v gorski, mrzli noči jc bil veličasten — ples rojenic. Razen tega so smučišče razsvetljevale raznobarvne rakete. Vožnja po umetno razsvetljenem smučišču jc trajala nad eno uro.
Dohod na Pohorje je priporočljiv samo iz Hoč. Smučarji, ki jim jc do pravega užitka in popolnega izkoriščanja poti, naj se ne poslužujejo drugih dohodov, ki zahtevajo nrnogo več naporov.
Olimpijada 1928
Prijave za SL Moritz.
Koncem decembra je potekel rok za prijavljanje udeležencev k zimski olimpijadi v St. Moritzu. Prijavile so se: Ar-gentinija, USA, Kanada, Anglija, Finska, Lotiška, Litva, Švedska, Norveška, Francija, Italija, Japonska, Romunija, Češkoslovaška, Jugoslavija, Estonska, Holandija, Belgija, Avstrija, Nemčija, Poljska in Švica.
37 narodnosti na olimpijadi.
Olimpijski odbor v Amsterdamu javlja službeno, da je prijavljenih doslej za razna tekmovanja že 37 narodov oziroma držav. Med letošnjimi novinci so: Bolgarska, Irska, Monaco in Rumunija. Manjkajo pa še oficijclnc prijave Avstra-lice, Argentinije, Grške, Japonske in večine južnoameriških držav.
Smuški skok 72 m!
Na novega leta dan se je posrečilo Norvežanu Sigmundu Ruud-u doseči v Flubergsbaeken-u smuški skok 72 m in poraziti v tem celo znanega skakača Tullin Thams-a, čigar rekord znaša le 71.5 m.__________________________
Sokolstvo
Seja prednjaškega zbora je danes oti
8. uri v društveni sobi. Vaditelji se opozarjajo, da prinesejo točno statistiko! Radi važnosti dnevnega reda naj se prednjaki seje polnoštevilno udeleže.
Razstava Gorkega v Leningradu.
Pisatelj Maksim Gorki praznuje 35-letnico svojega umetniškega delovanja. Akademija znanosti v Leningradu je počastila svojega velikega rojaka z razstavo v Puškinovi palači. Razstava vsebuje vse pisateljeve spise, mnoga njegova pisma, razne slike iz njegovega življenja in priznanja, katera je prejel veliki ruski pisatelj od umetnikov drugih dežel. Ob otvoritvi razstave je izšel v listu »Izvestija« članek Gorkega, ki zavrača vse trditve o njegovem nesoglasju s sovjetsko vlado. Francoski Usti poročajo, da bo Gorki kmalu zapustil Sorrent ter se vrnil v domovino.
— Ali ni to čudovito, da Jaka vedno dobi pri kvartanju, pri stavah na konjskih dirkah pa dosledno izgublja?
— Nič čudnegal I&Mtt pač ne «m* Celoletno razittVHjvtaešatU
M.iiThorsU V F C F R V t K TuTra.
V M a r! S o r i',
unf;
.1 L IV
Hans Dominik:
Oblast treh
»Tako! Tukaj ne bo letala nikdo odkrili Vsaj v tem slučaju ne, če se tukajšnji prebivalci Odinove kotline še vedno tako boje, kakor poprej.«
»Boje se! Ovčarji in gozdarji tod okoli še vedno verujejo, da prebiva v tej jami kar cela vrsta strašnih duhov.«
Erik Trinvor je smeje izgovoril te besede.
»Celo pri belem dnevu se v velikem ovinku izogibajo te votline. Tako bizo se ne bo upal nihče vanjo, dasi je vhod širok in visok. Boje se te jame in če bi njihov strah pojenjal, potem pač imamo V rokah sredstvo, da ga zopet obnorimo.«
Pri teh besedah je pokazal na aparat ob Silvestrovem boku.
Iz jame so stopili zopet v solnčni dati. Odšli so, po stezi vzdolž reke in dospeli v staro rodbinsko hišo Truworjev, ki je zrla obdana od brez in jelk doli na Tor-neaelf.
»Britannia rules the wawes, Britanuia rules the \vinds.« Iz stotisoč grl je plala stara melodija z novim besedilom in bučala preko plavih voda Solenta. Brodov-je lahkih angleških vojnih letal se je ravnokar prikazalo na obzorju. Njihov prihod je pomenjal predigro in začetek velikih tekem, katere sta priredila Aero-mutičal Fedsration of G. B. in Imperial Aero Club na morski ožini med otokom VVightom in angleškim obrežjem. V skupinah po sto so pribrzela letala. Izločila so se nekje iz modrine neba ali morja. Vseh sto je tvorilo v zraku latinsko črko V, kakor jo stvorijo pri poletu ptice se-lilke in te oblike so se strogo držala, ko so izvajala različne manevre.
Skupina za skupino se je prikazala, dokler ;>h ni bilo tiroč • tV ' m vioti-soč letal pretkalo modrega azurja v gostem oblaku s srebrnim blesketom svetlikajočega se aluminija.
Množica, ki je črno obrobljala pobrež-je in skalovje Polenta, je spontano zapela staro pesem. Ne oziraje se na vso politično napetost so pridrle te ogromne ljudske mase semkaj, da prisostvujejo tej izredni športni prireditvi. Pogled na nepremagljivo angleško zračno bro-dovje pa je privedel trenotno k tej elementarni patriotlčni manifestaciji. Vladajoči krogi so spretno izrabili priliko, da navdušijo množice ter se istočasno prepričajo o pripravljenosti in bojni moči zračnega brodovja. Petja, mahanja z
robci in navdušenega klicanja ni hotelo biti konec, dokler se je lahko videlo le i-e eno samo letalo. Potem ... baš tako naglo, kot se je zračno brodovje prikazalo na obzorju, je zopet tudi izginilo. Od Jar-moutha do Atlantska morja, od Orkne-yev do Kanalskih otokov je zopet kot jata razbesnjenih os tvorilo sklenjeno črto. Pripravljeno, vreči se na vsakega neprijatelja na morju, na suhem in v zraku s strupenimi svojimi želi in ga uničiti.
En del obrežja je ostal za množico nedostopen. Tukaj so ležale zračne Jahte, v katerih so se pripeljali vodilni člani tekme prirejajočih klubov. Tamkaj težka in široka, preobložena z dragocenim nakitom, blesteča se v zlatu, jahta maharadže rankurskega. Nekaj metrov dalje čudovita letala Norfolkov, Sommer-fetov, Cecilov in mnogih drugih. V sredini iztegnjeni trup aluminijaste jahte, last četrtega lorda britanske admirali-tete, njegove ekscelence lorda Horaca Maitlanda z Maitland Castla.
Lordu Horacu Maitlandu je bila v njegovem uradnem delokrogu podrejena u-prava vsega angleškega zračnega brodovja. Bil je član načelstva Imperial Aero Cluba in velika sprejemna dvorana njegove jahte je bila shajališče za vse aristokrate po rojstvu ali žepu, katerih letala so pokrivala polje okoli.
Sprejemna dvorana na jahti je dovoljevala skozi steklo razgled na tri strani. Samo četrta stena je bila masivna. Dvoje ozkih vrat je vodilo k poslovnim in gospodarskim prostorom zračne ladje. Sredino stene je zasenčevala skupina palm in drugih širokolistnatih rastlin. Orjaška levja glava iz bronovine, ki je bila pritrjena na steni kak meter in pol nad tlemi, je brizgala iz gobca curek sveže vode, v škoijkasto posodo med palmami.
Tukaj je sedela v krogu obiskovalcev gospodarica jahte, lady Diana Maitland. Kakor so bili gospodje prišli vsi v klubskem kroju, tako je tudi lady Diana nosila športno obleko aerokluba. Vitka in krepka je izglodala njena mladostna postava v kratkem krilu in tesno prilegajočem se jopiču iz modrega mornarskega sukna.
Z napeto pozornostjo so tudi dame sledile dogodkom v zraku, s posebnim zanimanjem lady Diana sama. Vedno znova je obračala svoj daljnogled proti nebu, da bi ji ne ušla nobena podrobnost. Lahna rdečica je pokrila njena lica. Vsak živec v njej je trepetal, ko da je sama udeležena na izidu tekmovanja. Dober opazovalec bi hitro spoznal, da
ilvilje!
Čevljarji!
Ako Vam Vaš stroj nagaja potrudite, se v Tattenbachovo ulico 14 in z zadovoljstvom bodete spet pričeli z delom. Ne pozabite pa vzeti s seboi prvovrstnega amerikanskega olja za mazanje Vaših strojev. 1554
Izjava!
Podpisani naznanjam tem potom, da nisem plačnik dolgov, katere bi napravila moja žena Fani, ki me je zapustila 23. julija 1927, ter se na ponovne pozive ni hotela vrniti. Za njo in za otroke, ki so pri njej v Mariboru, ne prevzamem nobene odgovornosti.
Kruševac, 31. dec. 1927.
Iv. Slamošek Kruševac
13	Dušanova 19.
Najnovejše publikacije Tiskovne zadruge so:
1
Podllmbarski, Zbrani špici II. zvezek
84 Din, platno 100 Din, usnje 106 Din
Kersnik, Testament, broš. 18 Din, platno 2G Din Občni državljanski zakonik, 150 Dm
Naročil?, 'prejema 1
Tiskovna zadruga, Maribor, Aleksandrova 13
m, jp
? njen temperament in bistvo ne moreta biti angleškega izvora in da.se veselic nad razburljivimi zračnimi tekmami ne kaže v njenih potezah tako močno le vsled tega, ker je soproga ministra za zračno brodovje, temveč predvsem vsled njene drugačno usmerjene narave, medtem ko so ostale dame njene okolice s svojo težko angleško krvjo ohranile svojo hladno rezerviranost.
Zadnji letalci angleškega vojnega Brodovja so izginili na obzorju. Vsi gostje so vedeli, da se imajo za ravnokar doživeli prizor zahvaliti odredbam lorda Maitlanda in niso štedili s pohvalo.
»Briljantno,« je renčal Kommodore Morison, »škoda, da ni bilo Amerikancev poleg. Mislim, da bi se potem premisliii, sprijeti se z nami«.
»Amerikancev sploh ne bo,« je suho dejal Mr. Pykett, avstralski bombažni kralj.
»Stavimo, da pridejo!« ga je prekinil viskont Robarts. Viskont Wi!liam Ro-barts, ki ni nikdar zamudil priložnosti riskirati stavo«.
»Mislim, da kljub temu ne pridejo, ;< je dejal Mr. Pykctt.
Viskont je pogledal na uro.
»Stavim deset funtov, da bo prvo .arnerikansko letalo v petih minutah tukaj«.
Lord Horace Maitland je stal poleg. Nekaj je preletelo poteze njegovega gladko obritega obraza. Poznal je Ameriko in Amerikance. Danes je štel kakih petindvajset let. Pred tremi leti je podedoval lordski naslov in z njim spojene dohodke. Ta dedščina je prišla nanj vsled nekaj zaporednih smrtnih slučajev
popolnoma nepričakovano, preje ie živel kot navaden državljan z imenom mr. Clinton v Zedinjenih državah. Me posebno premožen, primoran plavati v veletoku življenja in bit: boj za obstanek. Pred petimi leti se je poro iil z Diano', ki je bila slavna pevka na eikaški Meto-politan-operi. Živel je z njo še dve leti v Ameriki, dokler ni podedoval lordstva. Prinesel je s seboj v aristokratsko življenje tudi življenske izkušnje in poznanje ljudi kot so lastne amerikanskemu trgovcu. Kaj čuda, da je hitro napredoval tudi v političnem življenju in da je razmeroma mlad dobil odgovorno mesto lorda pri admiraliteti.
Težje je bilo za njegovo soprogo, pridobiti si v angleški plemenitaški družbi trdno stališče in upoštevanje. Že pri svojih prvih korakih je instinktivno čutila, da se ljudje obnašajo napram niej hladno in rezervirano, kar je veljalo seveda prejšni operni pevki. Posebno dame angleške družbe so kazale jasno dovolj, da jo trpe v svoji družbi le vsled njenega soproga. Toda lady Diana, hči poljskega magnata, ni mislila niti treno-tek nato, da bi se pustila v družbi ie trpeti. Pričel se je tih, vstrajen boj. Korak za korakom si je lady Diana priborila ono mesto v družbi, ki ji je šlo po stališču njenega soproga in njenega rodu. In če je danes veljala za eno prvih dam angleške highlife, se je zato ir»sla zahvaliti predvsem svojim izrednim duševnim in telesnim vrlinam. Njen zakon ni veljal le za vzornega temveč tudi za Srečnega, čeprav ji usoda ni naklonila otrok.
Dalje prihodnjič.
VaNo^l#*! ** •lužijo* posredovalna in accralne namena občinstva: vsaka basoda 30 p. najmanjši znosok Din 5’—
Mali m.
Ženitve, dopisovanja in oglasi trgovskega tli roklamnsga znedaja: vsaka bsaoda 50 p, najmdnjSi zrseaok Dm tO' —
Stanovanje 2 sobi, kuhinja, blizu Koroškega kolodvora zamenjam z stanovanjem v mestu. Ponudbe pod »H. K. 1928« na upravo.
14
Galoše in snežne čevlje
sprejema v popravilo Khtbička, Vrtna ulica 8.	9
Gostilno
vzamem na račun od litra v mestu- ali okolici s stanovanjem. — Ponudbe na upravo lista pod »Do marca«.	S
Gostilno v Mariboru dobro idočo, oddam takoj v najem. Naslov v upravi »Jutra«.	,	6
Izurjeno strojepisko veščo slovenščine in nemščine 4akoj sprejmem. Odvetnik dr. Rapoc, Prešernova 2-H.	10
Šivalni stroj dobro ohranjen, prodam za Din 600.—. H. Kralj, Tvorniška	ccsta 30-1.	15
Čedna mebiovana soba se takoj odda solidnemu gospodu. Vprašati od i2. do pol 14. ure na Betnavski cesti 23-1, levo.	u
Čedna soba se takoj ali s 15. januarjem po ceni odda. Jože Vošnjakova ulica 21-111, tik sodni:e.
12
Odvetnik dr. Stanko Stor
naznanja, da je fjrescSžS svojo pisarno v hišo
Marmor, Slovenska uKce I?. 11
(na vogalu Slovenske in Gosposke ulice). 16
JURISTI !
NOVO!	NOVO!
*bcmi mmm jan/ki
ZHgCOMŽgC
v slovenskem prevodu je pravkar izšel.
Cena knjigi Din 150, po pošti Din 155
Naroča se pri TSsfeOVnŠ 2acSrBI®3 V M~IT2§3®ru,s
AieksancSrova cesta aft« 13
Izdaja Koiuorcij »Jutra« v Uublianl: predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovi iv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko D e t e i a v Mariboru