SSacetili tega Mirakelna gnadljive podobe MARIJE na s ve teli V iš ar j ah nasgornim Koroškim. 17 ^ v Y ^ * eliko imamo roluarsln * cerkvi po naši mili domovini slovenski, posebno pa tacili, katere so posvečene ljubi materi božji, ker Slovenci Marijo posebno zvesto časte. Med temi cerk¬ vami slovijo posebno svete Vilarje ne samo po slovenskih, temuč tudi po sosednih nemških in laških deželah zavoli neštevilnih gnad in dobrot, katere so tam pobožni, romarji prejeli po prošnji naše mogočne pomočnice Marije. Višarska gora, na kteri je to imenitno svetišče nebeške kraljice, stoji v kanalski do¬ lini blizo krajnske, primorske in laške meje, in spada pod Žabniško faro. Že je pet sto let, kar hodijo leto na leto velike trume ro¬ marjev od bližnih in daljnih krajev k ljubi devici Mariji na sveti Vilarjih. Gotovo te bode mikalo, ljubi bravec! zvediti, kako in kdaj se je začel božji pot na to visoko in stermo goro, posebno če si sam že enkrat ta kraj obiskal. Navadno so se božji poti k čudovitim po¬ dobam device Marije po neki čudni prigodbi začeli. Taka je tudi pri sv. Vilarjih. Začetek tega božjega pota se tako pripoveduje: Žabničani so imeli že od nekdaj pravico svoje ovce pasti na Višarski gori. Pasel jih je Aesni pastir. ’ Bilo je leta 1360, ko neko saboto ni bilo ovac k večerni molži. Pastir leta po širokem gojzdu okoli, išče in kliče svoje ov- 3 čice, pa nikjer jih ne najde. Ves vpehan pride na verli gore, in tam najde svojo čredo! Pa gleiču- do! Vse ovčice okolibrinjevega germa kleče in se z mesta ne ganejo. Kaj mora mar to biti, si misli osupnjen pastir, ter bližej pristopi in v gerin pogleda. Lesena podoba matere božje z usmiljenim Jezusom tam v sredi germa stoji! Sveta groza pastirja spreleti, ki ves ponižen poklekne in lepo podobo v roke vzeme. Poln veselja jo poljubi in sklene svojo srečo faj- moštru povedati in mu lepo podobo izročiti; pa komaj se na pot proti Zabnicam napravi, se vsa čreda v lepem redu za njim poda, in ga spremlja do farovša. Ljudi viditi to čudno procesijo od vsih liiš vkup lete slišat kaj se je tako čudnega na gori prigodilo. Pajmošter vzemejo podobo in prašajo farmane, kdo bi mar bil tisto na goro zanesel. Al nihče ne ve jim to povedati. To more pač kako posebno čudo biti, pravijo fajmošter, da so ovčice to podobo našle, in shranijo jo potem varno v svoj omar. Drugo jutro ovce ne dajo pokoja in ne morejo skoraj dočakati, da bi se jim hlev odperl. Hitro lete spet na goro k brin- jevem germu, pa tudi podoba matere božje se znajde kakor poprejšni dan .v sredi germa. To se je še tretjokrat prigodilo. Ker se fajmoštru ta reč prečudna zdi, sklenejo to naznaniti svojemu višjemu duhov¬ nemu pastirju, očaku ali patriarhu Oglejskemu, pod katerega je tedaj spadala Kanalska dolina v duhovskih rečeh. Tudi najdeno podobo poš- 1 jej o patriarhu in jih prosijo za svet, kaj da imajo storiti. 4 Patriarh se močno razveselijo slišati to čudno prigodbo, vzemejo podobo v svoje roke, in zav- kažejo poslancom: „Zidajte cerkev in postavite altar v čast ljube device Marije na tistem mestu, kjer ste to podobo našli.“ Berž so Zabničani začeli zidati cerkev na stermi višari, ker so si zvesti bili, da jim ne bode manjkalo pomoči pobožnih dobrotnikov. Že pri zidanju se je pokazalo, kako gnade poln bode ta kraj. Nek sleporojen mož je namreč berž spregledal, ko je želel kamenje nositi k zidanju nove cerkve. Ko je bila cerkev postavljena, so začeli romarji od vsih krajev hoditi na novi božji pot na sv. Višarjih. Njih terdno zaupanje do naše mogočne priprošnice Marije ni bilo zastonj. Sprosili so si potrebne pomoči v dušnih in teles¬ nih potrebah in nadlogah. Hvaležnega serca so pravili duhovnikom na sv Višarjih, kakšne gnade in dobrote so po priprošnji Marije device zado- bili. V poterjenje svojih besed so prinašali ver¬ jetne spričbe svojih dušnih pastirjev, ktere ^se hranijo še do danešnjega dneva v farovžu Ža- benskem. Spomin po Mariinej priprošnji na tem svetem mestu prejetih dobrot prihodnim časom ohraniti in božjo čast povišati so se okoli leta 1765 natisnile nemške bukve, v kterih so po¬ pisani čudeži device Marije na sv. Višarjih. Kavno ta namen so imele razne table, ktere so hvaležni romarji v spomin in v zahvalo za razne prejete dobrote ob zidu romarske cerkve obešali. Pa še imenitnejši od vidnih čudežev v telesnih nadlogah so bili nevidni, kateri so se godili na dušah spokornih romarjev na prošnjo Marije, pribežališča grešnikov. •— 5 Lepo sloveznost popisujejo Žabenske farne bukve, katera se je godila na sv Višarjih pre¬ tečenega stoletja. Obhajal seje namreč leta 17f0 spomin, da se je božji pot na ti sveti gori pred štiri sto leti začel. Zbralo se je tistega leta na praznik velike gospojnice 24 duhovnov na sv. Vilarjih in neizrečeno velika truma romarjev. V slovezni procesji se je nesla čudapolna podoba matere božje okoli Višarskega verha. Kerški stolni prošt, baron Rehbah, so imeli ta dan veliko opravilo. Drug idan so peli sv. mašo Osoianski opat Roman in tretji dan opat Podklošterski E mi lian. Pridigovali so te dni slovensko in nemško Trebički dekan Tomaseti, Naborješki fajmošter Valher in Pontabelski fajmošter Just. Lepo je cvetel božji pot na sv. Višarjih, in močno slovel po sosednih deželah. Kdo bi bil mislil, kakšna nesreča ga bode zadela! De¬ želska oblast se je začela tedaj zlo vtikovati v duhovske reči, in prišla je leta 1786 cesarska zapoved, da se imajo romarske cerkve zapreti. Tudi Višarsko cerkev je ta nesreča zadela. Podoba matere božje in lepi altarjiiz marmorja so se morali vsled te postave prenesti v Zab- niško farno cerkev. Celo tlak vromarski cerkvi so morali izruti. Romarji pa vender niso se mogli odvaditi svojo pobošnost na sv. Višarjih opravljati; hodili so kakor popred, toda z ža¬ lostnim sercom. k zapuščeni cerkvi. Njih pri- serčno zdihovanje ni bilo zantonj. Večkrat so že pošiljali Žabničani in Prebičani prošnje do cesarja, da bi dovoljil božji pot na \išarsko goro, kar pride leta 1710, 1 i. septembra povelje blagodušnega cesarja Leopolda II, da naj se 6 podoba device Marije, katero so raz Višarj v Zabniško cerkev prenesli spet na svoje poprej- šno mesto postavi. Z velikim veseljem se je izpolnil cesarjev ukaz, in cerkev je bda krnalo spet popravljena Namesto starega glavnega altaija, ki je v Žabenski cerkvi ostal, so dali novega iz marmorja narediti. Tako je Marija spet zadobila svoje peivo prebivališče ktero si je sama izvoljila, da bi tam svojim zvestim častivcem sprosila obilnih dobrot. Spet so pri¬ hajale velike procesije romarjev od raznih krajev: prinašali so seboj tudi mnogo drago¬ cenih darov za olepšanje podobe matere božje in romarske cerkve. V.šarska cerkev je vtegnila popred veliko manjši biti,kakor zdaj. Njeni najstarejši del je gotovo v gotiškcm slogu sozldan presbiterij v katerem stoji glavni altar s čudapolno podobo. Pozlačene sreberne kroni bl.ščite na glavi ma¬ tere božje in nje božjega deteta. Srebeni plašč z zlatimi in srebernimi verižicami, biseri in drugimi darovanimi dragocenostmi ozaljšen pokriva čudovito podobo, ktera stoji na poiu- mescu, obdana s srebemim lokom. Mnogo zlatih in srebernih daril zaljša prestol Mavi.n. Ob zidu presbiterija visi tabla nad tablo; nek- tere izmed njih so prav izverstne, in opomin¬ jajo romarja terdiro zaupati v mogočno pri¬ prošnjo Marije device. Razun glavnega altaija je še eden v čast Marije pomočnice, vštric prižnice postavljen, in dva lesena v stranskih kapelah, eden posvečen sv. Jožefu, drugi sv. 7 Ani. Na stropi ste dve prav lepe podobe na- malane. Perva kaže beg Jožeta in Marije z božjim detetom v Egipt, druga pa prihod sv. Duha na b.nkoštni god. Nad vhodom v pres- biterij bereš tote latinski nadpis: In hoC LoCo Mater ChrIstI InVeNTA STEtIt; to se pravi po slovensko: „Na tem mestu je stala najdena podoba matere Kristusove.“ Ve¬ like pismenke latinskega nadpisa kažejo letno številko začetka božjega pota na sv. Višarjih, namreč: 1360. Iz zvonika čuješ mile glasove treh vbranih zvonov; najveČi izmed njih, 22 centov težek, se je leta 1834 na goro spravil. Razun farovža je še troje hiš za romarje; ker je pa posebno o velikih godovih za toliko ljudi, ki se tukaj shaja, še zmiram pretesno bilo, so dali zdajniŽabenski dekan, častiti g. Franc Kulnik, leta 1859 eno romarkih hiš za eno nadstropje pov.šati. Sploh se ceni šte¬ vilo romarjev, ki od binkušt do roženkianske nedelje na sv. Višaije pridejo, okoli petdeset tavžent duš. Duliovske opravda opravljajo o delavnikih navadno štirji duhovniki; v nedeljah, velikih praznikih in shodih pa pridejo tudi bližni kanalski duhovniki na goro, spovedati pomagat. Božji pot se začne vsako leto na praznik Kristusovega vnebohoda in terpi do perve ne- 8 delje oktobra, ali do roženkranske nedelje. Že koj v binkuštih pride veči del tistih romarjev, ki vsako leto v velikih procesijah prihajajo. Naj tukaj najimenitniši procesije naštejem, ktere vsako leto ob določenem Času dohajajo: V torek pred binkuštni pridejo slovenski Štajerci; v Četertek v tistem tednu pridete procesije Kranjcov in Korošcov iz Junske doline. Naj- veči procesija pa pride binkuštni torek zvečer iz raznih krajev gornjega Štajerskega. Pridruži se tudi mnogo Korošcov iz Brežke, Šent-Vidske in Teržke okolice Pobinkuštni torek pridejo nemški Štajerci Graške okolice. V saboto pred sveto Trojico pride procesija iz Škofjeloke. V torek po prazniku svetega rešnjega Telesa pridejo Štajerci iz Obdal a in Korošci iz La- budske doline. O svetem Lorencu pridejo ro¬ marji iz Ejbisvralda na Štajerskem. Med praz¬ nikoma svetega Lorenca in velike Oospojnice. pride procesija iz Bovca na Primorskem. Na dan svetega Janeza Kerstnika pridejo procesije iz Žabnic, Ukev in Ovčjevesi; na ravno ta dan pridejo vsako drugo leto romarji iz Pred- vorske fare in bližnih krajev na Kranjskem. V nedeljo po svetem Jakopu pridejo Naborjet- Čani in Kokovljani. Prav milo je viditi kakor procesije romar¬ jev prihajajo in odhajajo. Ko so romarji pri tretjem križu zbrani, se da znaminje' iz zvo¬ nika in triji ondotni duhovniki s cerkvenimi služabniki, ki bandera neso, gredo romarjem naproti. Po kratkem nagovoru, v katerem jih 9 eden duhovnikov opominjo, kaj storiti imajo, da bode jim ta božji pot služi v zveličanje, gredo vsi v lepem redu proti romarski cerkvi. Naprej se nese križ, za njim pridejo device belo oblečene in z rožnimi venci na glavi. Za njimi se nošo bandera. Za timi gredo duhovniki in pevci, potem možje in žene. Gredese pojejo lavretanske litanije, alj se sv. roženkranc moli. Posebno lep in ganljiv je vhod gornjih Štajercev, ki na binkuštni torek v mrako pri¬ dejo. Vsak ima prižgano svečo v roči. Počasi se pomiku je velika truma romarjev proti cerkvi, od ktere ji milo zvonenje naproti doni. Device pojo, možje in žene pa molijo angelski rožen¬ kranc. Gledati cerkev od toliko lučic vso raz¬ svetljeno, cudapolno podobo in gnadljivi altar ves blišeč, viditi romarje na kolenah pred Mariinem tronom klečati in od sladkega ve¬ selja svitle solze točiti, slišati njih močno do¬ nečo petje k slavi nebeške kraljico; to goto¬ vo nobenega merzlega ne pusti. Od veselja in sladke pobožnost tudi v tvojih očeh solzice blišče in neizbrisljiv ti ostane spomin tega ve¬ čera. Tako spodbuje na tem svetem mestu eden drugega k pobožnosti in goreči molitvi. Živo občuti pobožni romar, da je zdaj zanj prijetni čas in dan zveličanja. Kako pazljivo posluš-a beseda predigarja in spovednika, in ker ima pravi romar dobro pripravljeno serce, alj ne bodo zveličavni nauki, ki jih tu sliši, na takem rodovitnem polju, stoteren sad obrodili ? Komarji priporočujejo sami sebe, svoje 10 starši, bratje, sestre, dobrotnike in dohovnikc mogočnemu varstu Marije device. Zdiliovaje in z glasnim jokom se ločijo pobožne trume od preljubljenega mesta. Naj toraj pride sem, kdor hoče viditi pra¬ vo gorečo pobožnost in priserčno ljubezen do naše mile nebeške kraljice Marije. Obiskali so ta romarski kraj leta 1832 8. septembra tedajni knežoškof Juri Majer; leta 1843 1. septembra knežoškof Vojijeh Lid- rnanskv; leta 1859 naš sedajni mil, knežoškof Valentin Wiery. O naj bi bil božji pot na svete Višarje vsim romarjem v zveličanje, v Čast božjo in v božje matere Marije! Lavretanske Litanije. \Tospod usmili se nas ! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas ! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsemogočni Bog, Sin vsega sveta rešnji Bog, Sveti Duh resn'čni Bog, Sveta Trojica en sam Bog, Sveta Marija, Sveta, mati božja, Sveta devic devica, Mati Kristusova, Mati milosti božje, Mati preClsta, Mati prež madeža, Mati nedolžna, Mati presveta, Mati ljubezniva, Mati prečudna, Mati našega Stvarnika, Mati našega Odrešenika Devica modra, Devica Častitljiva, Devica bvale vredna, Devica mogoCna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti božje, Saeetek našega veselja, Posoda duhovna, Posoda Časti vredna, Posoda vse svetosti, Skrivnostna roža, Tum kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata. Skrinja miia in sprave, Vrata nebeške, Zgodnja danica, 12 Zdravje bolnikov, PribežakšCe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih.svetnikov, Kraljica brez madeža izvirnega, greha spočeta, Jagnje božje, ki grehe sveta odjemleš; zanesi nam, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemljtš; usliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemljtš: usmili so nas, o Gospod! Oče naš i. t. d. Češčena si Marija! i. t. d. Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! V Belaku natisnil J.Hotfmann, za nas Boga prosi! Vr; ' ;*> * v X" • f 4 *’. •'** * ., . ; v a* 1 v/. ~ -. „?• ,, ■ ■ '• & * k-*.- m I|Sl .# %Mč •V **.; ' %-J' ) ' » '" V' .f. . * P- :f * ■*- *. /r //r s * ■»••-• . • V . > V .. * ' A ’ vS®;'-*? . *V V * * * 4’V{:ifj;-.v V-y ' v • r k ;■, i ' *< '/■ .* I ^ v ' - .. ■ - JliMl f v : "** PP ’. '-■‘‘■K;,. -V ’Žvj; : f' .?'.. -/ ~^i§fyM; r A A&* II.# * r •M, i> % -. j-- tr./A/r' / i RS ■ 1 •- /*■ ■ AJJT- .