PoStnln*	▼	gotovini.
I. izdaja
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnovili po praznikih. Posamezna številka Din 1'—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30‘—. UredniStvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 30-09 in 30-71.
Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-63. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 15.621.
St. 199
Ljubljana, sobota, dne 29. avgusta 1931
Leto II.
Bivši japonski ministrski predsednik Hamaguči
14. novembra 1. 1930. so napadli tedanjega japonskega ministrskega predsednika Hamagučija iu ga težko ranili. Te dni je Hamaguči umrl na posledicah napada
Poljski zunanji minister v Parizu
Pariz, 28. avgusta. AA. Danes ob 14. popoldne je prispel semkaj poljski minister zunanjih zadev grof Zaleski.
Pariz, 28. avgusta. AA. Po svojem prihodu v francosko prestolico se je poljski minister za zunanje zadeve Zaleski napotil na Quai d’ Or-say, kjer je imel dolgo konferenco z generalnim direktorjem francoskega ministrstva za zunanje zadeve Berthelotom o rusko-poljskem incidentu glede predloga o paktu o medsebojnem nenapadanju.
Grandijeva brzojavka grofu
Karolyiju
Budimpešta, 28. avgusta, n. Italijanski zunanji minister Grandi je poslal danes ministrskemu predsedniku Karolyiju brzojavko s čestitk kami za sestavi nove madjarške. vlade. Grof Karolyi je Grandiju brzojavil, da bo storil vse, da se čim bolj učvrstijo vezi med Italijo in Madjarsko.
Sestanek med grofom Beth-lenom in Žito v Švici
Bratislava, 28. avgusta, n. s»A Nap« poroča, da bo bivši ministrski predsednik Bethlen, ki se sedaj mudi v Gradcu, odpotoval v Švico, kjer se že nekaj dni mudita bivša cesarica Žita in njen sin Oton. V političnih krogih krožijo govorice, da se bosta Habsburžana sestala z Bethlenom zaradi restavracije Habsburgovcev na Madjarskem. Gotovo je, da tudi legitimisti pripravljajo takšno akcijo. Uspelo jim je pridobiti zanjo tudi krščansko stranko.
Revolucijonarni neredi na Portugalskem
Pariz, 28. avgusta. AA. »Le Journal« poroča iz Lizbone, da je bilo pri predvčerajšnji revoluciji na Portugalskem 40 mrtvih in 250 ranjenih.
Madrid, 28. avgusta. AA. Po vesteh listov pripovedujejo portugalski begunci, da se še vedno vrše poulični boji v Lizboni in da imajo revolucionarji zasedenih več važnih strateških točk v mestu. Posebno železničarji so se v veliki večini postavili na stran revolucionarjev. Vlada je izolirana.
Pariz, 28. avgusta, d. Iz Lizbone so prihajala danes poročila, da so snoči izbruhnili novi boji. Boji se vrše največ v okolici španskega poslaništva. Včerajšnji boji so zahtevali 100 mrtvih In 300 ranjenih. Med mrtvimi je tudi general Parinta, poveljnik portugalske narodne garde. Vlada še vedno gospoduje nad položajem. Na deželi je izbruhnila železničarska stavka.
Stimsonov povratek v Ameriko
London, 28. avgusta, n. Ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Stimson je danes odpotoval v Newyork. Tukajšnji listi pravijo, da pričakujeta ameriška javnost in tisk z velikim zanimanjem Stimsonov povratek. Listi v New-yorku in Washingtonu napovedujejo važna posvetovanja v beli hiši. Pri teh posvetovanjih bodo v prvi vrsti govorili o vojnih dolgovih, nemških reparacijah In splošni gospodarski krizi. Menijo, da bo Amerika dala neke nove inicijative za rešitev teh problemov,
Odgoden proces proti Slovencem v Gorici
Trst, 28. avgusta n. V Gorici bi se bil moral danes pričeti proces proti Slovencem Andreju, jvarm in Stankotu Bizjaku iz Čezsoče pri Bovcu, W jih je državni tožilec obtožil, da so zažgali v niesecu marcu t. 1. osnovno šolo v Čezsoči. Njihov branitelj odvetnik Baglilla pa je nenadoma obolel in zaradi tega so proces odafodili do sredi septembra,
Oster nastop delavske stranke proti MacDonaldu
Manifest na narod proti »vladi brez ljudskega pooblastila« — Henderson novi predsednik stranke — MacDonald se ne misli umekniti — Snowdenova izjava — Liberalci
London, ‘28. avgusta. AA. Gospodarski in oarlamentarni pododbor vlade bosta nocoj dokončala debato 0 raznih nredloeih iu načrtih nove vlade. Ti predlogi bodo najprvo predloženi posameznim članom vlade v predhodno proučitev. V ponedeljek pa bodo na dnevnem redu plenarne seje kabineta. Seja bo pod predsedstvom MacDonal-da, ki je te dni odšel na kratek oddih v Lossiemouth.
Finančni program vlade se ne izprcnuMii
London, 28. avgusta. AA. Gospodarski pododbor je proučeval načrt o štednji, ki ga je bila sestavila že prejšnja delavska vlada pred svojim odstopom. Ta načrt so sprejeli v splošnih obrisih že člani prejšnjega kabineta z izjemo 10% znižanja brezposelnostne podpore, kar je, kakor znano, povzročilo razkol med delavskimi mi-nistri.
Nova vlada bo vztrajala pri tem predlogu in ga ne bo poslabšala, ker smatra, da je treba ohraniti princip vsestranskih žrtev, ker sicer ne bo mogla doseči svojega nacijonalnega cilja.
Manifest delavske stranke.
London, 28. avgusta AA. Delavska stranka je izdala manifest na prebivalstvo. V tem manifestu poziva angleški narod, da se strne okrog delavske stranke v obrambo pravih narodnih interesov in za konstruktivno delo v prilog novega socijal-nega reda. Manifest pravi, da pravi vzroki finančne krize niso bili objavljeni in pojasnjeni. Nova narodna vlada je sestavljena iz oseb brez ljudskega pooblastila. Njena naloga je, da zniža življenjski standard delavstva, da rešuje položaj, ki je nastal vsled politike privatnih bančnih interesov, da te poslednje oprosti javne kontrole in da reducira socijalno politiko naroda. Te cilje hoče nova vlada izvesti, čeprav se viri narodnega dela in bogastva niso, zmanjšali, čeprav ni res, da bi država ne mogla skrbeti za brezposelne delavce in ne mogla uravnati proračuna. Pač pa sedaj odločajo finančni interesi in oni, ki pravijo, da je obdavčitev bogastva v Angli-
ji 	tiT’ ” z&d
ji in skrb za revno prebivalstvo v Angliji slab primer za druge države.
MacDonald se ne umakne.
London, 28. avgusta. AA. Davi so listi prinesli vest, da ministrski predsednik Macdonald po poteku sedanjega parlamenta ne namerava več kandidirati. Glede na to razglašajo iz Downingstreeta z vsem poudarkom, da MacDonald ni izrazil takega namena. Predsednik vlade hoče prej čuti mnenje svojih volilcev v Seahamu glede stališča, ki ga je zavzel o priliki zadnjih dogodkov.
Snowdenovo pismo Mac Donaldu
London, 28. avgusta. AA. Zakladni kan-celar Filip Snowden je sporočil ministrskemu predsedniku MacDonaldu, da po poteku sedanjega parlamenta ne namerava več kandidirati.
Kakor se čuje, ta sklep zakladnega kan-celarja ni v zvezi z nedavnimi političnimi dogodki. V političnih krogih opozarjajo na lo, da se je moral Snowden dali pred nekaj meseci operirati in da se še vedno ni opomogel od tega.
Snowdenova izjava novinarjem.
London, 28. avgusta. AA. Davi je finančni minister Snovvden sprejel novinarje in jim izjavil:
Ko sem pred 4 meseci sestavil proračun in ko sem pripravljal tedanjo veliko kon-verzijsko operacijo, sem prosil predsednika vlade, da bi hotel po teh operacijah zapustiti svojo službo in da v nobenem primeru ne bi hotel pristati na ponovno izvolitev.
Po izbruhu mednarodne finančne krize sem vendarle smatral za svojo dolžnost, da vztrajam v svojem uradu do njene rešitve. Ta moj sklep, kakor vidite, nima nobene zveze s pravkaršnjimi dogodki.
V pismu z dne 22. avgusta predsedniku delavske stranke v yorkshirskem volilnem okrožju je pisal Snowden, da je že po okrevanju od bolezni letošnje pomladi bil sklenil, da ne bo sodeloval pri prihodnjih parlamentarnih volitvah. V 07. letu življenja ni mogoče več zahtevali od človeka,
bi nadaljeval trudapolno delo zadnjih 4 let. V taki starosti ni mogoče prenašal težke dolžnosti parlamentarnega delovanja Zato priporoča Snowden v tem pismu, na Stranka pridobi novega kandidata. V svo jem odgovoru Obžaluje predsednik delav ske stranke v Snovvdenovem voiilnsn' okrožju ta korak njihovega dosedanjeg; poslanca in mu izreka za dolgoletno delt v stranki, za njegovo odkritosrčnost, po štenost in sposobnost vse priznanje. >Na,i vam bo dodeljeno dolgo življenje, da bosti lahko stali delavskemu gibanju, ki ste g t ustvarili z MacDonaldom, vsaj z modrim nasveti ob strani.«
Priprave za nove volitve.
London, 28. avgusta, n. Po zaključku konference eksekutiv^ega odbora delavske stranke in generalnega svela delavskil sindikatov so pričeli po vseh mestih ii okrajih pripravljati delavsko stranko zn nove volitve. Začeli so zbirati denar za vo lelno borbo, da bi mogla delavska stranka doseči v spodnji zbornici veliko večino po slanskih mandatov. Volilno borbo bodo organizirali z geslom:	»Proti zmanjšanju
podpor nezaposlenim delavcem in proti znižanju plač!«
Z velikim zanimanjem pričakujejo rezu! tate konservativne konference, ki se vrši danes. Dvomijo pa, da bo potek seje po vsem normalen. Med konservativci vlada nezadovoljstvo, ker je Baldvin stopil v novo vlado. Očitajo mu, da je s tem, da je vstopil v vlado, konservativni stranki mnogo škodil in da bo stranka to škodo občutila pri prihodnjih volitvah.
London, 28. avgusta, d. Delavska stranka je imela danes sejo svoje parlamentarne frakcije. Zbranih je bilo 250 poslancev, je izvolil Hendersona za predsednika stranke in frakcije. Shod je izdal proglas na delavsko stranko, v katerem napoveduje najostrejšo opozicijo proti MacDonal-dovi vladi
Tudi konservativci in liberalci so imeli danes posvetovanja, na katerih so soglasno odobrili odločitev obeh strank, da vstopita v vlado.
Ameriški in francoski krediti Angliji
Uspešen zaključek pogajanj v Ameriki — Angleška banka dobi 200 milijonov dolarjev
— Povoljen potek pariških pogajanj
Ncwyork, 28. avgusta, n. Kasno ponoči	slanec finančnega ministra Leit Ross,
so se uspesno zaključila angleško-ameriška	Francijo pa francoski finančni minister
pogajanja za enoleten kredit angleški na-	Flandin. Pri teh pogajanjih sodeluje tudi
rodni banki. Posojilo bo dal sindikat ame-	ameriški finančnik Wiggins, ki se nahaja
v Parizu, kamor je prispel z baselske finančne konference. Na pariških pogajanjih govorijo tudi o plasiranju angleških vrednostnih papirjih na pariški borzi.
riških denarnih zavodov pod Morganovim vodstvom. Angleška narodna banka dobi 200 milijonov dolarjev. Pogoji za to posojilo še niso znani, gotovo pa je, da posojilo ne bo razpisano, marveč razdeljeno med ameriške banke.
Ob istem času so se v Parizu nadaljevala slična pogajanja med zastopniki Anglije in Francije. Ta pogajanja pa se še niso zključila. Anglijo zastopa ravnatelj zavoda Bane of England Siepman in odpo-
Pariz, 28. avgusta. A A. Ha vas poroča: Danes dopoldne so se nadaljevala pogajanja, ki jih imajo gg. Leith, Ross in Siep-mann z guvernerjem francoske narodne banke Moretom in drugimi zastopniki francoskih bančnih krogov.
Izprva so mislili na skupni kredit, ki naj bi ga francoska narodna banka in Federal Reserve Board podelili Veliki Britaniji, zdaj pa so ta načrt zamenjali z novim, po katerem naj bi se Angliji podelilo posojilo, ki bi ga dale Francija in ameriške Združene države. Svrha tega posojila bi bila finančno ravnotežje v Veliki Britaniji in ureditev državnih financ.
Čeprav še ni znan končni sklep, se vendar že govori, da bi se takega posojila v Franciji udeležili mnogi zasebniki in več francoskih bank.
Pogodba bi se sklenila popoldne, drevi pa podpisala.
Zaključek zasedanja madjarskega parlamenta
Zbornica je odobrila deklaracijo vlade in se nato odgodila na nedoločen čas — Velik govor poslanca Buchingerja proti vladi
Budimpešta, 28. avgusta. 1. Madjarska poslanska zbornica je danes po kratki razpravi vzela na znanje včerajšnjo vladno izjavo, nato pa se je za nedoločen čas odgodila. Karolfijeva vlada bo torej vladala z odborom triintridesetorice.
Na današnji razpravi je govoril med drugimi bivši emigrant socialno-demokratski poslanec Buchinger, ki je prej živel na Dunaju. On ceni število brezposelnih na Madjarskem na 250.000 oseb. Govornik je popisoval njih bedo iu zahteval zanje državno podporo, ki naj bi znašala približno 25,000.000 peng5. Buchinger je napadel grofa Bethlena in izjavil, da je Bethlen za svojega 10-letnega delovanja napravil več
napak kakor vsi emigranti, ki so jim prepovedovali povratek na Madjarsko. Buchinger je izjavil svoje zadovoljstvo zaradi zboljšanja odnošajev Madjarške do Francije in izjavil, da to prijateljstvo ne sme vznemirjati ne Anglije, ne Nemčije, ali Avstrije ali kake druge države. Madjarska opozicija bo skrbela za to, da madjarska zunanja politika ne krene na pota, ki bi iz Madjarške napravila orodje kake tuje sile. Nadaljnja izvajanja govornika je preprečil predsednik, ki mu je vzel besedo.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 28. avgusta d. Močno oblačno, tuintam nekaj padavin hladno, vetrovno.
Ruski pogoji za pakt s Poljsko
Moskva, ‘28. avgusta. AA. Svet ljudskih komisarjev je vzel k znanju poročilo Krestinskega o poljski ponudbi. Sovjetska .vlada je pripravljena pogajati se s Poljsko o pogodbi o medsebojnem nenapadanju le pod temi pogoji:
Togodba velja samo med Poljsko in Sovjetsko Rusijo in se ne nanaša na zaveznike Poljske. Sovjetska Rusija prizna sedanje meje, odklanja pa vsako rezervo o Besarabiji. Obenem odklanja Rusija sedanje ali bodoče iriznanje pravic, ki bi jih Poljska uveljavila glede Gdanskega. Naposled se mora Poljska obvezati k strogi nevtral nosti v vsaki bodoči vojni med Rusijo in poljub no tretjo silo.
Letalo padlo na morje
Gloncester, 28. avgusta. A A. Potniško letalo je zašlo v megli in padlo na morje. En potnik je utonil, drugih 13 potnikov pa se je krčevito držalo ostankov letala, dokler jih ni rešil po dvournem boju z valovi ribiški čoln.
Razstava naših mesi in irgov
Čestitati je tistemu, ki je dal podnet za razstavo naših mest in trgov, čestitati vele-sejmski upravi in vsem občinam, da so to misel tako sijajno uresničile in čestitali tudi vsem onim aranžerjem, ki so vse podrobno delo izvršili in dali tako naši javnosti vendar enkrat priliko, da nazorno vidi, kaj so vse bila naša mesta in trgi v preteklosti, kaj so danes in kakšen bo njih razvoj v bodočnosti.
In ta dva pogleda v preteklost in prihod-njost nam morajo vzbuditi ponos, a tudi samozavest. Naj pogledamo v razstavo tega ali onega mesta, povsod se nam odkriva del naše zgodovine in vsak predmet, vsaka slika priča o velikem kulturnem življenju, ki je bilo v naših mestih od nekdaj doma. Ni bilo večjega kulturnega gibanja na svetu, ki ne bi našlo svojega odmera tudi v naših mestih. Nismo od danes, temveč v stoletja in stoletja nazaj so zasajeni spomeniki naše volje po napredku in naše kulturne tradicije. Dobro so izpolnili svoje mesto naši predniki, nič slabše ga ns II«* meravaniG mi.
Tudi to jasno podaja razstava, ki je prav za prav ena sama pesem našega napredka. Majhna in čisto provincijalna mesteca še pod Avstrijo, so dobila vsa z osvobojenjem kar novo voljo do življenja. Na vseh poljih se vidi nov impulz, povsodi se gibljejo nove sile, hiše in velike reprezentativne stavbe rastejo, šolstvo se razvija in napreduje, olepševalna društva in mestne uprave skrbe za vedno lepše zunanje lice mest in socijalna zaščita ter ljudska higijena, preje komaj poznane stvari, dobivajo vedno večjo in večjo veljavo. A že so pripravljeni novi regulacijski načrti, da se bo mo gel razvijati tudd vedno močnejši promet, ker vsako mesto hoče, da uživajo njegovi meščani vse pridobitve moderne civilizacije. Nič več ni onega počasnega tempa, V3e se razvija z naglico in iz razvoja mest kipi narodna volja po napredku s takšno silo, da moramo postati samozavestni. Narod, ki zna s tako močnimi rokami delati z: svoj napredek, je gotov, da ga čaka lepša bodočnost.
A razstava je tudi pesem o lepoti naših krajev. Vsako naše mesto leži v okolici, d . se kar oko zaiskri, ko gleda vso to lepoto. Mora človek zljubiti te kraje, mora biti s srcem navezan na vse te kraje, ko pa njih lepota naravnost sili k ljubezni. Iz te ljubezni pa se vedno znova rodi ona volja, da dosežejo vsi ti kraji čim večji napredek, in tako raste obenem volja po ustvarjanju.
Razstava naših mest pa je obenem tudi verna slika naših nacijonalnih bojev in naše zmage. Ni še tako dolgo, ko so bila vsa t mesta v tujih rokah, ko je bil naš jezik potisnjen silno v ozadje. Pa je pričela peščica narodnih delavcev boj in kljub odporu vlade ter tujega kapitala zmagala na vsej črti, da so v mnogih kTajih komaj še vidni sledovi tujih gospodarjev. A to skoraj neverjetno zmago je dosegla ta peščica ljudi, ker je takrat ves narod složno deloval za svoj napredek. Kako silen razmah, kako velikanski napredek se še obeta nagim mestom, če bi vedno vladala ta sloga med našim narodom. Ne mislimo tu na slogo, ki nastaja iz slabega kompromisa, da ohromi vse življenje, temveč govorimo za slogo, da si ljudje tudi raznih misli ne bodo delali medsebojno ovir, temveč si drug drugemu pomagali, da bo končni uspeh tem večji.
Ta sloga je tem bolj potrebna, ker se je kljub vsemu napredku gospodarski razvoj naših mest šele pričel. Še vse polno stvari uvažamo, ki bi jih lahko sami doma izdelovali, in še vse večji razmah bi mogla doži-' veti naša industrija, če bi vsi z vso silo skrbeli za gospodarski napredek naših mest. Gospodarska vprašanja morajo dobiti prvo veljavo in vsa politična vprašanja bi se morala umakniti daleč pred njimi. Sedanja razstava nam kaže, kaj že imamo, prihodnja pa naj nam pokaže, česa vsega še nimamo. Strmeli bi ljudje, ko bi videli* kaj vse kupujemo pri tujcu, mesto da bi doma sami izdelovali. Še bolj pa bi strmeli, ko bi videli, kako velike vsote izdajamo za te stvari. A potem bi postalo tudi jasno, da je vsa brezposelnost, ki vlada v naših krajih, dejansko samo posledica naše preslabe gospodarske organizacije.
Slovenija je določena, da postane dežela tujskega prometa. Jasno pokazuje razstava, da ni mesta v Sloveniji, ki se ne bi trudilo, da doseže v tem oziru čim večje uspehe. Tudi vedno bolj organizirano je to delo, vendar pa so še vedno nedostatki,
Nemčija in nameravani pakti z Rusijo
Nemški poslanik v Moskvi poklican v Berlin
Curtiusom in Litvinovim
Berlin, 28. avgusta. AA. V zvezi s poročili o pogajanjih med Poljsko in Sovjetsko Rusijo in med Francijo in Rusijo o paktu glede nenapadanja je prispel v Berlin nemški poslanik v Moskvi Dircksen.
Poslanik Dircksen je bil poklican v Berlin tudi zato, ker bo te dni ruski minister za zunanje zadeve Litvinov potoval preko Berlina v Ženevo.
Berlin, 28. avgusta. AA. Zunanji minister dr. Curtius bo danes priredil banket za Litvinova, ki se bo ustavil v Berlinu na poti v Ženevo. Curtius in Litvinov bosta proučila vsa aktualna shodna vprašanja.
Berlin, 28. avgusta, n. Sovjetski ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov je prispel danes s člani ruske delegacije v Berlin. Ruska delegacija potuje v Ženevo na zasedanje Društva Narodov.
Sestanek med
Berlin, 28. avgusta. AA. Davi je prispel v Berlin sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Na postaji so ga sprejeli visoki uradniki nemškega zunanjega ministrstva in nemški poslanik v Moskvi. Litvinov je imel daljši sestanek z nemškim ministrom za zunanje zadeve Curtiusom. Razpravljala sta o poljski ponudbi Rusiji o paktu nenapadanja in o raznih drugih vprašanjih Rusije in Nemčije.
Opoldne je bil Litvinov na banketu, ki ga je priredil dr. Curtius. Po banketu je Litvinov popoldne sprejel zastopnike časopisja in jim raztolmačil podrobnosti o sovjetskem stališču napram Poljski. Tekom svojega razgovora z novinarji je Litvinov nado, da se bo Francija v kratkem pridružila Nemčiji, Turčiji,-Litvi, Perziji in Afganistanu, ki so sklenile s Sovjetsko Rusijo pogodbe o medsebojnem nenapadanju.
Pogajanja med vlado in nacionalisti v Nemčiji
Triuren pogovor med Eriiningom, Kaasom in Hugenbergom rekonstrukciji vlade ni bilo govora«
»O
Berlin 28. avgusta. AA. Šef nacionalistične stranke Hugenberg je imel razgovor z državnim kancelarjem Bruningom in Kaasom, šefom katoliške stranke. Razgovor e trajal 3 ure.
Berlin, 28. avgusta. AA. V raigovoru med voditeljem nemških nacijonalistov Hugen-bergom in državnim kancelarjem dr. Bru-ningom, ki je trajal več ur, je državni kan-celar pojasnil šefu nacionalističnega pokre-
ta svoje pr'itične namene. Ta razgovor je bil zgolj izmenjava mnenj in se ni govorilo o nikaki rekonstrukciji vlade. Uradni krogi so glede podrobnosti tega razgovora rezervirani. V ostalem je ta razgovor imel pri. vaten značaj. Vse kaže, da sta politika največ govorila o omejitvi diskusij v parlamentu in o sodbi nacijonalističnega voditelja o bodoči politiki vlade.
Zaključek francosko-madjarskih pogajanj
Madjarski in francoski delegati
trgovinsko Budimpešta, 28. avgusta. AA. Korbiro poroča: Madjarska agencija javlja iz Liilafure-da, da so se madjarsko-francoska pogajanja, ki so se vršila v tem najlepšem mad-arskem letovišču, končala s sklenitvijo dopolnilne trgovinsko konvencije, ki so jo danes parafirali francoski in madjarski pred-stavnki. Francija bo dala madjarskemu žitu ugodnosti pri uvozu na francoska tržišča,
so včeraj parafirali dopolnilno pogodbo
Madjarska pa se bo obvezala, da bo znižala carine na uvoz predmetov tipične francoske industrije, ki bodo deležni ugodnosti po klavzuli največjih popustov. To konvencijo je v imenu Madjarske podpisal pooblaščeni minister Wikel, v imenu francoske vlade pa francoski poslanik v Budimpešti de Viers.
Teoretični rezultati italijanskih letalskih vaj
Utrdbe v Speziii porušene
La Spezia, 28. avgusta, v. V predpretekli noči je, kakor pravi poročilo vodstva letalskih vaj, ki je bilo izdano snoči, 200 letal prvič napadlo tukajšnje utrdbe. O polnoči je dobilo 200 letal za bombardiranje nenadoma nalog, da posujejo določene objekte z bombami. Med bombami je bilo mnogo tudi takšnih, ki so vsebovale plin. Letala so še ponoči dosegla objekte in izvršila svojo nalogo, čeprav je bilo mesto popolnoma v temi. Med 4. in 5. uro zjutraj so se letala vrnila k svojim bazam. Zjutraj se je napad ponovil. Napadli so tukajšnjo železniško postajo, obe letališči in pomorske objekte.:*$poldne se je napad v tretjič ponovil. Na Spezijo so navalila skoraj vsa letala, kar jih je premogel nasprotni tabor, okrog 300
po številu. S tem napadom so teoretično porušili vsa važne objekte v mestu in njegovi
Vajam je prisostvoval tudi kralj
okolici . Pri obrambi mesta in utrdb so poleg obrežne artiljerije sodelovale tudi vojne ladje.
Istočasno pa se je izvršil protinapad na Ja-kin, ki pa od daleč ni bil tako silen kot oni na Spezijo. Med vajami so se tri letala pokvarila. Teoretično pa je izgubila letalska sila v Speziji 11 letal, nasprotna sila pa 23.
Letalske vaje si je včeraj ogledal tudi kralj. Okrog njega so se zbrali ministrski predsednik, ministra Sirianni in Balbo, maršal Ba-doglio, tajnik stranke Giuriati in mnogi letalski in mornariški častniki.
Ob zaključku letalskih vaj nad Spezijo je imel Mussolini na zbrano množico kratek govor o napredku italijanskega vojnega letalstva in disciplini ljudstva, v prvi vrsti seveda fašistov v Speziji.
Zborovanje gradiščanskih Hrvatov
Eisenstadt, 28. avgusta, v. V Mali Varoši se Je pred tremi dnevi vršil 4. občni zbor Hrvatskega kulturnega društva. Občnega zbora so se udeležili zastopniki iz vseh hrvatskih vasi na Gra-diščansker-' od Donave do Sv. Gotharda. Otvoritveni govor je imel predsednik Ivan Dobrovič, ki je med drugim omenil, da je v Hrvatskem kulturnem društvu včlanjenih od 8000 hrvatskih rodbin na Gradiščanskem skoro polovica. V poslednjih treh letih, odkar deluje Hrvat-sko društvo, je s takim številom pokazalo pač velik uspeh, Povedal je, da so gradiščanski Hrvatje sice lojalni avstrijski državljani, ki pa ostanejo zvesti svojemu narodu in svojemu jeziku
Visoke vode v idrijski kotlini
28. avgusta, v. Zaradi velikih nalivov v zadnjih dr.:h so Idrijca in vsi njeni pritoki zelo narasli Hudourniki so dosegli robove svojih bregov in je le malo manjkalo, da se niso razlili. Vode nosijo s seboj lzrvana drevesa in že okleščene hlode in veje. Ob mostovih se je les nabral z vso navlako vred. Marsikateri leseni most se je omajal in toliko, da se ni podrl. K sreči naval vode doslej še ni napravil nobene škode. Le del mostu z jezom pri rudniških delavnicah v Idriji je voda včeraj popoldne podrlo.
ki so čisto nepotrebni. Tudi te nedostatke bo najbolje odkrila negativna razstava vseh obstoječih napak.
Ena najlepših in tudi najbolj poučnih razstav, ki smo jih imeli, je sedanja razstava naših mest in trgov. Želeli bi le eno, da bi si jo vsak dobro ogledal in ne samo površno preletel. Šele potem bo imela razstava popolen uspeh, kakršnega tudi zasluži.
Teniške tekme za pokal Nj. Vel. kralja in kraljice
Beograd, 28. avgusta. 1. Danes so se nadaljevale tekme za prvenstvo Jugoslavije v tenisu za pokal Nj. Vel. kralja in kraljice.
Igrali so dopoldne in popoldne. Izidi so bili naslednji: na narodnem turnirju: Schaffer— Paunovič 6 : 1, 6 : 2; Milovanovič—Ginter 6 : 0, 6:1; Radovanovič—liho 6 : 0, 6 : 0.
Na mednarodnem turnirju za prvenstvo so bili rezultati tile: Vodička (češkoslovaška) — Monti (Jugoslavija) 6 : 3, 6 : 2; Radovanovič (Jugoslavija) — Hidi (Grčija) 6 : 6, 6 : 0; Milovanovič (Jugoslavija) — Kirihidi (Grčija)
6 : 2, 6 : 3; Radovanovič (Jugoslavija) — Popovič (Jugoslavija) 6 : 0, 6 : 1, Kacjančič (Jugoslavija) — Ginter (Jugoslavija) 6 : 4, 6:3; Schaffer (Jugoslavija) — Kumanudl (Jugoslavija) 6 : 1, 8 : 6; Selektinski — Mars
7 : 5, 6 : 3. Kot kandidatje za polfinale so se uvrstili:	Vodička (češkoslovaška), Gabrovič (Madjarska), Kukujevič (Jugoslavija) in Schaffer (Jugoslavija). Jutri se bo tekma nadaljevala.
Za svečano proslavo 6. septembra
Beograd, 28. avgusta. 1. Vsa naša država bo proslavila na svečan način d«« o. septembra kot CuičcnlCO Velikega narodnega čina, ko so bile naši vojski izročene nove jugoslovanske zastave. Po vsej državi bo defiliranje čet. V Beogradu bo na Banjici velika ln impozantna smotra čet, pri kateri bodo sodelovale vse čete prestolnice garnizije. Sodelovale bodo pa tudi tri eskadrilje letal. Za to revijo se delajo že priprave. Komandant revije na Banjici bo komandant Beograda general Tomič.
Brezposelnost v Jugoslaviji
Beograd, 28. avgusta. AA. Po podatkih delovnih borz je bilo stanje brezposelnih v mesecu juliju tole (prva številka velja za moške, druga za ženske, tretja pa je vsota moških in žensk): iz prejšnjega meseca ostalo 3.592, 993, 4.585; v juliju na novo prijavljenih 1.236, 596, 1.831; ponudbe iz prejšnjega meseca 175, 97, 272: ponudbe v juliju 907, 579, 1.486; posredovanje v juliju 839, 486, 1.325; ostalo v juliju 433, 227, 660; ostalo konec meseca julija 3.556, 875, 4431. Na 100 prijavljenih pride posredovanj 274, na 100 ponudb pride posredovanj 75'3, na 100 ponudb pride prijavljenih 356.
Rednih podpor je dobilo 279 oseb v iznosu 78.735 Din, izrednik pa 231 oseb v iznqsu 13.010 Din. Podpor za potovanja je bilo izda-nik za 319 oseb 3.893 Din, v naturi je 13 oseb dobilo 898.50 Din, znižano vožnjo pa je imelo 25 oseb v iznosu 1.553 Din.
Nova pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo
Dunaj, 28. avgusta d. Pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo o reciprociteti na polju socijalne-ga zavarovanja, ki so se začeta v decembru lanskega leta, so se danes končala. Pogodba, ki ee na to nanaša je bila podpisana.
Razsodba o carinski uniji
Pariz, 28. avgusta. AA. »Petit Parisien« poroča iz Haaga, da je razsodišče že v sredo izreklo svoje mnenje o nameravani carinski zvezi med Avstrijo m Nemčijo. Vendar razsodbe ne bodo Izročili v Ženevi pred 2.. septembrom, ker je redakcijski odbor še ni sestavil.
Davek na zaposlene v Avstriji
Dunaj, 28. avgusta d. Listi napovedujejo -ipfo-šen davek na zaposlene. Ta davek bodo m »le plačevati vse osebe, ki so kakorkoli zaposleue, t. j. kakih 2,000.000 prebivalcev. Davek bo znašal 20 grošev do 4 šilinge na mesec in naj bi kril zvišane izdatke za podpiranje brezposelnih.
Polet »Grofa Zeppelina« v južno Ameriko
Friedrlchshafen, 28. avgusta. AA. Zrakoplov »Grof Zeppelin« bo v soboto zvečer odplul na svoj prvi letošnji polet v južno Ameriko. Zra koplov bo vodil dr. Eckener. Potnikov bo 19. Med njimi bo tudi kot gost dr. Weickmann, ki se je udeležil arktičnega poleta kot me-tereolog.
»Nautilus« še 600 kilometrov od tečaja
Oslo, 28. avgusta. AA. Po zadnjih vesteh »Nautiluea« je podmornica oddaljena od severnega tečaja 600 km. Moije je razburkano. Navzlic temu vztraja Wilkins, pri svojih načrtih.
V kraljestvu Zlatoroga
Ljubljana, 28. avgusta. Prvi slovenski velefllm je stekel. Tri leta so gradili to silno kulturno umetnino požrtvovalni delavci T. K. Skale v Ljubljani. Pri današnji cenzurni predstavi so vzbudili splošno zanimanje. Po čistosti slik in po krasoti motivov se bo film kosal z vsemi tovrstnimi tujimi proizvodi. Prepričani smo, da bo to delo doseglo povsod, kjer ga bodo predvajali, sijajen uspeh. Režijo in fotografijo je vodil profesor Janko Ravnik. Tehnično vodstvo pa je bilo v rokah Egona Planinška. Glavne osebe, ki nastopajo v filmu, so znani turisti in plezalci Joža čop-Roban, Herbert Drofenik-Gornik, Miha Potoč-nik-Klemen In Franica Sodja-Liza
Prvi del
nam pokaže našo belo Ljubljano, človek ne bi verjel, čeprav je sam Ljubljančan, da je Ljubljana tako velika in lepa. šele ta film nam pokaže, da smo Ljubljančani zares veliki filistri. Vidimo Gornika, ki sedi na našem gradu in ga pogled na Triglav vleče na planine. Brez dolgega premišljevanja krene na vlak. Vlak nas popelje po krasni dolini Save proti Dolenjski. Ob poti občudujemo divne posnetke naših krajev m planin. Na Jesenicah naš junak Gornik izstopi. Znajdemo se na Golici, kjer vidimo nebeško lepe narcise m kjer se nam nudi krasen pogled na Triglavsko pogorje. Tedaj nastopi drugi junak filma Klemen. Vidimo ga zleknjenega v travi, ko obuja spomine na izvršene gorske ture v okolici Jalovca. Vse njegove vizije vidimo v filmu. Doma najde Gornikovo pismo, ki ga vabi v planine skupaj s prijateljem Robanom. Film nas popelje v romantične Rateče in druge turistične izhodne točke. Vidimo naše Gorenjce pri delu na polju.
V Mojstrani se Klemen sestane z Gornikom in že se dogovorita za planinsko turo in poiščeta v tovarni še Robana, katerega najdeta pri delu za žerjavu.
Drugi del
nas vodi v planine, skozi Vintgar na Krnico po temnih gozdovih, kjer naletimo na starega og-ljarja. 160 let staro deblo se bo kmalu spremenilo v oglje. Naši junaki srečajo drvarje, lovce in se z njimi živahno pomenkujejo. Zvečer si postavijo šotor ln prenočijo.
Tretji del
se vrši v jutranjem svitu. Nastopi Liza, ki jo vidimo v planinski koči. Živina se vrača s paše. Tedaj stopimo v delavnico znamenitega bo-kinjskega sira. Sir je tako nazorno prikazan, da se nam kar sline zacedijo. Nato vidimo jutranje življenje na planini. Naši turisti pa se poslavljajo od Lize in se odpravljajo na pot. Vzpenjajo se na Triglav in občudujejo panoramo, ki napravi silen dojem.
četrti del.
S Triglava se podajo naši plezalci preko Snežišča na sedlo Dolič. Vidimo krasne m drzne plezalne ture. Občudujemo Triglavska jezera i® ledenik. Vidimo tudi našega znamenitega zoologa dr. Serka pri lovu na gade. Krasen razgled se nam odpre na ravnino Bohinjskega je* zera. In potem znameniti slap Savice I Film nan* nato pokaže vse krasote Bohinjskega jezera, Bleda la Blejskega jezera. Le polagoma nastop* zima. Naši turisti si nataknejo smuči to odbrzijo. Filma je konec
A
N
£>jubljama.
Direktor dr. Dular o jesenskem velesejmu
Ljubljana, 28. avgusta.
Z mrzlično naglico se vrše priprave za jutrišnjo otvoritev ljubljanskih jesenskih vele-sejmskih dni. Vse se giblje in mrgoli po pestrem velesejmskem prostoru, ki zadobiva v letošnji jeseni še prav posebno obliko. Polne roke dela ima neumorni direktor g. dr. Dular in vendar s svojim stalno dobrodušnim smehljajem napaja reportersko radovednost.
No, kaj pa bo, gospod doktor, na letošnji jesenski velesejmski prireditvi posebno novega?
Za ljudi, ki se žele učiti in opazovati stanje poedinih gran našega gospodarstva in pa tudi kulture, so velesejmske prireditve vedno zanimive in poučne razstavne prireditve, ki vzbujajo narodno samozavest in ponos na jugoslovansko produktivnost in kulturo. Poleg že tra-dicijonelne in uveljavljene jesenske kmetijske razstave, nadalje higijenske razstave, razstave pohištva in obrtnih izdelkov bo nudila letošnja »Ljubljana v jeseni« zlasti pregled našega tujskega prometa, ki se v zadnjem času vedno bolj uveljavlja in mu posvečajo merodajni faktorji največjo pažnjo. Na tujsko-prometni razstavi sodelujejo vse organizacije, uradi, društva, strokovnjaki Dravske banovine, ki se bavijo z vprašanjem tujskega prometa. Tej razstavi je priključena v dopolnilo »Razstava slovenskih mest«, ki pa ne obsega samo gradiva za tujski promet, marveč vso ono tvarino, ki omogoča zgodovinski in zlasti gospodarski pregled naših mest. Splošno žensko društvo, torej tudi naše slovenske žene so aktivne pri prireditvi letošnje jesenske razstave. One so organizirale zanimivo in pestro razstavo »Novodobno gospodinjstvo«, ki naj poda razlago novodobnega racijonalnega gospodinjstva in naj bo nazorna učiteljica ua-šim gospodinjam in gospodinjskim pomočnicam.
To bi bile v širokih obrisih popolnoma nove razstave jesenske prireditve, seveda pa je še tolikanj detajlnih razstav in razstavic, katere vse omeniti in opisati bi vam zavzelo preveč prostora. To nalogo naj reši napram posetni-kom razstava sama.
Zakaj ste si zamislili baš prireditev tujsko-prometne razstave?
Tujski promet obeta postati važna grana gospodarstva, zlasti v Dravski banovini, tem prelepem kotičku naše velike države", saj so za to podani vsi predpogoji. Zal se nahaja pri nas tujski promet še v povojih in treba bo veliko intenzivnega in sistematičnega dela do razvoja.
Prepričan sem, da bo baš predstoječa tujsko-prometna razstava dala vsem mnogo pobude, razmišljanja, pouka in smisla za to. Razstava naj vcepi važnost in gospodarski pomen tujskega prometa našega celokupnega prebivalstva.
Od njega bodo imeli koristi vsi sloji, zlasti pa naš kmet, ki se danes obupno bori z gospodarsko krizo za svoj košček zemlje.
Kako si zamišljate, gospod direktor, organizacijo velesejma v bodoče?
Prvotni namen ljubljanskega velesejma je bil v tem, da spričo prevratnih sprememb v mednarodnih političnih in gospodarskih odnošajih nudi našim gospodarskim krogom sigurno orientacijo, pomaga učvrstiti stare kupčijske zveze in navezati nove ter da se s pospeševanjem prepotrebne izmenjave produktov in izdelkov ustvari čim jačjo gospodarsko adhezijo med posameznimi deli mlade države. Čim so bili ti cilji doseženi, si je stavil ljubljanski velesejem nalogo, da organizira trajno, smotreno propagando za naše produkte, s čimer bi se hkrati manifestirala naša gospodarska moč. Cilje, ki si jih je bil stavil, zasleduje ljubljanski velesejem še danes smotreno in povsem altruistično v prepričanju, da bodočnost naroda in države ni samo v idealnih dobrinah, marveč predvsem v dobrem in solidno urejenem gospodarstvu. Velesejem pa si je stavil še eno veliko nalogo, pripomoči z razstavnimi prireditvami vsem panogam našega gospodarstva in pa tudi kulturi, v kolikor je to mogoče z razstavami, ki zainteresirajo stotisoče našega prebivalstva.
Povojna doba nam je diktirala v življenju in zlasti v gospodarstvu pot do specijalizacije. Tendenca po specijalizaciji se opaža tudi na ljubljanskem velesejmu od leta do leta vedno bolj. Zadnje čase podčrtava velesejmska uprava to še prav posebno in se omejuje zlasti na one grane industrijske, kmetijske in obrtne proizvodnje, ki dajejo velesejmu svoj poseben, samonikel značaj in na one blagovne skupine inozemstva, ki so v domači produkciji še sploh ne, ali v nedovoljni meri zastopane, ki jih pa potrebuje naš konsument. Ljubljanski velesejem želi v bodoče prirejevati letno po enkrat mednarodne vzorčne velesejme, jesenske prireditve pa prav posebno skrbno posvetiti ostalim gra-nam našega gospodarstva in kulturi.
Kakšne načrte imate za prihodnje leto?
Prihodnje leto naj se prvih deset dni meseca junija vrši XII. mednarodni vzorčni velesejem, za september pa pripravljamo veliko vsedržavno higijensko razstavo, razstavo telesne kulture in športa. Po dosedanjih informacijah in razgovorih polaga ministrstvo za narodno zdravje samo veliko važnost, da se ta razstava vrši čim odličnejše in v čim širšem obsegu.
Kako ste zadovoljni z dosedanjim organiza-tornim delom?
Na to vprašanje odgovoriti mi je prav težko. Zadovoljen sem, če razstave dosežejo svoj namen, srečen in vesel sem, da Ljubljana s svojimi prireditvami ni na zadnjem mestu, zlasti pa radi razveseljivega dejstva, da pri organizaciji najrazličnejših gospodarskih in kulturnih razstav sodelujejo vsi v poštev prihajajoči gospodarski in kulturni faktorji cele Slovenije brez razlike. Z organizacijo sgmo pa ne morem in smem biti nezadovoljen ali zadovoljen jaz, marveč samo jugoslovanska javnost.
Krepko mi je stisnil roko vedno uslužni gospod direktor in že sem se rinil med množico nestrpno čakajočih.
Novomeški oddelek
Prvič v svoji zgodovini stopa iz tujsko-pro-metnih ozirov tudi dolenjska metropola pred javnost, da odkrije svetu vso svojo romantiko in tihe lepote skalnega svojega gnezda v objemu široke Krke sredi vinskih goric in bajnih Gorjancev, da nazorno pokaže vse ono, kar sta opevala Kette in Trdina ter da prepriča svet o svoji neprecenljivi vrednosti kot letovišče in mu dokaže, koliko je zamudil, ko je zanemarjal skriti košček paradiža na Dolenjskem. V teku desetih let je med 25 slovenskimi mesti napredovalo po številu prebivalstva največ baš Novo mesto, ki je naraslo za 64-5%> ter je danes s
svojimi 4045 prebivalci na osmem mestu v vrstnem redu naših mest.
Takoj ob vhodu v oddelek slovenskih mest je na levo Novo mesto. Velik diorama najbolje pokaže slikovitost položaja. Nad njim transparentna prometna karta, ki označuje lego mesta sredi med Ljubljano in Zagrebom in Karlovcem, med Dol. in šmarješkimi toplicami.
Zavijemo v notranjščino. Ogromna, 2 kv. metra velika oljnata slika novomeškega umetnika Božidara Jakca. Izgotovil jo je nalašč za to razstavo. In več pastelov. Kompozicija in barve, kot jih pozna le on. Tudi večerno Novo mesto rojaka Ivana Vavpotiča je na vpogled. Delo starejšega datuma. Vmes polno krasnih foto-grafičnih posnetkov iz domačega ateljeja »Gvi-dona«. Oddelek je prikazan v obliki srednjeveške trdnjave. Na mogočnem stolpu zlat kip ustanovitelja Novega mesta Rudolfa IV. Delo novomeškega kiparja Jakoba Ažmana. Ob stolpu in na nasprotni strani dve častitljivi »purgarski« zastavi. Ena je pa preluknjana iz osvobodilnih bojev pred 120 leti, V vitrinah ob steni najdemo originalne ustanovne listine srednjeveškega Novega mesta z ogromnimi pečati, dalje knjige, ki se v njih razglablja zgodovina mesta kot tudi literarni sestavki, nanašajoči se na Novo mesto, oziroma njegovo divno okolico. Valvazor, Kette, Trdina, Tavčar, Gangl, Lah, Vrhovec in drugi so zastopani. In dalje novomeški velemožje, v kolikor se je moglo dobiti slik in je dopuščal skromni prostor. Mnogo, mnogo pripravljenega materijala, slik, fotografij, načrtov, statistik je moralo vsled pomanjkanja prostora izostati. Vitrine zaključuje Ivanetičev relief novomeške okolice. Celo levo steno pa pokriva velikanska, skoro 8 kv. metrov obsegajoča »Dolina gradov«, ki pač najbolje dokumentira silno važnost in veliko privlačno silo Novega mesta, kot središča tujskega prometa na Dolenjskem. 33 gradov se kot piščeta okoli koklje gnete okoli dolenjske metropole. Svojevrstna posebnost. Načrt zanjo je izvršil novomeški učitelj Viktor Pirnat, čigar radijska predavanja »V dolini gradov« so v pretekli zimi žela toliko zanimanja. To zimo izide njegova knjiga pod gorenjim naslovom. Gradove je naslikal novomeški akademik Nino Zupan.
To in še marsikaj se vidi v prezanimivem novomeškem kotičku. Organizacija razstave je bila poverjena obč. odborniku, učitelju Viktorju Pirnatu, načrt za opremo je izdelal Novomeščan inž. arh. Marjan Mušič, sodelovala sta še akad. slikar Jakac in akademik Zupan.
Kamnik in tujsko-prometna razstava
Diorama delo znanega samouka Janeza Selana
V vrsti slovenskih mest, ki bodo zastopana na tujsko-prometni razstavi v Ljubljani, tudi Kamnik ni smel zaostati, saj ima iz svoje zgodovine zbranega toliko materijala kot maloka-tero drugo mesto. Največ bo razstavljenega iz znane velike zbirke g. veterinarskega inšpektorja Nikolaja Sadnikarja, slike bo pa oskrbel akad. slikar g. Maks Koželj. Največji križ pa je bil z dioramo. Občinski odbor je naprosil znanega samouka Janeza Selana v Suhadolah pri Komendi, naj jo on napravi. Selan je takoj začel z delom ter je svoj nalogo v najkrajšem času tudi sijajno rešil.
Dvorana mesta Kamnika je izvršena do najmanjših podrobnosti z naravnost pedantsko natančnostjo. Hiše niso izrezljane iz celega, ampau sestavljene iz posameznih delov, katerih je vseh 17 do 18.0001 Ako obrneš pogled na mekinjsko cerkev, Mali grad ali Kalvarijo, boš mislil, da gledaš ljubke cerkvice v naravi pred seboj, tako verno so posnete po originalu. Selan ni pozabil niti senčnikov, niti stolov okrog miz. Izdelane so tudi ograje pri vrtovih, plotovi In obzidja. Na poljih boš po barvi lahko spoznal, kjer raste krompir, kje žito, kje sočivje. Po mestnih ulicah pa se sprehaja — kakor v resnici vedno — čuvar javnega miru — naš mestni stražnik.
Graditelj diorame Janez Selan je sin kmetskih starišev iz Savelj pri Ljubljani, je star komaj 29 let. Že kot majhen deček je kazal veliko nadarjenost. Obiskoval je trirazredno ljudsko šolo na Ježici, nekaj časa pa je pohajal v nadaljevalno šolo v Komendi. Neprestano je bral in študiral, njegovo največje veselje pa je bilo risanje zemljevidov. Pri polomu Peskove hranilnice je zgubil 32.000 Din. Pod vtisom to-
Tovd iix vehlama
O Henry-ju Fordu govori danes ves svet. Na svetovnem trgu avtomobilov ima prvo besedo in je pravi nekronani kralj avtomobilov. Kot neznaten mehanik je pričel Ford svojo neverjetno pot navzgor in brez tuje pomoči si je priboril takšno mesto, da je danes eden prvih mož na svetovnem trgu. Kljub vsej svoji marljivosti, ženijal-nosti in smislu za organizacijo, ne bi Ford nikdar dosegel tega uspeha, če se ne bi v največji meri posluževal reklame. Ko je ves svet opozoril s svojo reklamo na sebe, tedaj je šele postal nekronani kralj avtomobilov.
Ne prezreti niti ene prilike za uspešno reklamo, je zato
prvo pravilo uspešnega trgovca in podjetnika.
Naravnost izredna prilika za reklamo pa se nudi sedaj
ob otvoritvi velesejma, ob otvoritvi razstave naših mest in trgov, ob prvih gledaliških predstavah na prostem in za časa
kraljevega tedna.
Na tisoče in tisoče tujcev bo te dni zaradi teh velikih prireditev in znižane že-ležniške vožnje v Ljubljani, dobiček od vseh teh tujcev pa bo imel ravno tisti trgovec, obrtnik in podjetnik, ki bo znal z dobro reklamo obrniti na sebe pozornost tujca.
Najuspešnejša in najcenejša reklama pa je reklama potom časopisja. Ob slavnostnih dogodkih se bodo ti še posebej čitali in zlasti se bo čital tedaj »Jugoslovan«, ki bo izčrpno poročal o vseh slavnostnih dogodkih ter izdal tudi posebno slavnostno številko.
Zato inserirajte v »Jugoslovanu«, da pridobite za svoje podjetje novih odjemalcev.
Vse informacije glede velikosti, cene ali oblike oglasov, Vam daje uprava »Jugoslovana« radevolje na razpolago.
Obiščite nas v novi upravi v Ljubljani, Gradišče 10, hiša Banovinske hranilnice (za dramskim gledališčem) ali pa pokličite telefonsko številko 30-68 in naša uprava Vas bo gotovo popolnoma zadovoljila.
like izgube denarja je prišel na idejo, da bi si denar kar sam naredil. Res je napravil osnutke za 100 dinarske bankovce, katere je potem z opalografom razmnoževal. Roka pravice pa ga je hitro zasačila, toda pred poroto je bil oproščen. Javnost se je za potek obravnave močno zanimala in izredni talent mladega kmečkega fanta (bil je takrat star 24 let) je vzbudil splošno občudovanje. Ponudili so mu mesto v vojno-geografskem institutu v Beogradu, kjer je ostal poldrugo leto. Nato se je vrnil domov, kjer sedaj obdeluje svoje posestvo. V njegovem delu so ga prekinili Kamničani s ponudbo, naj jim napravi dioramo. In svojo nalogo je res rešil prvovrstno.
V času, ko je Janez Selan delal kamniško dioramo, so prihajali od vseh strani ljudje gledat mojstra pri delu. Vsak dan se je zglasil v Suhadolah kak avtomobil z radovednimi gledalci. Tudi mene je zanesla pot večkrat v Suhadole in imel sem priliko, da sem natančno spoznal Janeza Selana. V pogovoru spoznaš, da je Janez Seln vsestransko jako izobražen mož. Ako pregledaš knjige na njegovi delavni mizi, boš našel med njimi samo znanstveno literaturo v slovenskem ali srbohrvaškem jeziku.
Najbolj pa se boš čudil, ako dobiš Selana pri dobri volji, da ti pokaže svoje zemljevide, katere je napravil z najpreprostejšim orodjem — s peresom. Prisegel boš, da so tiskani. Izdelan ima že načrt, da bi kartografiral celo Gorenjsko in jo izdal v svoji založbi. Ne dvomimo, da bo dobil za to potrebno dovoljenje. Te karte bi bile nekaj posebnega. Kdor pozna moža in njegovo dosedanje delo, bo prav rad verjel, da bo delo izvršil tako popolno, kakor nam dajo slutiti dosedaj izdelane skice. Želimo mu samo, da bi našel na odgovornih mestih popolno razumevanje in vsestransko podporo.
Claude Anet:
29
žhuijaLna
Roman ruske deklice.
»Kaj vam je neki danes? Zdite se ml nekam slabe volje. Vendar nisem Jaz temu kriva...?«
»Ne, drago dekle, prav zares ne. Dražestna sl kakor vedno.« Zdaj jo je namreč tikal, medtem ko ga je ona še vedno vikala.
Medpotoma sta živahno razpravljala o nekem filozofskem vprašanju. Oba sta trdovratno, skoraj razdraženo zagovarjala svoje stališče. Končno se je Konstantin glasno zasmejal.
»Ali sva smešna, da Iščeva že v takih pogovorih vzrok najinim prepirom!« In poljubil je Arljano, ki se je še branila.
Naslednjega dne so se sovražnosti znova začele. Toda boj je bil takrat bolj zdržljiv, ker sta oba pazila ha to, da se ne bi preveč izpostavila. —
Konstantina Je zelo mikalo zvedeti, zakaj sl je Arijana baš njega Izbrala in se mu udala že pri tretjem sestanku, ko Je imela vendar toliko izbire. Ni *l domišljal, da je neprekosljlv in Arijana ga ni niti ljubila.
Najsi je tudi upošteval, da so nekatera dekleta tako svobodna v svojih dejanjih, vendar si ni mogel misliti, da gre ta prostost tako daleč, da bi si dekle izbralo ljubčka kar tako, kakor moški, ki si večkrat poišče dekle samo za eno uro. Zakaj neki je bila torej tu pri njem? Po ovinkih je skušal priti na dno temu vprašanju.
Začel je torej govoriti o čudoviti predstavi Borisa Godunova in o prvem nenavadnem vtisku, ki ga je Arijana napravila nanj, ni vedel, če Je mlada žena ali otrok.
»Kaj pa tl, kaj si sl mislila o meni, ko je vendar prvi vtisk odločilen?«
»Jaz? Sama pri sebi sem rekla, da je to eden izmed onih, ki se meni prilegajo. Zakaj po svojih izkušnjah moram priznati, da so samo plavolasi moški strastni. Temnolasi morda dobro vplivajo, toda to je samo slama, ki hitro zgori. Vzameš ga, tako v rokah tl ne ostane nič. Prevdarnost zahteva, da se po nekaterih ponesrečenih poskusih vrneš k onemu, kar st spoznal, da je dobro.«
In klepetala je v tem prijetnem načinu dalje, kakor bi govorila o solncu in dežju tistega majskega dne.
Konstantinu Je bilo, kakor da je požrl sila grenko zdravilo. Čutil je, da bi bile na takšno nesramno
izzivanje edini odgovor batine. Toda moral se Je zatajevati in pridobiti čas. Vzel Je cigareto, jo prižgal in z dobro igranim neprisiljenim smehljajem dobrohotno zamrmral:
»Arijana, Arijana! To so reči, ki sl Jih človek morda misli, toda jih ne sme povedati. Ti sl samo majhna dlvjakinja.c
»O, jaz sovražim hinavščino in laž. Laganje mi Je prenaporno, zato povem rajši vse, kar ml pride na misel. To bi bili morali že opaziti. —
Priznati morate, da nisem ne zvita ne priračunljiva. Moje vedenje z vami vam to dokazuje. Ali me zaradi tega obsojate?«
Davi bi bilo to edino diplomatlčno, se ni mogel vzdržati. Vzel Jo Je v naročje in Ji zaprl ustnice s poljubi. 6e vedno mu je ostal grenkoben občutek, ki se ga ni mogel zlepa otresti. Zato se je rajši zavaroval z nekaterimi toplimi splošnimi besedami.
»Prav za prav si mi všeč, ker sl tako svojska. Sicer so pri tem nekatere neprijetnosti, ki jih pa prednosti odtehtajo. Res Je, da poveš včasih s preprosto naravnostjo take reči, ki bi Jih evropska žena za nič na svetu ne priznala. Vsekakor moram priznati, da Je to pristna Iskrenost do neke mere privlačna, ko je človek prvotno presenečenje prestal Končno pa se utegne zgoditi, da se nazadnje še Jas tako izprevržem, da bom videl v tem poseben čar!«
Slavnostni gosti ob 10-letnici Golnika z banom dr. Dragom Marušičem in knezoškofom dr. Gregorjem Rožmanom na čelu.
Odkritje spomenika N j. Vel. Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju
Društvenim godbam
'Tla more odbor sestaviti razvrstitev pri sprevodu ob priliki odkritja spomenika Kralju Pee-tru I. Velikemu Osvoboditelju dne 6. septembra t. 1. udeleženih društev in organizacij, je neobhodno potrebno, da se tudi godbe posameznih društev prijavijo. Vabimo zato vse godbe, da prijavijo čimpreje svojo udeležbo odboru, in sicer najkasneje do 2. septembra. Od te prijave so izvzete one godbe, ki so svoje sodelovanje že prijavile. Pripominjamo, da tem godbam ne bodo potrebne posebne izkaznice, marveč zadostuje zanje samo legitimacija za četrtinsko vožnjo, katere pa dobe pri svojih občinah.
Zbirališče godb bo na Vodnikovem trgu — natančnejša navodila slede.
Odboru za postavitev spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani prihajajo od organizacij, društev in posameznikov prijave za dostop na slavnostni prostor brez navedbe imen. Pisarna odbora poziva tem potom vse prizadete, naj naknadno sporoče imena. Nadalje obvešča odbor, da ne daje želdznišldh legitimacij za četrtinsko vožnjo v komisijsko razprodajo. Zato ne bo vračal denarja za vrnjene legitimacije. Na odbor prihajajo tudi prošnje posameznikov in korporacij za dostavo železniških legitimacij; železniške legitimacije se dobe pri občinah, ki so prejele od odbora vsa pojasnila. Ako pa se bodo posamezniki, društva itd. vendarle obračali na odbor za železniške legitimacije, jim bodo poslane le proti povzetju stroškov za železniško legitimacijo in poštnino. Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru 1.
Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, Kongresni trg št. 1, II.
Ocenjevanje in povrnitev škode, ki jo napravi vojska na vojaških vajah
Da bodo mogli lastniki in najemniki zemljišč, na katerih je vojska pri svojih vajah napravila kako škodo, pravočasno zahtevati odškodnino, se opozarjajo na tozadevne predpise, ki jih jo izdal minister vojne in mornarice. Pojasnila, kako se ocenjuje in plačuje škoda, so razvidna iz razglasa, ki je sedaj objavljen na mestni občinski deski. Važna je zlasti določba, da je treba v primeru, ako se hoče zahtevati odškodnino, takoj sestaviti komisijo iz dveh oficirjev in enega zastopnika občinske oblasti, ki takoj v navzočnosti oškodovanca ali njegovega namestnika izvrši oceno in jo naznani pristojni komandi in oškodovancu.
Mestno načelstvo v Ljubljani.
i Jugoslovanska šolska ladja »Vila Velebita« je prispela v Marseille. Ladja je krenila na pot iz Kotora in je dozdaj obiskala Napulj, Genovo in Nico. V Marseillu ostane do 31. t. m.
Smrt odličnega Amerikanca. Ameriška »Enakopravnost« z dne 13. t. m. poroča, da so našli v Clevelandu mrtvega v garaži rojaka Franceta Jerino, doma iz Preserja pri Kamniku. Pokojnik je bil direktor Slovenskega narodnega doma v Clevelandu in član raznih slovenskih kulturnih društev. V Ameriki zapušča sestro in polbrata, v starem kraju pa mater, dva brata in sestro. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
— Preskrbo prenočišč v hotelih ali privatnih stanovanjih za obiskovalce jesenskega ljubljanskega velesejma od 29. t. ni. do 9. sept. bo prevzel letos Stanovanjski urad velesejma, ki bo posloval na glavnem kolodvoru nepretrgoma noč in dan. Posebna komisija stanovanjskega urada bo pregledala vse prijavljene sobe, tako da bodo obiskovalci dobro in poceni preskrbljeni
sčistimi in udobnimi prenočišči.
— Novodobno gospodinjstvo. V okviru letošnjega jesenskega ljubljanskega velesejma bo prirejena tudi posebna razstava pod geslom »Novodobno gospodinjstvo t. Razstava, ki jo priredi Splošno žensko društvo, bo podala razlago novodobnega raoijonalnega gospodinjstva in bo nazorna učiteljica našim gospodinjam in gospodinjskim pomočnicam. aRzstava bo obsegala: a) Stanovanje po načelih smotrenega gospodinjstva zgrajene hiše. b) Opravljanje hišnega dela. c) Uporaba tvarine po narodno-gospodarskih načelih (pohištvo, premog, plin, elektrika, izrabljanje živil, č) Nakupovanje, d) Gospodinjsko knjigovodstvo, e) Obleka gospodinje, f) Štede-nje z zdravjem, telesnimi in duševnimi močmi gospodinje, g) Domača lekarna, h) Svoji k svoji. Razstava ho prikazana v naravi, slikah, modelih in tabelah.
Jz 9mvshe banovine
d Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 50 z dne 29. avgusta 1931 ima sledečo vsebino: Zakon o izpremembah zakona o skupnem davku na poslovni promet. — Uredba o izpremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet z dne 14. marca 1931. in 30. marca 1931. — Navodila, kako naj se sestavi proračun državnih razhod-kov in dohodkov s finančnim zakonom za leto 1932-33.
d Za uradnika VIII. skupine je postavljen v drž. umoblnici na Studencu bivši večletni se-kundarij mariborske bolnice in specialist za živčne in duševne bolezni dr. Franc Pestotnik.
d Reprezentativna razstava jugoslovanskih likovnih umetnic. Jutri ob 11. uri bo slavnostna otvoritev reprezentativne razstave jugoslovanskih likovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu. To je prva razstava naše ženske umetnosti in je naloga naša, da se zanimamo tudi za umetnostno stremljenje naše žene.
d Sokolska četa Sv. Jernej pri Ločah priredi v nedeljo 30. avgusta ob 15. uri svoj prvi telovadni nastop. Ena najmlajših edinic Dravinjskega okrožja — v marcu letošnjega leta ustanovljena četa — bo takrat prvič doma javno pokazala sadove vztrajnega in nesebičnega dela. Ta njih prvi nastop je predvsem propagandnega značaja. Poljčančani gremo peš tja in nazaj. Zbirališče pred pekelsko šolo, odhod točno ob
13.	uri. — Zdravo!
d Zahvala. Sokolsko društvo v Selcih nad Škofjo Loko izreka avtobusnemu prevozniku za Selško dolino g. Viktorju Benediktu svojo najtoplejšo zahvalo za brezplačen prevoz bratov in sester, kadar potujejo po organizačno-dru-štvenih opravkih.
d Sadjarska podružnica na Viču priredi v nedeljo dne 30. t. m. predavanje in obenem ogled nekaterih vrtov v Rožni dolini. Zbirališče ob 9. url dopoldne pred restavracijo (cesta II). Predava sadjarski nadzornik v p. g. Štrekelj.
Akrobati v Ljubljani
d Stanovanjski odsek Velesejma uraduje od danes naprej na glavnem kolodvoru. Uradne ure od 7 zjutraj do 24. Telefon št. 27-20.
d Mirensko sokolsko okrožje ima jutri dne
30.	t. m. ob 15. uri svoj javni nastop v sodelovanjem vseh v okrožju včlanjenih društev kakor tudi novomeške župe. Vabljeni vsi prijatelji Dolenjske !
d Oficijelni katalog in vestnik jesenskega velesejma v Ljubljani, izide na dan otvoritve 29. avgusta v samozaložbi tvrdke Aloina Compauy Ljubljani. Vseboval bo aktualne članke 111 mnogo lepih slik na finem papirju. Glede na letošnjo tujsko-prometno razstavo in na razstavo slovenskih mest bo letošnji katalog še posebno važen in velike vrednosti. Dobi se ga pri Upravi Ljubljanskega velesejma in Aloina C0111-pany, Aleksandrova cesta 2/1. za ceno Din 10'—.
d Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je špansko ministrstvo financ izdalo olajšave glede potrdil o poreklu uvoženega blaga. Te olajšave veljajo za primer, da carinski organi podvomijo v pravilnost potrdil o poreklu blaga in je treba predložiti nova. Nova uredba je podaljšala rok za predložitev novih potrdil, oziroma za izpopolnitev potrdil o poreklu blaga. Španska oblastva so zelo stroga pri izvajanju carinskih predpisov in se strogo drže zakonskih formalnosti. Zato so pogosti primeri, ki so se pripetili tudi jugoslovenskim izvoznikom, da so bile listine razveljavljene in da so carinska oblastva uveljavila carine I. stopnje carinskih tarif, ker so bile te listine nepopolne. Iz takih razlogov so morali izvozniki razen tega
Predstavnik vlade na zagrebškem velesejmu
Pri otvoritvi zagrebškega velesejma 29. t. m. '■»o zastopal vlado minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Kostrenčič.
Konferenca za izboljšanje železniškega prometa
V Beogradu se je 20. t. m. vršila konferenca železniških ravnateljev za izboljšanje blagovnega prometa v letu 1932/33. Na konferenci so tudi razpravljali o predlogu za izboljšanje mednarodnega prometa sploh, kateri se bo predložil posebni upravi v Bernu. Konferenci so prisostvovali predstavniki oddelka za blagovni promet v.ministrstvu trgovine in industrije, družbe »Putnik« in »Wagons lits«.
Automatična telefonska centrala v Beogradu
V noči od 5. na 6. sept. bo začela delovati v Beogradu nova najmodernejša automatična telefonska centrala.
Zverinski razbojniki v Manasti-rici pri Požarevcu
V noči od 20. na 21. t. m. sta napadla dva razbojnika v vasi Manastirica hišo starega in onemoglega kmeta Pavla Rajiča. V hiši sta bila samo starec in njegova žena. Okoli dvanajste ponoči je nekdo začel trkati na vrata; ko je starka vprašala, kdo trka, so ji odgovorili od zunaj, da trkajo znanci. Starka je odprla vrata, a mesto znancev je zagledala črne in nepoznane obraze. Hotela je spet zapreti vrata, a razbojnika sta že udrla v hišo in zahtevala, da jima
plačati kazen. Ker pa je ta uredba retroaktivna in ker imajo tudi naši izvozniki razne podobne spore s španskimi carinskimi oblastmi, naj le-ti posvetijo tem olajšavam pozornost.
d Higijcnsko-gospodinjski tečaj, ki se je vršil do včeraj na zavodu Vesne v Mariboru, je bil zaključen z velikim uspehom. Dr. Ljudevit Pivko je seznanil udeleženke o Sokolstvu. Dr. Baš pa je zelo zanimivo in krasno predaval o narodopisju. Udeleženke so se seznanile s postankom alpskih, sredozemskih in prleških vasi, o pohištvu in obči opremi v bornih hišah, o štukaturi in razvoju stavbarske umetnosti do najmodernejših zgradb. Udeleženke so si ogledale tudi muzej. Dr. Dornik, ki je predaval o kmetski ženi v slovenski literaturi, je povedel ekskurzijo v tkalnico. Predavatelji-zdravniki so govorili gospodičnam o šolskih boleznih, o materinstvu, dojenčkih in deci itd. Tečajnice so si nabrale vrsto izbranil jedilnikov. Predvsem pa se je poglabljalo znanje o vzornem in brezhibnem vodstvu gospodinjskih nadaljevalnih šol.
d Letošnji velesejem — čebelarski oddelek bo pokazal, da so se čebelarji glede izdelave in dobave čebelarskih potrebščin popolnoma vsvobodili tuje konkurence. Ne samo panji temveč tudi točila matične rešetke, razne posode itd. bodo kazale usposobljenost in podjetnost uomačih obrtnikov. Da na razstavi medu, voska in medenih izdelkov ne bo manjkalo, se razume.
d Nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev se vrši dne 30. avgusta 1.1. na velesejmu v Ljubljani in to ves dan. Posebne komisije bodo ocenile vse igralce in izbrani najboljši igralci bodo ob petih popoldne tekmovali še posebej med seboj za končno prvenstvo. Potek tekme bo gotovo zelo zanimiv. Harmonikarji so razdeljeni v tri skupine in za vsako skupino je določena posebna ocenjevalna komisija.
d Preinovanje živine. Županstvo občine Sevnica priredi v sredo 2. septembra 1931 ob 9. uri na sejmišču I. selekcijsko preinovanje goveje živine.
drevi ob 6. in 9. uri
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 7679, termometer 9-6, relativna vlaga 82°/o, tiho, oblačnost 1. V Mariboru je kazal barometer 765-9, termometer 9 8, relativna vlaga 84°/o, smer vetra NW4, oblačnost 6. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 194 (8-4), v Mariboru 18 (8-6), Mostaru 26'4, Zagrebu 212 (10-2), Beogradu 17-3 (10 7), Sarajevu 20 4 (9-2), Skoplju^ 261 (131), Splitu 30-8. V oklepajih je označena najnižja temperatura.
Ejuhljanu
Sobota, 29. avgusta 1931: Obglavljenje J. Kr. Pravoslavni, 16. avgusta: Pr. ubrusa G.
Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. •
■ Minister za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Kostrenčič si je včeraj ogledal splošno bolnico v spremstvu načelnika svojega ministrstva Hofmanoviča in sanitetnega inšpektorja pri banski upravi dr. Majerja. O vseh napravah se je gospod minister pohvalno izrazil.
■ Clioci naših izseljencev iz Nemčije in Holandije, ki so dospeli 5. avg. na 4 tedensko letovanje v domovino, se vrnejo k svojini staršem v Nemčijo in Holandijo dne 3. sept. z brzovla-kom, ki odhaja iz Ljubljane ob 2050 zvečer. Nadzorovatelji in sorodniki teh otrok se tem potoni naprošajo, da te otroke pripeljejo pravočasno, vsaj pa do 18. ure navedenega dne, na glavni kolodvor v Ljubljano. Deželic, vodja transporta.
izroči ves denar. Ker sta mož in žena trdila, da nimata denarja, sla začela razbojnika starca pretepati. Toda kljub temu starec ni hotel povedati, kje ima denar. Razbojnika sta izvlekla z ognjišča žerjavico in jo podsula starcu pod noge. Starec je nato peljal razbojnika v hlev, kjer jima je pokazal skrili denar. Kljub temu pa razbojnika nista odnehala z mučenjem, temveč sta ga začela peči z žerjavico po celem telesu. Nato sta pustila onemoglega ■ starca, starko pa sta zvezala in ji zapretila, če jih izda. Starec je drugi dan o strašni' mukah umrl, starka pa se moira zdraviti. Zaenkrat orožniki še nimajo za razbojniki nobenega sledu.
Nesreča jadrnice v senjskem kanalu
V nedeljo sta odpeljal iz Baške v Senj brata Ivo in Niko Dujmovič na svoji jadrnici smokve in grozdje. Ko sta se v torek vračala iz Senja, jih je ujela v senjskem kanalu jugovina (južni veter) in jima prebrnila jadrnico. K sreči je kmalu priplul mimo parobrod »Topola«, ki ju je rešil, zadrnico pa zavlekel v senjsko pristanišče.
Nenavadna zamenjava žen
V bosanski vasici Grabovica se je dogodil prav čuden slučaj. Kmet Spasoje Bagoš je imel ljubezensko razmerje z ženo kmeta Stanka Branica Draginjo. Nekega dne je zapodil od hiše oženjeni Bagoš svojo ženo in vzel k sebi svojo ljubico. Stanko Branič se je zaman trudil, da bi se žena spet vrnila k njemu. Zato se je »maščevali: na ta način, da je vzel k sebi Marijo Bagoš, ženo svojega tekmeca. I11 kakor vse zgleda, se nova »mlada« para počutita tako prav dobro.
■ 2408 slovenskih pevcev, ki so včlanjeni v Pevski zvezi, nastopi na praznik 8. septembra ob pol treh popoludne na Kongresnem trgu. Pod vodstvom prof. Bajuka in mariborskega dirigenta g. Gašpariča bo izvajalo 113 društev okrog 20 slovenskih umetnih in narodnih pesmi. Ta ogromni nastop slovenskih pevcev bo prav gotovo atrakcija prav posebne vrste. Opozarjamo, da bodo sedeži v predprodaji od 1. septembra dalje v Matični knjigarni. Vse podrob nosti slede.
■ Policijska ura na vinskem prostoru jesen skega ljubljanskega velesejma od 29. t. m. d« 9. sept. Policijska ura za vinski oddelek ljubljanskega velesejma bo dnevno do 2. ure zju traj. Upamo, da bo s tem ustreženo tudi veselejšim obiskovalcev velesejma oziroma vinskega prostora in prosimo tem potom občinstvo, da takrat zapusti sejmski prostor, ke bi bili v slu čaju event. prekoračenja policijske ure lastnik’ vinotočev policijsko kaznovani.
■ Slovenska opereta »Oj ta prešmentana lju bežen«, ki sta jo napisala gg. Simončič in Šivi« in katera je bila igrana proti koncu lanske sp-zone s prav lepim uspehom v naši operi, sc ponovi v nedeljo dne 30. t. m. v dramskem gle dališču, po izredno znižanih ljudskih cenah Zasedba in režija ista kakor v lanski sezoni Posebno opozarjamo občinstvo, da je operetni' predstava v dramskem gledališču, ker se opera popravlja. Predprodaja je danes v soboto in jutri v nedeljo v veži dramskega gledališča.
■Delavska godba »Zarja« v Ljubljani priredi jutri 30. t. m. na vrtu hotela Bellevue veliko vrtno prireditev. Na sporedu so koncertne točke celotne godbe »Zarje«, bogat srečolov z mnogimi dobitki, šaljiva pošta s tremi lepimi darili 'za tiste, ki dobe največ razglednic (med daril' živo jagnje). »Jazz-band« bo marljivo igral zr ples. Začetek je ob 16. uri. Pridite!
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2
■ Oblastna strelska družina v Ljubljani ob vešča članstvo, da se v dneh 6. do 13. sept. t. 1. vrše v Beogradu velike državne strelske tekme ki jih prireja strelski Savez. Člane strelce, k žele tekmovati pri teh prireditvah, prosimo, d« se najkasneje do torka 1. sept. javijo pri oblast ni strelski družini pismeno ali pa v torek (1 sept.) ustmeno pri seji oblastne družine, ki st istega 'dne vrši ob 20. uri v hotelu »Štrukelj v Kolodvorski ulici. Istočasno pozivamo član stvo vseh strelskih družin, da se ob priliki od kritja spomenika Kralju Petru I., Velikeim Osvoboditelju, v čim večjem številu udeleže po vorke. V ta namen se zbirajo vsi strelci točm ob 9. uri pred kavarno »Zvezda«, kjer se for mira povorka pod vodstvom br. Kostanjevci Joco in Deržaja Rudolfa. Za članstvo obvezno f strelskimi znaki, katere se bode dobile na pro štoru. Cena strelskega znaka je 20 Din. Uprava lju bij. oblastne družine.
Zobozdravnik
dr. RODOSCHEGC
zopet redno ordinira
■ Pozor avtomobilisti! Ličanje, tapecirani' avtomobilov točno in po nizki ceni izvršuj' Ignac Kastrin, Ljubljana, Karlovška cesta 2V
■ MOTOH kava dnevno sveža] Kličite tele fon 25771	147'
■ Za krstno predstavo filma »V kraljestvi Zlatoroga«, ki se vrši danes ob 20. uri v velik dvorani hotela Union, se morajo rezerviran vstopnice dvigniti najkasneje do 4. ure popol dne pri dnevni blagajni v vestibulu hotela. -Odbor.
■ Sprejemnih izpitov za I. gimnazijski raz red se je udeležilo na vseh tukajšnjih zavodil precejšnje število šolarjev. Vpisovanje se b' vršilo na podlagi^ klasifiakcije od 1. do 5. sep tembra. Baje bo število učencev za 1. gimnazij ski razred docela normalno, ker je mnog-učence oplašil sprejemni izpit.
■ V počastitev spomina umrlega g. dr. Valen tina Krisperja sta darovala g. notar dr. Andre Kuhar 500-— Din in g. dr. Josip Regali 200’-dinarjev Narodni galeriji, ki šteje blagopokoj nega med svojimi ustanovnikj in podporniki. -Darovalcema izreka Narodna galerija iskren' zahvalo.
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrl' je 201etna šivilja Ana Benuličeva, Kolodvorsk' ulica 31. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje
■ V splošno bolnico so včeraj prepeljali tr ponesrečence. 561etna posestnikova žena Lucij Stempiharjeva iz Št. Jakoba pri Podgorici I' doma padla po stopnicah in se poškodovala " glavi. — 9letno hči krojaškega pomočnika Mr rijo Šestovo iz Male vasi pri Ježici je povoz' na Sv. Petra cesti neki kolesar iz Hrušici Deklica je zadobila hude notranje poškodbe. " 231etnemu mizarskemu pomočniku Josipu Koši' ju iz Žirov je stroj odrezal dva prsta desm roke.
■ Čevljarski most pod Traučo je že napol P(' d rt. Za začasen prehod preko Ljubljanice sh|? leseni most, ki so ga zgradili nekoliko višje " Galusovem nabrežju.
■ Nesreča v Tivoliju. Ignac Vodnik, o kat(' rem smo poročali, da se je težko ponesrečil 11 letnem telovadišču Sokola, je star 25 let in j' učitelj v Vodicah pri Sneberjah. Njegovo staM1 se je včeraj nekoliko zboljšalo.
■ Racija na brezposelne. Policija je včer* dopoldne izvršila racijo na brezposelne in jih -aretirala 30, ki jih bo vse izgnala v njihove d' movinske občine. Vsi aretiranci so bili nan-u-že delj časa brez posla in niso kazali volje,
si poiščejo dela.
Razširjajte Jugoslovana
Jz dbcugih
Cel#e
* Javna seja mestne občinske uprave. V petek 4. septembra se bo ob 18. v sejni dvorani mestnega načelstva vršila redna javna seja mestne občinske uprave.
* Smrtna kosa. 28. t. m. je v javni bolnici umrla Marija Kusova, privatna nameščenka iz Celja, stara 42 let. — 27. t. m. je v javni bolnici umrla 10-letna rudarjeva hčerka Ema Starčeva iz Hude Jame štev. 1. Pokojnicama blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
* Rešilna postaja in člani OUZD. Rešilna postaja opozarja vse člane OUZD, da plača OUZD prevoz ponesrečenega in obolelega člana samo v tem slučaju, če je uradni zdravnik OUZD ponesrečenca ali bolnika prej pregledal in odredil prevoz v bolnico. V nasprotnem primeru plača prevoz oseba, ki jo prevažajo, ali oseba, ki je prevoz naročila. Taksa za prevoz z rešilnim avtom znaša 50 Din ter za vsak kilometer izven mestnega pomerija 8 Din. Ob tej priliki opozarja rešilna postaja ponovno, da se v primerih kužne bolezni ne kliče rešilne postaje, temveč Zdravstveni dom v Celju, ki Izvrši prevoz kužnih bolnikov s svojim izolirnim avtom.
* Nezgoda. 27. t. m. je 40 letni posestnik Jelen Ferdo iz Sv. Jurija ob Taboru, pri balinanju padel in si zlomil desno nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v celjsko javno bolnico.
* Kolesarska dirka Kluba slovenskih kolesarjev v Celju, ki bi se morala vršiti preteklo nedeljo, je bila radi slabega vremena preložena na nedeljo 30. t. m. Dirka se vrši na krožni progi Celje—Teharje—Ljubečna—Arclin—Celje, kar je skupaj 19 km, ker pa se proga prevozi trikrat, znaša celokupna proga 57 km. Start ob 9. dopoldne izpred trgovine Gams v Gaberju, kjer je tudi cilj. V soboto 29. t. m. ob 20. se bo vršil v hotelu »Hubertus« setanek dirkačev. Odbor.
Mcnpffoez?
m Meščani! Dne 29. in 30. avgusta proslavi Reševalno in gasilno društvo v Mariboru 60-letnico svojega plemenitega in nesebičnega dela. V znak priznanja temu delu bo mestna občina okrasila oba dneva svoja poslopja z državnimi zastavami. Vabim mešene, da store isto ua svojih hišah. Načelnik: dr. Juvan s. r.
m Dva odlična znanstvenika v mariborskem muzeju. Te dni sta obiskala tukajšnji muzej dr. Mihovil Abranič, ravnatelj državnega muzeja v Splitu in dr. Balduin Saria, profesor arheologije na ljubljanskem vseučilišču.
m Kongres političnih preganjancev iz vojne dobe v Mariboru. Kakor v Ljubljani, se je osnoval tudi v Mariboru akcijski odbor za kongres političnih preganjancev, ki ima preskrbeti vse potrebno za ta kongres, ki bo 7. IX. V odbor so vstopili gg. Ivan Kejžar, dr. Osojnik Janko, Pahor Ivo, Hren Zmago, Oset Franc in Fabian Vladimir iz Maribora, Kušec Oroslav iz Radvanja, Požar Anton iz Ruš in Fras Anton iz Selnice. Ta odbor je sestavil za kongres sledeči program: 7. septembra ob 925 sprejem na glavnem kolodvoru in skupen odhod v Narodni dom; ob 10. uri otvoritev kongresa; ob 11-30 skupen obed v Narodnem domu in Grajski kleti; ob 1318 za en del izlet na Falo, tam ogled elektrarne, drugi del pešizlet na Mariborski otok; z večernimi vlaki razhod. Ker je pa drugi dan praznik, bodo morda hoteli nekateri ostati v Mariboru. Vse te prosimo, da nam to javijo do 4. septembra, da jim preskrbimo prenočišča. Prav tako prosimo vse one, ki ne gredo v Ljubljano, da nam javijo, ali se udeleže skupnega kosila. Vsi dopisi naj se pošiljajo na naslov: Ivan Kejžar, viš. revident v p., Maribor, Aleksandrova cesta 35.
m Kejžarjev večer. V proslavo 60-letnice svojega predsednika Ivana Kejžarja bo priredilo Dramatsko društvo v Mariboru s sodelovanjem drugih narodnih društev v septembru v Narodnem domu Kejžarjev večer.
m Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru opozarja delodajalce in delodajalke ponovno na vpisovnje vajencev in vajenk, ki bo vsak dan dopoldne na mestnem načelstvu. Do dne 10. septembra t. 1. mora biti delo zaključeno in bo moralo vodstvo šole napram zamudnikom pod-vzeti zakonite mere, ker ni mogoče pouka začeti, dokler se ne bodo javili vsi učenci in učenke.
m Ustanovitev nove strelsko družine. Jutri bo pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu ustanovljena nova strelska družina. Delegati iz Maribora se odpeljejo s prvim jutranjim vlakom do Fale. Vabijo se tudi vsi drugi prijatelji strelskih družin in obmejnih planin.
m Nagradna strelska tekma. Strelska družina v Hotinji vasi bo priredila jutri v nedeljo nagradno tekmo. Vse sosednje strelske družine se vabijo, da se udeležijo tekme s svojimi puškami.
•m Nogometne tekme. Danes popoldne bo namesto SK Hakoah gostoval v Mariboru graški Parkklub. Ob 17. uri bo odigral na igrišču SK Železničarja prijateljsko tekmo z železničarji. SK Hakoah pa pride v Maribor jutri in bo na 'grišču Rapida ob 16 30 igral prijateljsko tekmo & Rapidom.
m Razstava brezmotornega letala. Danes v soboto o dl0. do 20. ure, jutri v nedeljo pa od do 12. ter od 14. do 20. ure bo v telovadnici deške meščanske šole v Krekovi ulici razstavljeno brezmotorno letalo, katero je zgradil akademski odsek tukajšnjega aerokluba.
. ni Kolesarski zlet. Kolesarski klub »Koštela« J* Radvanja priredi jutri izlet s kolesi v Ptuj. Odhod kolesarjev ob 8. uri zjutraj od klubo-vega doma v Radvanje.
in Gostilna Achtig, Tržaška cesta. Pojedina oohanih pišk kom. Din 20.—. Richterjeva godba.
1831
m Izdelovanje vsakovrstnih košar, sit, žičnih '»rež ter ostale suhe robe: J. Antloga, Maribor, r8 svobode 1.	1554
m Kontrola radi izvoza sadja in grozdja. Ker ;_° tržnemu nadzorstvu došle pritožbe, da se podaja na trgu nakradeno sadje in grozdje, oreja mestno načelstvo, da se mora vsak pro-•inT sa(lja 'n f?r°zdja izkazati na zahtevo tržil« ?rg?nov 8 provenienčnim certifikatom obči-, ’ Je prodajalec upravičen lastnik sadja ali °2oja. Proti osebam, katere ne bodo imele teh
certifikatov, se bo postopalo po obstoječih predpisih. Kontrola se bo točno izvrševala.
m Zahvala. Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru izreka Rotary Clu-bu v Mariboru najiskrenejšo zahvalo za darovanih 2000 Din, katere je poklonil ob priliki proslave desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I.
m K vprašanju ccn našega grozdja. Iz vrst naših čitateljev smo prejeli: V zadnjem času ste večkrat pisali o draginji našega domačega grozdja, zdi pa se nam potrebno k dosedanjim ugotovitvam in nasvetom dodati še to, da draginje niso toliko krivi producenti, ampak prekupčevalci. Kdor se hoče o tem prepričati, naj gre zgodaj zjutraj na trg, pa bo videl, kako postopajo prekupčevalci s kmeticami in kako poberejo vse najboljše grozdje in sploh sadje in živila. Kupijo po zelo nizkih cenah, prodajajo pa drago, ker cene sami diktirajo kakor hočejo. Bilo bi tedaj skrajno umestno, da bi se to prekupčevanje direktno na trgu preprečilo ali vsaj omejilo na minimum. Razen tega bi moralo tržno nadzorstvo imeti za pobiranje stojnine in kontrolo mlajše in strokovno naobraženejše moči. Naposled bi pa bilo morda umestno tudi to, da bi občina sama postavila svojo stojnico za sadje, kakor je to storila te dni zagrebška.
m S trga za ribe. Na včerajšnjem trgu za ribe so se prodajale sardele po 20 Din, tune pa po 32 Din kilogram.
m Kostunjarji. Kostanjarji, ki hočejo letos peči kostanj v območju mesta Maribora, se vabijo, da predlože kolekovane prošnje za dovoljenje
Maribor, 28. avgusta. Sinoči je v tukajšnji bolnišnici umrl armijski general Radisav Stanojlovič, poveljnik celokupne inženjerije naše jugoslovansek vojske. Pod-legel je vnetju možganskih open, ki je nastopilo kot posledica težekga prehlada. Njegovo truplo je bilo takoj prepeljano v vojašnico kralja Petra, kjer je bilo položeno na mrtvaški oder. Danes dopoldne je pravoslavni prota g. Trbo-jevič opravil sveto opelo, ob 11‘30 so pokojnika prepeljali na glavni kolodvor, da ga s popoldanskim vlakom pošljejo v Beograd, kjer bo pokopan.
General Radisav Stanojlovič je bil rojen dne
14.	februarja leta 1873. v Vukasovcih v Šuma-diji. Po končani ljudski šoli je dovršil v Kragujevcu 6 razredov gimnazije, leta 1892. pa vojaško akademijo v Beogradu in postal inženjerski podporočnik. Kapetan je postal leta 1901., major leta 1908., polkovnik leta 1915., divizijski general leta 1923., armijski general pa leta 1930. Ves ta čas je pokojnik služboval pri tehničnih četah. Leta 1905. je dovršil višjo šolo vojne akademije za generalnoštabne stroke in je bil nekaj časa tudi ordonančni častnik Nj. Vel. kralja Petra I. Nadalje je bil pri Dunavski divizijski oblasti, v splošnem oddelku generalnega štaba, v vojnem ministrstvu, komandant minerske čete, komandant pontonskih čet, komandant Timoške brigade, v balkanski vojni komandant inženjerije Timoške divizije, ob začetku svetovne vojne komandant celokupne inženjerije, komandant Timoške divizije, nadalje načelnik štaba prve armade itd. Po vojni jo zavzemal mesto načelnika inženjerije prve armadne obla-
Maribor, 28. avgusta, numaj je pozabljeno letošnje Mohorkovo grozodejstvo v Jelovcu, že je danes dospela vest iz Jarenine, da je bil v pretekli noči izvršen v Gačniku sličen zločin, katerega žrtev je postala posetnica Julijana Ileričeva. Horičeva je stanovala sama sredi svojega posestva v stanovanjski hiši, ki stoji vrh griča, dočim je njena viničarija precej oddaljena.
Kako je bil izvršen zločin, doslej še ni točno znano. Odkrili pa so ga danes zjutraj kosci, ki so šli že na vse zgodaj mimo hiše nesrečne posestnice na delo. Opazili so ženo, ki je negibno ležala v sadovnjaltu. Slutili so takoj, da se je moral zgoditi zločin. Zato so pohiteli k njej in ugotovili, da je mrtva. Ležala je na
Vpisovanje na drž. konservatorij v Ljubljani bo v dneh 1., 2. in 3. septembra vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Vsi gojenci morajo izpolniti uradno prijavo, ki mora biti kolkovana s 5 Din. Prijava se dobi pri slugi in stane 3 Din. Poleg tega morajo predložiti novi gojenci zadnje šolsko izpričevalo zavoda, ki ga sicer obiskujejo, in krstni list. Stari pa lanski indeks in lansko spričevalo. Pri vpisu mora vsak gojenec plačati 40 Din ukovine in 20 Din za zdravstveni fond, izpitna taksa znaša 30 Din in se mora plačati tudi pri vpisu. Sprejemni izpiti so 4. in 5. septembra, redni pouk pa 7. septembra.
Vpisovanje na šolo Glasbene Matice bo v dneh 1., 2., 3. in 4. septembra vselej od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni Glasbene Maticp. Vpisnina znaša 40 Din, plačati je pa tudi ukovino za mesec september. Gojenci naj se zglase k vpisu v spremstvu staršev ali njih namesnikov. Pred vpisom morajo izpolniti stanovski izkaz, kateremu prilože krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Razdelitev k učiteljem bo v soboto 5. septembra popoldne, nakar se začne redni pouk. šolsko ravnateljstvo.
Na državni meščanski šoli na Viču pri Ljubljani bo vpisovanje 30. in 31. t. m. obakrat od 9. do 12 .ure; dne 2. septembra ob 8. uri šolska maša in 3. septembra pa redni šolski pouk. Ravnateljstvo.
Vpisovanje na. šolo Glasbene Matice t Mariboru bo od 9. septembra dalje do preklica dnev-
najkasneje do 9. septembra pri mestnem načelstvu. Na poznejše prošnje se ne bo oziralo.
m Kinematografi. Grajski kino predvaja od danes dalje nemški film »Nežni sorodniki«, kino Union pa veliko nemško zvočno mojstrovino »Ulični pevci«.
ni Nezgoda kolesarja. Na državnem mostu je včeraj zjutraj padel s kolesa gluhonemi slikar in pleskar Franc Punčuh iz Rač in se opraskal po rokah in nogah. Kolo, katero je izpustil, je padlo pod nek voz, ki ga je potrl.
m Tatvina kolesa. Zasebnemu uradniku Tomu Tropu je v četrtek zvečer krog 20. ure neznanec ukradel iz veže hiše št. 4 v Verstovškovi ulici 1500 Din vredno kolo znamke »Neger«.
m Aretacija tihotapke. V četrtek dopoldne je stražnik zasačil Julijano V. iz Studencev prav v trenutku, ko je prodajala utihotapljene kamenčke za užigalnike. Ženska je bila aretirana in bo izročena carinski oblasti.
m	Izsleditev tatu. V	četrtek je trgovka	Marija	Lahova	v Vetrinjski ulici opazila nekega
moškega in spoznala v njem neznanca, ki ji je pred mesecem dni ukradel izpred trgovine 130 dinarjev vredno žensko obleko. Poklicala je stražnika, ki je možakarja aretiral in odvedel na policijo, kjer so ugotovili, da je 34-letni delavec Josip Fegeš iz Nedeljišča pri Čakovcu. Pri zaslišanju je Fegeš priznal, da je res ukradel omenjeno obleko, poleg tega pa je izmaknil izpred trgovine Gnilšek na Glavnem trgu še dve ženski obleki, izpred trgovine Žibert pa par	čevtljev.	Ukradeno	blago je prodal in	denar	porabil.	Izročen je	bil sodišču.
sti, komandanta Popijske divizijsek oblasti, načelnika zrakoplovnega oddelka vojnega ministrstva, komandanta vsega zrakoplovstva in naposled od 15. vgusta lani komandant celokupne inženjerije naše vojske.
Za svoje velike zasluge je bil pokojni general Stanojlovič odlikovan s Karadjordjevo zvezdo IV. stopnje z meči, Karadjordjevo zvezdo II. in IV. stopnje, Belini orlom z meči IV. stopnje, Belini orlom IV. in V. stopnje, Svetini Savo L, II. in III. stopnje, Jugoslovansko krono III. stopnje, zlato medaljo za hrabrost in zlato medaljo za vojaške vrline. Poleg teh domačih je imel tudi še tri tuje rede: Red francoske častne legije 111. stopnje, češkoslovaški red Belega leva III. stopnje in poljski red Polonia resti-tuta.
V Slovenijo je prišel pokojnik pred desetimi dnevi. Najprej je inspiciral tehnične vojaške odelke na bivšem Kranjskem, nato pa na bivšem Štajerskem. V Maribor je prišel že bolan, toda kot vojak in neustrašen borec se ni hotel ukloniti diktatu bolezni. Hotel je nemoteno izvršiti svoje delo in je odšel še v Ptuj, kjer je pred dvema dnevoma naposled popolnoma omagal. Zgrudil se je nezavesten na tla, tako da so zdravniki sprva mislili, da ga je zadela kap. Po prevozu vtukajšnjo bolnišnico se skoraj ni več zavedel in sinoči kmalu po 18. uri je za vselej izdihnil svojo junaško dušo. Ž njim je zopet izginil velik junak izza dni naše najslavnejše zgodovine osvobojevalnih vojen in neprenosljiv strokovnjak. Bodi mu lahka jugoslovan-sak zemlja, katero je s svojim trpljenjem pomagal osvoboditi!
Slovenskih goricah
tleh vsa okrvavljena, z dvema velikima ranama na glavi in na vratu. Bilo je takoj jasno, da je postala žrtev zločina. Ker ni nobenega drugega razumljivega vzroka, je najverjetnejše, da jo je kdo umoril, da bi jo oropal. Najbolj zanimivo pa je, da je njena hiša od zunaj zaprta.
Kosci so o odkritju obvestili orožniško postajo v Št. liju, ki je takoj odposlala v Gačnik patrolo. Obenem je obvestila o zločinu tudi tukajšnjo policijo in državno pravdništvo. Policija je poslala v Gačnik daktiloskopa in fotografa Grobimi, državno pravdništvo pa tožilca dr. Deva, preiskovalnega sodnika dr. Grmovška in zdravnika dr. Zorjana. Do trenutka, ko to poročamo, se komisija še ni vrnila.
no (izven nedelje) od 10. do 12. in od 15. do 17. Vsi gojenci se morajo zglasiti v spremstvu staršev ali njih namestnikov. Novi gojenci imajo predložiti zadnje šolsko izpričevalo. Redni pouk se prične v četrtek 17. septembra popoldne. Vse natančneje na uličnih plakatih.
Na državni meščanski šoli pri Sv. Lenartu bo vpisovanje v ponedeljek 31. t. m. in torek 1. septembra od 8. do 12. ure. V sredo, 2. septembra bo otvoritvena služba božja, v četrtek 3. septembra pa se začenja redni pouk.
Novo mesto
Osebna vest. Gdč. Neda Skalamera, -učiteljica na deški osnovni šoli, je premeščena v Brigo v kočevskem srezu.
V nedeljo, dne 30. t. m. priredi SK Elan, na svojem igrališču prvi tenis turnir. Prišli bodo igralci iz Ljubljane. Ta prireditev, ki je pri nas prva te vrste, bo gotovo sprejeta s strani novomeške publike z velikim zaupanjem. Začetek igre bo dopoldne ob 9. uri in popoldne ob 15. uri.
Železniške premestitve. Dolgoletna koinerci-jalna zvaničnica na novomeškem kolodvoru gdč. Aleksa Zupan je premeščena v Maribor, glavni kolodvor. V Novo mesto pride iz Rimskih toplic dnevničar Viktor Lešnik.
Sadni trg je pri nas dobro založen. Lepše sadje najdemo na prodaj kot običajno. Zelo veliko je že grozdja. Vinogradniki pač slutijo, da bo isto neslo več kot kasneje cviček. In prav
imajo. Na nizkih cenah pa se pozna, da primanjkuje kmetu denarja.
Novi sreski šolski nadzornik. Fran Zagorc «e je preselil v Novo mesto ter nastopil službo. Na njegovo mesto je odšel kot upravitelj osnovne šole v Kostanjevici dosedanji šolski nadzornik g. Janez Pirnat.
Kastelčevi tički, soudeleženi na dolgotrajnem izmikanju trgovinskih predmetov, so po večini že na varnem. Oba ubegla vajenca je pravica dohitela v Semiču, tudi iskanega pomočnika že imajo. V nečedno afero je zapletenih neverjetno mnogo ljudi.
Ptuj
_ Srednjeveške manire. Zvedeli smo, da poročilo, ki smo ga objavili o Gundegerju grofu Herbersteinu v št. 166 našega lista z dne 22. julija 1931. pod naslovom Ptuj: Srednjeveške manire, glede batinanja, narodnega sovraštva itd., ni zanesljivo in resnično ter ga preklicujemo.
Poskus samomora. Posestnikov sin K. F., iz Žetale, si je pognal s samomorilnim namenom kroglo iz revolverja v prsa. Poškodba je sicer težka, vendar ne smrtnonevarna. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici. Vzrok: prepiri v družini.
Sodne počitnice. Običajne sodne počitnice so se končale. Dne 26. t. m. je bilo pri civilnih oddelkih že zelo živahno; razprave so se vršile s podvojeno silo. Tudi strank je bilo pozvanih večje število kakor običajno. Pri kazenskem oddelku se pričnejo obravnave šele 3. septembra, ko se kazenski sodnik g. dr. Muha vrne z dopusta.	,
Ptujski cestni pometači pometajo ulice pri belem dnevu, in sicer ob času največjega prometa. Pri svojem poslu pa postopajo brezobzirno, tako, da so pasanti izpostavljeni največjemu prahu. Ce se ulice že morajo pometati pri belem dnevu, se naj tla poprej vsaj primerno poškropijo z vodo, da se bodo prašili.
Vojaške vaje na Dravi. Od 25. avgusta do
31.	oktobra t. 1. se vršijo na Dravi vojaške vaje ptujske garnizije. Vožnje s splavi so radi tega prepovedane ob času od 5'30 do 11. ure in od
15.	do 19. ure. Kot znak so postavljene 1 km 300 m nad lesenim mostom rdeče-bele deske. Od 1. septembra do 31. oktobra t. 1. se vrše nočne vaje in je tedaj tudi nočna vožnja od 20. do 2. ure ponoči prepovedana. Ob nedeljah je plovba ves dan odprta. Za eventualno povzročeno škodo vojaška oblast ne odgovarja.
Rabii državnega jezika pri domačih tvrdkah in podjetjih. Naše centralne oblasti so izdale že neštevilno odredb in navodil glede rabe državnega jezika pri privatnih tvrdkah in podjetjih. Vendar te odredbe v splošnem niso zalegle in se nekateri ljudje na nje sploh ne ozirajo. Med te ne spadajo le nemška podjetja, tudi nekateri Slovenci se iz servilizma poslužujejo nemškega jezika in to ne samo za dopisovanje t inozemstvom,^ nego tudi pri medsebojnem dopisovanju v državi. Poznane so nam tudi naredbe, da se morajo vsi zapiski, beležke kakor sploh vse trgovske knjige voditi izključno v državnem; torej v slovenskem jeziku. Znani so celo slučaji, da gospodarji strogo nadzirajo svoje na-stavljence in jim ukazujejo, da morajo vodili vse zapiske le v nemškem jeziku. Po 12 letih bi bil že čas, da se napravi red in da se poslovanje vseh podjetij revidira in podvrže strogi kontroli
Ljutomer
Glasbena šola. Vpisovanje v glasbeno šolo se bo vršilo dne 3. septembra od 8. do 12. ure v glasbeni sobi. Učenci (ke) se lahko priglasijo za mladinsko petje, gosli, klavir, čelo. violon, klarinet in flavto. Ker izvršuje šola svojo lepo nalogo v polni meri, je pričakovati, da ji bodo ostali zvesti dosedanji učenci in učenke ter da se bodo vpisali številni novi »glasbeniki«.
Konjska dirka. Opozarjamo še enkrat ua konjsko dirko, ki jo priredi kolo jahačev in vozačev v nedeljo 30. t. m. na cvenskem dirkališču.
Jabolka po 1 Din za kg. Zadnje tedne nalagajo na našem kolodvoru skoro vsak dan jabolka za inozemstvo. Cena je občutno padla ter se suče okrog 1 Din za kg natrganih jabolk; sledila je torej padcu vseh kmetijskih pridelkov in je mnogo nižja od lanske in predlanske. Vendar je dohodek od sadja marsikateremu kmetovalcu v edino pomoč.
Odstop župana. Župan g. Fric Zemljič je zaradi prezaposlenosti odstopil ter odložil tudi svoje druge funkcije, ki so bile v zvezi z mestom župana
Litija
Tatvine poljsftih pridelkov. Kmetje iz Vač se že dlje časa pritožujejo, da jim nekdo krade razne _ poljske pridelke kakor fižol, kumare, krompir itd. Neka kmetica, ki je že zarano zjutraj prišla na svojo njivo, je opazila kako neznana ženska trga zelen fižol. Ker je neznanka bila urnejša, se ji je posrečil obrez sledu pobegniti.
Sadna letina je vobče dobra, edino češpelj je malo Hruške kažejo celo prav dobro. Kupci se že sedaj interesirajo za sadje. Da se sadje lepo obere, skrbi s svojim vzgledom tukajšnja podružnica SVD ki s svojimi člani daje zgled drugim sadjarjem o pravilnem in pravočasnem odbiranju.
Vlom v občinski urad v Sv. Andražu pri Velenju
V noči od 21. na 22. avgusta je neznan lopov vlomil v občinski urad Sv, Andraž pri Velenju. Tat je s sekiro šiloma odprl vežna vrata in nato iz veže prišel v pisarno skozi nezaklenjene duri. Tu je s sekiro odprl predal prve pisalne mize ter pobral iz njega vse občinske pečate in faksimile župana Zabukovnika Franca. V predalu pa so bili tudi ključi, s katerimi je odprl ročno blagajno, kjer so ležali vojaški spisi in 900 Din gotovine, ki jih je tat odnesel, dočim je spise pustil pri miru.
Kot vlomilec je osumljen neki nepoznani moški, ki so ga na predvečer vloma videli iti od Pesjega proti Št. Andražu, kjer je zvečer dobil v župnišču večerjo, potem pa neznano kam odšel z izjavo, da se mu mudi proti državni meji. Star je bil okrog 26 let, visoke slabotne postave, brez brk, sivih oči, nosil je sivkast klobuk, ru-jav suknjič in modne črtaste hlače. Govoril je slovensko in nemško. Ta moški se je potepal poprej po Skalah in v sosednjem Pesjem.
Smrt armijskega generala Radisava Stanojloviča
Velike zasluge pokojnega generala za naše osvobo.jen.je
Roparski umor v
Posestnica Julija Heričeva iz Gačnika najdena v sadovnjaku
z razbito glavo
Šolstvo
Gospodarska kriza in nase šolsivo
Kmetijstvo preživlja pri nas težje čase, ka-Kor pa se v splošnem misli. Razmeroma dolgo je naše narodno gospodarstvo po svoji konstrukciji in posebnem gospodarskem položaju kljubovalo raznim kritičnim valom, ki prihajajo z vseh strani kaotičnega svetovnega gospodarstva. Silni pretresljaji pa čedalje silneje majajo našo narodno gospodarsko stavbo. Obramba Je nujno potrebna. Cene poljedelskih pridelkov so se znižale na tako nizki nivo, da prihaja marsikateri poljedelec kot podjetnik do zaključka, da je njegov zaslužek ničev. Investicijski kapital, ki ga je vložil v svoj Obrat, ne donaša samo nikaklh obresti, ampak čedalje bolj kopni. Prezadolženje narašča, ker posamezni kmetovalci upajo, da se bodo razmere vendar zboljšale. Skromen je naš narod, zato tudi gospodarska kriza pri nas še ni zavzela tako fatalnih dimenzij, kakor pa v industrijskih naprednejših državah. Vendar baš ta velika resignacija ubija med kmečkim ljudstvom vsak čut do napredka.
Kriza je tu in vsako zapiranje oči je brez haska. Vendar se kriza ni v isti meri lotila vseh agrarnih proizvodov. Mleko in mlečni proizvodi se še razmeroma dobro drže v ceni. Pine vrste surovega masla in sira najdejo še vedno dovolj kupcev, saj vidimo, da se tl proizvodi, kljub velikim carinskim postavkam še čedno uvažajo iz inozemstva. Plemensko živino, izbrano sadje, agrume, razna semena, zgodnjo povrtnino in še mnogo drugih poljskih proizvodov moramo vsled pomanjkljive domače kvalitlte in seveda tudi radi pomanjkanja gospodarskega patrijotizma konsumentov — uvažati.
Radi tega je baš sedaj bolj ko kdaj poprej potrebno, da našo domačo proizvodnjo reorganiziramo. Proizvajati bo treba samo one pridelke, ki najdejo kupca tako na domačih, kakor tudi na tujih tržiščih, in opustiti one pridelke, ki so postali nerentabilni.
Naše gospodarstvo se nahaja danes v resni stiski, ne pride pa ozdravljenje samo z golim Jadikovanjem in večno državno pomočjo. Tudi ml sami moramo seči po samopomoči. Država ima baš v sedanjih časih še vse preveč raznih drugih bremen in je zato nesmiselno in tudi nepravično zahtevati pomoči samo od nje.
Kako pa naj Izvedemo reorganizacijo našega poljedelstva? Stvar ni enostavna. V prvi vrsti nam je potreben štab inteligentnih ln strokovno naobraženlh ljudi, ki bodo imeli dovolj sposobnosti ln energije, da odstranijo tradlci-Jonelno mišljenje našega kmeta gospodarja. Samo inteligenten gospodar more biti dovolj informiran o napredku produkcije, o situaciji na tržiščih, o povpraševanju in novih pripomočkih umnega gospodarstva. Z drugimi besedami
Gospodarske vesti
X Tovarna električnih žarnic v Pančevu. V
Pančevu je pričela obratovati novoustanovljena tovarna elektičnlh žarnic »Tesla«, člani tovarne so ugledni gospodarstveniki Beograda in Pančeva.
X Mobilizacija našega železniškega parka za jesensko kampanjo. Na podlagi podatkov prometnega ministrstva razpolagajo naše železnice z dovoljnim številom vagonov za izvozno se-zljo. Od 1. avgusta dalje so naše železnice natovorile 101.299 vagonov, lanskega leta je znašalo to število 95.528 vagonov. Poleg tega razpolagajo naše železnice z neizkoriščenimi 13.699 vagoni, medtem ko je bilo lanskega leta v tem času na razpolago le 8.387 vagonov. Vsekakor bo železniški park, ki ga imamo na razpolago, zadovoljil tudi največja povpraševanja. Do sedaj je bilo natovorjenih 331 vagonov sliv ln 80 vagonov grozdja. Za prevoz sliv se poslužujejo letos naše železnice posebnih vagonov, ki so opredeljeni z rešetkami ln ventilacijo.
X Prodaja drv. Direkcija šum v Ljubljani odda na licitaciji dne 14. septembra 1931 po pismenih ponudbah večje količine bukovih drv. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani Interesentom na vpogled.
Borzna poročila
dne ‘28. avgusta 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 28. avgusta. Amsterdam 2285-38 do 2292-22, Bruselj 790-48—792-84, Curih 1103-25 do 1106-55, Dunaj 796-53—798-93, London 275 45 do 276-27, Newyork 5656-92—5673-92, Pariz 222'22 do 222-88, Praga 167-80-168-30, Trst 296-43 do 297-33.
Zagreb, 28. avgusta. Amsterdam 228538 do 2212-22, Dunaj 796'53-798-93, Bruselj 790-48 do 792-84, London 275-45-276-27, Milan 296'43 do 297-33, Newyork kabel 56-6792—56-8492, New-vork ček 56-5692—56-7392, Pariz 222-22—222-88, Praga 167-50—168-30. Ziirich 1103-25—1106-55.
Beograd, 28. avgusta. Amsterdam 2285*38 do 2292-22, Bruselj 790 48—792 84, Curih 1103-25 do 1106-55, Dunaj 796-53—798-93, London 275-45 do 276-27, Milan 296-43—297-38, Newyork ček 5656-92-5673-92, Newyork kabel 5667-92 do 5684-92, Pariz 222-22-222-88, Praga 167-80 do 168-30.
Dunaj, 28. avgusta. Bankvereln 14, Dunav-Sava-Adria 11-51, Prioritete 89 05, Trbovlje
26-55.
Curih, 28. avgusta. Beograd 9"06, Pariz 20*145, London 24*965, Newyork 513*75, Bruselj 71*65, Milan 26*88, Madrid 46*50, Amsterdam 207*10, Berlin 121*80, Dunaj 72*20, Stockholm 137*525, Oslo 137*40, Kopenhagen 137*40, Sofija 372, Praga 15 21, Varšava 57-55, BudimpeSta 90-025.
Vrednostni papirji Zagreb, 28. avgusta. Državni papirji: 1% inv. pos. 72—75, vojna Skoda ar. in kasa 339—340 (aamo kasa 339—340), deo. 345 do 848, 4% agr. obv. 40-43-50, 1% Bler 69 do 70 (70), 8% Bler 78—80, 1% pos. hipot. b. 70-50—71, 6» begi. 55-50—56-50 (56). — Ban-k e : Hrvataka 50 d., Praštediona 957-50—965, Union 150-155, Kredit 121-126, Jugo 67—f Ljublj. kred. 120 d., Medjunarodna 68 <L, Narodna banka 5450 d. Srbska 189*50—190*50, Ze-
se to pravi, da imamo premalo kmetijske inteligence. Čudno se to sliši in vendar je resnica.
Vsako leto narašča pritisk na srednje šole. Posebno med meščanskimi sloji od najvišjih pa do najnižjih plasti, sposobno ln nesposobno, vse rine v srednjo šolo. Ta pritisk je sicer splošen pojav v vseh državah sveta, vendar pa ima pri nas še prav poseben pomen. Splošnih srednješolskih lzobraževallšč imamo pri nas vse preveč, mnogo premalo pa je strokovnih šol. Naša srednja šola, ki je v predvojnih časih povsem zadostovala za razne poklice, je za današnjo dobo specljalizacije edino še vporabna kot pripravljalnica za univerzo, oziroma visoko šolo. Samo nekatere panoge državne uprave se še zadovoljujejo z občo srednješolsko Izobrazbo. Narodno gospodarsko življenje pa zahteva ljudi s strokovno Izobrazbo. Teh pa lmarpo še vedno vse premalo.
Ravno tako je tudi z našim poljedelstvom. Srednja šola pobere z dežele najboljši materijal, ki po dokončanih študijah ostaja, tudi v naj-mizernejšlh službah v mestu, dežela pa ne premore enega samega strokovno naobraženega človeka, ki bi ljudi učil in navajal k šmotrenemu gospodarskemu udejstvovanju.
V resnici imamo pri nas nekoliko poljedelskih zimskih tečajev, tudi imamo že nekaj kmetijskih šol, vendar je to za današnjo dobo vse premalo. Mi potrebujemo tudi šole, ki jih bodo pohajali sinovi večjih kmetijskih obratova-lišč, ki bodo lahko tudi po več let izostali od doma in sl na takih šolah osvojili vse ono znanje, ki je našemu večjemu posestniku danes neobhodno potrebno. Na vsakem večjem gospodarstvu, posebno v južnih banovinah so potrebni ljudje, katerim se lahko prepustijo vsi posli produkcije, uprave, nakupa in prodaje. Mi imamo še vedno vse premalo sposobnih mlekarjev, sirarjev, vrtnarjev, kletarjev, sadjarjev itd. Kdor se hoče specijallzlratl za eno Izmed teh panog, mora še vedno v inozemstvo. To je za agrarno državo absolutno nepotrebno.
Poglejmo samo površno v druge napredne države, ki niso čisto agrarne, kakor je naša, pa se bomo prepričali, na kakšni višini se tamkaj nahaja poljedelsko šolstvo. V Češkoslovaški imajo na tisoče zimskih poljedelskih šol, na stotlre nižjih in specijalnih ter na desetine srednjih kmetijskih šol. Pri nas pa premorejo jedva 30 nižjih ln zimskih ter komaj tri srednje šole.
Gospodarsko krizo in Istočasno tudi krizo inteligence bomo omilili, če bomo imeli manj splošnih izobraževališč, zato pa člmveč strokovnega šolstva. Na to naj mislijo tudi vsi oni naši poljedelci, ki razmišljajo baš v tem času, kam naj pošljejo letos svojega sina.
maljska 115—116. — Industrija: Šečerana Osijek 210—216, Trboveljska 220—226, Slavonija —, Vevče 120—122, Narodna šum. 25 d., Guttmann 110 d., Slaveks 25—30, Danica 65 do 70, Drava 212-50—216, Osiječke lionice 220 blago, Isis 41 bi., Dubrovačka 300—320, Jadranska plovidba 480 bi.
Dunaj, ‘28. avgusta. Amsterdam 287-17, Atene 92'175, Beograd 12-5550, Bruselj 99-15, Bukarešta 4"2275, London 34‘57, Madrid 65-50, Milan 37-245, Newyork 711‘20, Pariz 27‘90, Praga 21-071, Sofija 5-1545, Stockholm 190-15, Kopen-hagen 190, Varšava 79-57, Curih 138-60. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 28. avgusta. 7% Blaire 66—67. Newyork, ‘28. avgusta. 8% Blaire 72—73-50, 7% Blaire 65-75-66, 7% pos. DHB 63-65-50.
Žitna tržišča Tendenca na ljubljanskem tržišču za koruza neenakomerna, brez prometa.
Novosadska in somborska borza radi praznika ne poslujeta.
Budimpešta, 28. avgusta. Tendenca: za koruzo slabša, za ostalo ustaljena. Promet: tih. Pšenica: dec. 10-54—10-61 (10-53—10-54). marc 11-75 do 11-96 (11-83—11-84). Rž: dec. 1077—10-82 10-75 do 1077), marc 11-73-11-92 (11-85-11-87). Koruza: maj 12-63-12-08 (12-55-12-60).
to®
Kvalitetna znamka ib pecivnl praftek
In vanilin sladkor.
V hotelu
„Bellevue“
Danes koncert Jutri — Komarjeva nedelja — prireditev Glasb, društva „Zarja“. Ples do 2. ure zjutraj.
‘1
It
se nahaja zopet
v Prešernovi ulici Siev. 9
dvorišče.
Cenjenim odjemalcem priporočam ob najboljfii in naj cenej 41 postrežbi ročno izdelane čevlje, za katerih prvovrstno izdelavo Jamčim.	1928
Ir. f arman, »Doko«
PREŠERNOVA ULICA ».
<$pcz?Z
Nekaj zanimivosti iz lig.
V prvi in drugi ligi je tekmovanje zaključeno. Prav zanimiva je primerjava med prvo in drugo polovico tekmovanja.
V naši skupini je po absolviranju prve polovice (5 tekem) vodila Concordla z 9 točkami; sledili so Gradjanski 8, Hajduk 6, Primorje
4, Hašk 3, Ilirija 0. — V drugi polovici se je zadeva znatno spremenila. Edino Gradjanski si je priboril enako število točk in s tem dokumentiral stalnost v formi. Concordijinega rekorda (9 točk) ni mogel nihče doseči. Gradjanski in Hajduk sta dosegla po 8 točk. Hašk in Ilirija po 6, Concordia 2, Primorje 0. Hajduk ln Gradjanski v drugi polovici nista izgubila niti ene tekme. S po eno izgubljeno tekmo sledi Ilirija, Hašk z dvema, Concordia s 4, do-člm je Primorje Izgubilo vse tekme.
V beogradski ligi je postavil BSK v prvi polovici rekord z 10 točkami iz 5 tekem, slede Jugoslavija 6 točk, Sašk in Slavija po 4, Soko
3 in ug 1. V drugem delu je prišel na vodstvo Sašk z 10 točkami in je s tem izenačil rekord ESK v prvi polovici. BSK je dosegel 7 točk, Jugoslavija ponovno 6, Soko 4, Slavija 3, Jug 0.
Ako bi postavili posebni tabeli za prvo in drugo polovico, bi dobili:
I. liga (prva polovica): 1. Concordia 9 (10:5), 2. Gradjanski 8 (8:4), 3. Hajduk 6 (23:6), 4. Primorje 4 (11 «13), 5. Hašk 3 (13:11), 6. Ilirija 0 (4:30).
Druga polovica: 1. Gradjonski 8 (8:2), 2. Hajduk 8 (19:7), 3. Hašk 6 25:13), 4. Ilirija 6 (11:13), 5. Concordia 2 (13:20), 6. Primorje 0 (6:27).
II. liga (prva polovica): 1. BSK 10 24;5), 2. Jugoslavija 6 (12:10), 3. Sašk 4 (13:14), 4. Slavija 4 (5:16), 5. Soko 3 (6:10), 6. Jug 1 (4;18).
Druga polovica: 1. Sašk 10 (13:2), 2. BSK 7 (22:9), 3. ugoslavija 6 (17:10), 4. Soko 4 (11:14),
5. Slavija 3 (9:16), 6. Jug 0 (8:29).
Prvenstvo poedincev.
V našem poročilu v torkovi številki smo objavili, da sl je Ilirija priborila prvenstvo Ljubljane v lahki atletiki. Resnici na ljubo moramo konstatirati, da imenovano tekmovanje ni bilo klubsko prvenstvo, temveč prvenstvo Ljubljane za poedince. Prvaki Ljubljane so postali: na 100 m Skok (P), na 400 m Korče (P), na 800 m Zorga (P), na 1500 m Zorga (P), na 5000 m fiporn (Ilirija), na 10 km šporn (I), na
4 X 1Q0 m Primorje, na 110 m zapreke Korče (P), na 400 m zapreke Habič (I), v metu diska Stepišnik M. (I), v metu kopja Putlnja (P), v metu kladiva Stepišnik M. (I), v skoku v višino Zupančič (I), v skoku v daljavo Korče (P), v troskoku Outrata (I), v skoku ob palici Oroszy (I), v metu krogle Jeglič (I) in v švedski štafeti Primorje. Glasom tega si torej nobeden od klubov ni priboril prvenstva, temveč le njuni tekmovalci kot poedincl (Primor jaši 10, Hirijani 9).
Ameriški prvaki v plavanja.
Ameriško plavalno prvenstvo se je nedavno vršilo v Honolulu in so postali prvaki: 100 m prosto: Kalili 1:02'2, 1 milja prosto: Crabbe 22:14'8, skoki 3 m: Smith, 400 m prosto: Crabbe 4:59‘8, 200 m: Kalili 2:39, 4 X 200 m prosto: Hollywood AC 9:21"8, 300 m mešano (prsno, hrbtno, prosto) Crabbe 4:05"8, 400 m prsno Horn 6:19'8, 800 m prosto: Crabbe 10:37‘6, skoki s stolpa: Simaika. — Damsko prvenstvo: 110 y prosto: Madlson 1:09‘4, 400 m prosto: Madlson 5:428, 800 m prosto: Madlson 11:504, 1 milja prosto: Madlson 24:45, 200 m hrbtno: Horn 3:04"4, 300 m mešano: Rauh 4:45'6, 200 m prsno: Rauh 3:13 6, 4 X 200 m prosto: Los Angeles AC 10:204, skoki 3 m: Coleman, skoki s stolpa: Coleman.
Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«!
‘Radio
Ljubljana, sobota, 29. avgusta. 11.00 Preno.« otvoritve razstave »Ljubljana v jeseni«. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče.
18.30 Salonski kvintet. 19.30 Plošče. 20.00 Po ročilo o šahovskem turnirju na Bledu. 20.30 Operetni večer. Gdč. Zupanova in g. Burger pojeta s spremljevanjem salonskega kvinteta. 21.00 Slovenska glasba, izvaja salonski kvintet. 22.00 Čas, dnevne vesti. 22.15 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Beograd, sobota, 29. avgusta. 11.35 Plošče. 12.35, Radio orkester. 13.30 Novice. 19.00 Pio šče. 19.35 Radio orkester. 21.00 Violinski koncert. 21.40 Dnevne vesti. 22.30 Ciganska glasba. Zagreb, sobota, 29, avgusta. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Dnevne vesti. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Klavirski koncert.
21.30 Dnevne vesti, vremenska napoved. 21.40 Plesna glasba.
Praga, sobota, 29. avgusta. 11.30 Plošče. 12.90 Bratislava. 16.30 Plošče. 18.25 Pesmi v 16. in 17. stoletju. 19.05 Narodne pesmi. 20.40 Komedija
22.20 Moravska Ostrava.
Ljubljana, nedelja, 30. avgusta. 9.00 Jože Okorn: O čebelarstvu. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Plošče. 10.30 Versko predavanje p. dr. Angelik Tominec. 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Dnevne vesti in plošče. 15.30 Tekmo harmonikarjev in ansamblov (prenos z velesejma). 16.15 Veseloigra »Te modre oči< (St. jakobski gled. oder. 16.45 Tekma harmonikarjev in ansamblov (prenos z velesejma). 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. 20.90 Revija ljubljanskih baritonov. (Sodelujejo baritonisti gg. Žagar, Deržaj, Premelč, Petrovčič Tone in Roman, Rus, Jug). 21.80 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Beograd, nedelja, 80. avgusta. 9.00 Preno* uniatske božje službe. 10.90 Plošče. 11.00 Ciganska glasba. 12.30 Radio orkester. 13.30 Poročila.
16.00 Narodne melodije. 17.00 Medicinsko predavanje. 17.15 Plošče. 18.00 Narodne pesmi.
20.00 Vokalni koncert. 21.00 Operetne arije.
22.20 Dnevne in športne vesti. 22.40 Sprehod po Evropi.
Zagreb, nedelja, 30. avgusta. 11.00 Plošče.
13.00 Kuhinja. 17.000 Popoldanski koncert akademskega kvarteta. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Radio orkester. 22.00 Dnevna in vremen, poročila. 22.10 Radio orkester.
Praga, nedelja, 30. avgusta. 7.00 Prenos iz Karlovih Varov. 8.30 Plošče. 9.00 Religiozna glasba. 10.20 Plošče. 12.05 Opoldanski koncert. 13.05 Plošče. 17.30 Plošče, 19.55 Poljudna glasba. 21.00 Večerni koncert. 22.15 Prenos iz kavarne.
Pohištvo
Spalnice Iz trdega in mehkega lesa kakor tudi razno drugo pohištvo dobite najesneja pri
MATIJA ANDLOVIČ
150C	LJUBLJANA,	Komenskega	ul.	34
NajnovejSa brzo-llkalnlca. — Prvovrstni modni atelje
JOSIP BOC
LJUBLJANA Kolodvorska 6
1207
Vojaške
zadeve
pojasnjuje in rešuje najsigurneje in najceneje informacijska pisarna „Trig|av“, Ljubljana, Pražakova ulica 8.	1929
, KONCESIONIRANO __r
__ „ ~mr
HAVLIČEK FRAN
LJUBLJANA - SV.PETRA C.5 - TELEFON 3421
Kompletne inštalacije za električno luč, moč in hišne telefone. — Popravila vseh elektrotehničnih aparatov« Specijalnih motorjev i. t.d.	1924
Hranilnica Dravske banovine, Maribor
bo oddala v najem
več trgovskih lokalov
v svoji novozgrajeni palači na najprometnejšem mestu na oglu Slovenske ln Gosposke ulice v Mariboru. — Interesenti dobijo potrebne informacije pri ravnateljstvu hranilnice in se naj javijq 191»	do	5.	septembra	t.	1.
Oglejte si
okna, vrata, roloje na ljubljanskem velesejmu — Paviljon E, katere je razstavila tovarna gradbenega in umetnega mizarstva
loief Senica« IjoMia**, Befigra4. TeL ll-fl
1011
Kregar )osip
mestni tesarski mojstei
Ljubljana, Kodeljevo 19, tel. št. 2696, pre vzame po danih kakor tudi po lastnih na Črtih zgradbe lesenih hišic, razna ostrešja za vile, palače, stolpnih streh, kupol, cer kvena ostrešja, balkone, vrtne utice, razno industrijske stavbe, ladijska tla, razne lesene stropove, lesene stopnice in sploh vsa v to stroko spadajoča dela v Izvršitev solidno in po najnižiih ce nah. Se priporoča.
1782
Pleskanje
likanje
za stavbe In pohištva po najnižjih cenah In proti garanciji Izvršu-je točno in solidno
Mlinar Adolf
pleskar In lilar
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 (Kollzej) ______________1755
Telelon 2059
Premog /\ suha drva
Paaafelk.
»lit. S
Go ko
Pipenbachet
konoes. šoferska Sola, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. Zahte-
vajte informacije.
1780
Nogavice, rol vlco. volna
roko* vice, volna to bomba!
•ajoaneja in v veltt* ubtri pri KARL PRBLOO fjjabllana, ŽIdoTilt*
•Um ia iiMt trt«
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
I. No. 8203/1.
2409
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v Ptuju službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer:
na banovinski cesti Selce—Janežovci: proga od km OOO do km 5-519.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši ed 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5.— dinarjev kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznjivili dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkesneje do 15. septembra 1931. pri sreskem cestnem odboru v Ptuju.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 25. avgusta 1931.
nost: 30.000 Din; gospodarsko poslopje, 25.000 Din; zemljišča (njive, travniki), 56.791 Din; pritikline, 1091 Din; zemljiška knjiga Levec vi. št. 447: travniška parcela 460-— Din, skupaj 113.342 Din, najmanjši ponudek 75.576'66 Din. Vadij 11.334 Din.
K nepremičnini-zemljiška knjiga Levec, vi. št. 114, spadajo sledeče pritikline: 500 hmeljevk in nekaj gospodarskega orodja v cenilni vrednost 1091 Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 13. avgusta 1931.
•i*
E 242/31—7.	.	2392
Dražbenl oklic
Dne 3 0. septembral9 31 o b e n a j-bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sladila gora. vi. štev. ft.
Cenilna vrednost: 8507 Din §7 p; vrednost pritikline: 1645'— Din; najmanjši ponudek 5672-— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah, dne 10. avgusta 1931.
Schclstvc
Iz jugoslovanskega Sokolstva
Prvi zlet sokolske župe Karlovac se je vršil preteklo nedeljo kljub slabemu vremenu. Karlovac že dolgo ni doživel tako veličastne sokolske manifestacije, kot v nedeljo. Zleta so se udeležila vsa sokolska društva in čete, med katerimi so bila najmočnejše zastopana društva Črnomelj, Metlika, Jaška, Ogulin, Semič, Gra-pori korakalo 460 članstva. Pred mestno hišo je pozdravil Sokolstvo župan br. dr. Steinfeld, nakar se mu je zahvalil starosta župe brat M. Malovič. Popoldne je bila ob ogromni udeležbi naroda javna telovadba, zvečer pa telovad-dac, Moravice itd. Dopoldne je bila slavnostna povorka, v kateri je za vojaško godbo in 4 prana akademija, ki je vsestransko uspela. Prebivalstvo Karlovca je pokazalo veliko zanimanje za Sokolstvo, zlasti za kmetske sokolske čete. Sokolska župa Karlovac je ena najmlajših v Savezu SKJ in šteje 26 društev in 7 čet z nad 7000 pripadniki. Sokolski župi Karlovac želimo čim lepšega in uspešnejšega razmaha.
Nov sokolski prapor v Vranjicu. V nedeljo je Sokol v Vranjicu, župa Split, razvil svoj novi SCkGiski p&rpor ob Ogl-omni udeležbi Sokolstva in naroda. Zjutraj je bila maša zadušnica, polaganje vencev na grobove umrlih članov, popoldne pa blagoslovitev novega prapora, povorka in javna telovadba. Mesto Vranjic je bilo zvečer krasno razsvetljeno. Cela prireditev je pokazala velik napredek dalmatinskega Sokolstva.
TKrasen razvoj Sokolstva na Hrvatskem. V
savski banovini se v zadnjem času razveseljivo širi sokolska ideja med hrvatskim narodom. Zlasti zadnji obisk Nj. Vel. kralja Aleksandra je mnogo pripomogel k ustanavljanju novih društev in čet. Pretekli mesec se je ustanovilo v zagrebški sokolski župi 7 društev, v varaždinski 5 društev in v osiješki 12 društev. Pov-dariti pa moramo, da se ustanavljajo skoro v sleherni vasi kmetske sokolske čete; kar je dokaz, kako z ljubeznijo se oklepa hrvatski narod Tyrševe ideje. Da društva niso samo na papirju, so pokazali javni nastopi, ki so skoro povsod Izvrstno uspeli ob ogromni udeležbi naroda. Mnogo zaslug za širjenje Sokolstva ima zaslužni in marljivi brat Dušan Bogunovič, znani sokolski ideolog. Krasen razmah sokolske ideje pa je opaziti zlasti v Bosni in Hercegovini, kjer je sokolska ideja dobila svoje pristaše tudi med muslimani. Glavni organizator kmečkih sokolskih čet v Hercogovini je starosta župe Mostar, brat čedo Milič in načelnik sarajevske sokolske župe br. dr. Vidovič.
Jugoslovansko Sokolstvo v Ameriki in vsesokolski zlet v Pragi leta 1932.
Brat Franjo Novosel, starosta Sokola v Chicagu je priobčil v »Hrvatski« zanimiv članek, v katerem poziva ameriško Sokolstvo k čim večji Udeležbi na zletu, članek se glasi:
»Leta 1932 meseca septembra bo poteklo 100 Jet, odkar je bil rojen ustanovitelj Sokolstva br. dr. Miroslav Tyrš. V njegov spomin priredi češkoslovaško Sokolstvo vsesokolski zlet v Pragi. Na ta zlet je pozvano vse slovansko Sokolstvo v domovini, kakor tudi Sokolstvo v Ameriki, med njim tudi naša jugoslovanska Sokolska župa v Chicagu. Da se bo češkoslovaško ln poljsko Sokolstvo odzvalo v častnem številu je samo ob sebi razumljivo. Vprašanje pa je, £>li se bo zleta udeležilo tudi jugoslovansko Sokolstvo v Ameriki, ali bodo mogle vse sokolske župe pslati na zlet svoje zastopnike. Sokoli, glave kvišku in odgovorite na to vprašanje. Moje mnenje je, da gremo na vsesokolske zlet v Prago. Naša dolžnost je, da se zleta udeležimo in na ta način počastimo spomin prvega sokolskega učitelja in pozdravimo slovansko Prago, kjer je tekla zibelka prvega sokolskega društva in izšla mogočna sokolska ideja. Obe naši župi v Chicagu in na Pacifiku morata v tem pogledu napraviti skupne korake in priti do končnega zaključka, čeravno so denarne prilike danes bolj slabe, vendar je treba najti sredstva, da se krijejo stroški, treba je le malo navdušenja in dobre volje.
Pa še ena velika sokolska manifestacija Je Pred nami t. j. vseslovanski sokolski zlet v Chicagu leta 1933 ob priliki svetovne razstave. Na ta zlet se pripravlja vse slovansko Sokolstvo, združeno v Slovanski Sokolski Zvezi v Ameriki, v kateri sta tudi obe naši sokolski župi. Bratje Sokoli, ali ne bi grešili, ako ne storimo svojo dolžnost ln ne sodelujemo na tej pomembni sokolski in slovanski manifestaciji. Obračam se na te narod, in na vse one, ki so z zanimanjem motrili naše sokolsko delo. Gotovo se vsi spominjate s kakšnim navdušenjem je hitelo ameriško Sokolstvo v boj Proti tlačiteljem Slovanstva proti Avstro-Ogrski, ®ied katerimi je bil tudi pisec teh vrstic.
Tudi v Chicagu obstoja Hrvatski Sokol s slavno preteklostjo, ki je bil vedno prežet naj-j-istejše jugoslovanske ideje. Vendar je tudi nekaka praznina, kajti še danes ne obstoja Slovanski Sokol, bil Je že srbski Sokol, ki pa Je Prenehal z delovanjem. Nastane vprašanje kako Rešiti našo Jugoslovansko mladino, kako jo obdržimo, da se ne Izgubi na stran pota? Potreba n naša sokolska zavest nam narekuje, da ustanovimo jugsolovanskega Sokola, ki so na ža-‘°st danes še izven sokolskih vrst.
V Chicagu živi veliko število Hrvatov, Slovencev ln Srbov ter bi vsi ti lahko ustvarili pokola, ki bi prednjačil sem ostalim Sokolom
Ameriki. Chicago je bilo vedno prvo mesto za ®°bro stvar, zakaj bi ne bilo tudi v tem primeru. Ta sokolski glas naj prodre v vsako jugoslovansko hišo brez razlike in naj najde nav-ust in zavedne brate in sestre, ki bodo “Stanovili jugoslovanskega Sokola v Chicagu.«
sent 1 v Kocijanu na Dolenjskem priredi 13. kat	sv°j	Prvi telovadni nastop, na
erega že danes opozarjamo vse Sokolu naklo-jen° občinstvo. Sodeluje godba iz Krškega.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C II 1087/31-1.	2421
Oklic.
Tožeča stranka Brenčič France, posest, in gostilničar, Vrhnika št. 140, je vložila proti toženi stranki zapuščini po pok. Jeineeu Valentin, posest, v Senožetih ob Savi, radi Din 1897 — k opr. št. C II 1087/31 tožbo.
I.	narok za ustno razpravo se je določil na 19. septembra 1931 ob poldevetih pred tem sodiščem v izbi št. 50 razpravna dvorana.
Ker je pok. Jemec Valentin dne 12. junija 1931 umrl, se postavlja Benkovič Ivan, viš. sod. ofic. v pok., za skrbnika.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 20. avgusta 1931.
*
E 520/31-5.	2417
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. septembra 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: kmečkega posestva v Straži pri Zidanem mostu, zemljiška knjiga Sir je, vi. št. 96.
Cenilna vrednost: Din 14,502-40; vrednost pritikline: Din 525-—; najmanjši ponudek: Din 9668 27.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, dne 12. avgusta 1931.
E 849/31—10.	2412
Dražbenl oklic.
Dne 2 9. septembra 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6, dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Velika Varnica, vi. št. 15.
Cenilna vrednost: 20.463’— Din; najmanjši ponudek: 13.642'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 17. avgusta 1931.
H*
E 481/31-17.	2416
Dražbeni oklic ln poziv k napovedi
Na predlog zahtevajoče stranke Savinjske posojilnice v Žalcu, r. z. z n. z., bo dne 2 9. septembra 1931 ob devetih, pri tem sodišču, v sobi št. 4, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Levec vi. št. 114; označba nepremičnin: hiša, cepilna vred-
•j*
E 242/31—6.	2393
Dražbeni oklic.
Dne 30. septembral931 obenaj-bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sladka gora, vi. štev. 6.
Cenilna vrednost: 8507 Din 87 p; vrednost pritikline: 1645"— Din; najmanjši ponudek 5672-— Din.
Pravice, katere,bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede ie-premičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah, dne 10. avgusta 1931.
*
E 1595/31-12.	2408
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Savinjske posojilnice v Žalcu, r. z. z n. z., bo dne
2.	oktobra 1931 ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 4, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Zabukovca, vi. št. 256, označba nepremičnin: hiša s prizidkom za trgovino, cenilna vrednost: 104.200 dinarjev; gospodarsko poslopje: (hiša, pekarna, kozolec, poduta, kegljišče) 60 532 dinarjev 50 p, zemljišča 29.526 Din 50 p, pritikline: posestva 3085 Din, gostilne 1736 Din, pekarne 1999 Din, skupaj 201.079 dinarjev; najmanjši ponudek 134.054 Din. Vadij: 20.110 Din.
K nepremičnini zemljiška knjiga Zabukovca, vi. št. 256, spadajo sledeče pritikline: a) posestva: razno gospodarsko orodje, 3 sodi, 1 lahek voz, 1700 hmeljevk; b) gostilne: 8 miz, 28 stolov, 7 klopi, 1 točilna miza, razna gostilniška posoda, steklenice, čase: c) razno pekovsko orodje, voziček za raznašanje kruha, stroj za delitev testa v cenilni vrednosti 6820 Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III.,
dne 13. avgusta 1931.
*
E 1113/31—12.	2413
Dražbeni oklic.
Dne 2. oktobra 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Trnovec, vi. št. 24, 39.
Cenilna vrednost: 38.604’— Din; najmanjši ponudek: 25.910'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 17. avgusta 1931.
E 1023/31—11.	2411
Dražbeni oklic.
Dne 2. oktobra 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Korenjak, vi. št. 28.
Cenilna vrednost: 34.405'— Din; vrednost pritikline: 500'— Din; najmanjši ponudek: 26.224-— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 18. avgusta 1931
E IX 1952/31—7.	2418
Dražbeni oklic.
Dne 5. oktobra 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št# 27 dražba nepremičnin: žemjiška knji* ga k. č. Zgornje lllapje, vi. št. 43, 85, 112; k. o. Počenik, vi. št. 52; k. o. Zg. Hlapje, vi. št. 118.
Cenilna vrednost: 52.537'20 Dinj najmanjši ponudek: 30.775-51 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 29. julija 1931.
E 220/31—9.	2396
Sklep.
S tusodnim sklepom E 220/31—2 dovoljena prisilna dražba nepremičnin vi. št. 267 k. o. Zabukovje se v smislu § 200 št. 3 izvršilnega reda ustavlja.
Pred potekom pol leta po ustavitvi se se radi iste terjatve ne sme predlagati novo dražbeno postopanje.
Okrajno sodišče v Sevnici, odd. II.,
dne 24. avgusta 1931.
Konkurzni razglasi
S 3/28—45.	2420
905.
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Tvornice emajliranih peči »Lutz«, d. d. v Ljubljani.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 3/28—2 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 139 k. r. in ker so pritrdili vsi upniki, po § 167 k. r.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. julija 1931.
H*
S 9/29-17.	’	2385
906.
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Korže Franc, trgovec. Stara cerkev pri Kočevju.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 9/29—1 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 139 k. r.
Okrožno kot konk. sodišče Novo mesto, odd. II., dne 20. avgusta 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 957/31.	2419
Objava.
Gospod dr. Kimovec Ivan, advokat v Mariboru, javlja z vlogo de pres. 12. avgusta 1931, da namerava preseliti svojo pisarno iz Maribora v Kranj.
V Ljubljani, dne 26. avgusta 1931.
Advokatska komora v Ljubljani.
Dr. Žirovnik Janko, s. r., podpredsednik.
Razne objave
2410
Objava.
Izgubil sem svoje šolsko izpričevalo drugega razreda drž. real. gimnazije v Celju iz šolskega leta 1928/1929.
Proglašam ga za neveljavno.
Vitanje, dne 26. avgusta 1931.
Teppei Josip, s. r.
•i*
2423
Objava.
Izgubil sem izpričevalo I. razreda drž. realne gimnazije v Kranju iz leta 1927. na ime: Kristan Franc, rodom iz Sela pri Vodicah.
Proglašam ga za neveljano.
Kristan Frane, s. r.
—BiMBBM—Wf H " r irsi til'I t
P. Ripson:	49
Marsove skrivnosti
(Roman.)
Težko je, popisati to čudno, eksotično eleganco in praktičnost te sobe, sredi katere je stal in si ni* upal naprej. Iz nje so vedla odprta vrata v sosedno sobo in od tu dalje v tretjo in tako dalje, da Robert sam ni vedel, kaj naj napravi. Spoznal je pa na prvi hip, da je to delo ljudi, ki so morali popolnoma sličiti zemeljskim prebivalcem, kajti čeprav strašno čudno, je bilo vendar vse urejeno tako, kot bi tu bivali zemljani. Prva soba je bila urejena kot sprejemna soba z veliko okroglo mizo na sredi in mehkimi naslonjači okoli, po omarah in na podzidkih so stali razni deloma v les vdelani aparati, o katerih ni vedel, zakaj so tu. Stene so bile iz mlečnega stekla, kot zunanje stene stolpa, in na njih sta viseli dve prekrasni sliki: ena je predstavljala portret mlade, lepe dame, druga pa morsko pokrajino. Robert je takoj spoznal, da sta to umotvora čudnega slikarja, ki bi se mogel kosati z najboljšimi slikarji sveta. Barve so bile tako žive, da je posebno pri portretu Robert imel vtis, da oseba živi in diha.
Iz te sobe je stopil v drugo, ki je bila JečR.MUčii. Enako kot prva ni imela oken, temveč je dnevna luč prihajala skozi steklene stene. V jedilnici so stale lepe omare, na katerih so bili kipi ljudi v čudnih oblekah, kakor tudi živali, ki so sličile zemeljskim. Tako je opazil Robert skulpturo velike mačke, ki bi mogla tudi biti
tiger. Ker se je nahajal v jedilnici, se je spomnil, kako lepo bi bilo, ako bi mogel sesti za pogrnjeno mizo. Glad se mu je začel že mogočno oglašati in nespametno je bilo, da je raziskoval vse mogoče tehnične stvari, za katere je imel tudi pozneje dovolj časa, mesto da bi se pobrigal za najvažnejše, za hrano, brez katere bi moral žalostno poginiti. Gledal je velike omare v jedilnici, ki so bile zaprte, a katere so imele vse enake gumbe kot vrata. Stopil je k prvi in pritisnil na gumb. Vrata so se odprla in v notranjosti je Robert opazil valjaste posode, ki so bile pokrite s tenko ledeno skorjo. Prijel je eno ter jo vzel iz omare, iz katere je puhtel hlad. Aha, si je mislil, električno hlajena omara. Postavil je valj na mizo in z nohti dvignil njegov pokrov. V njem je bila strjena sivo rujav-kasta zmes, podobna pašteti v konzerviranem stanju. Ker ni imel vilic in je bil.prepričan, da je to hrana, jo je s prstom načel in majhno količino vtaknil v usta. Ta konzerva je bila izborna, imela je okus po najboljšem svinjskem mesu in masti, samo bila je ledeno hladna.
— Rešen sem začasno lakote in stanovanje imam tudi naravnost imenitno, si je dejal Robert. Upam, da me posestniki, ko se vrnejo in me vidijo, ne sprejmejo neprijazno in mi ne bodo šteli v zlo, da sem se kar posiužll njih jedilne shrambe.
"1 j? gnala dalje in začel je odpirati nadaljne omare. Tu je našel jedilno orodje iz težkega čistega zlata, porcelanaste in zlate krožnike vseh velikosti in celo vrsto velikih in manjših valjev, ki so gotovo vsebovali različne jedi v obliki konzerv. Našel je celo v gornjem delu ene omare električno pečico, ki je služila brez-
h i i n mi m,»aiuu'tfiutfibbmkbpbbbhbbmbih i
9
dvomuo za to, da se na njej segrevajo konserve. Sklenil je tok, postavil dve škatlji nanjo in v najkrajšem času se je začelo kaditi iz konserv. Spoznal je dvoje: prvič da v tem stolpu obstoja delujoča električna centrala in drugič, da je nje tok zelo močan.
Z največjo slastjo je zavžil vsebino enega velikega in enega majhnega valja. Kot rečeno je vsebina velikega imela okus po svinjski pečenki, medtem ko mu je rožno-rdeča vsebina drugega valja teknila kot kakšna torta. Morala je biti v tej zmesi moka, pomešana z sladkorjem in drugimi dobrimi stvarmi.
— Samo kozarec vina še in Chesterfield cigareto, si je dejal Robert, ki je udobno sedel v naslonjaču in večerjal. Morda pa najdem kje kakšno pijačo.
Vstal je in stikal naprej. Poleg neke omare je bil v zidu gumb. Ni vedel, zakaj je, a pritisnil je nanj. Silno se je preplašil, ko je v tem trenutku zadonela nerazumljiva mu človeška govorica iz drugega kota sobe in nato takoj čudna, lahna godba. Sprožil je bil mehanizem govorilnega aparata, ki je brezdvomno bil napravljen po sistemu gramofona, ali na zvočnik. Robert ni bil nikoli igral kašen instrument, toda tako muzikaličen je bil, da je spoznal, da ie to posebno nežna, lepa godba. Ni mogel razločiti, kakšni instrumenti igrajo, ali to kar je tli ulil, je presegalo lepoto igre največjih zemeljskih umetnikov. Robert je sedel in poslušal čudovito nebeško melodijo. Kar naenkrat se je pa začul ljubek ženski glas, ki je pei s spremljevanjem te godbe nežno, melanholično pesem. Robert je bil ves zadivljen in še dolgo potem, ko je bila godba prenehala, je sedel, ves zatopljen v svoje misli. Ta skrivnostni stolp je bil res začaran.
Nernst-ov klavir
Po navodilih profesorja Nernsta je izdelala tvrdka Siemens nove vrste godbeni inštrument, ki ima v sebi klavir, gramofon in radio. Glas novega inštrumenta je baje jako lep. — Na sliki vidimo: g. Siemens, prof. Nernst in izdelovalec klavirjev Bechsteiu.
Gostilniški voz na cestni železnici
Na cestni železnici v Diisseldorfu so dali v promet na dolgih progah gostilniške vozove, ki
so se dobro obnesli.	,
Venizelos v Carigradu
Grški ministrski predsednik Venizelos (na sliki je med carigrajskimi časnikarji) je prišel v Carigrad, kjer dela na ustanovitvi »balkanske zveze«.
Ponočno življenje v New-yorku
V Newyorku imajo že okoli 14 let »odbor 14 mož«, ki ima nalogo, da nadzoruje nočno življenje v Newyorku in da bdi nad javno moralo največjega ameriškega mesta. Ta odbor poroča vsako leto o svojem delovanju in o svojih opazovanjih, svoje poročilo pa izroči potem policiji v nadaljno uradovanje — seveda, brez uspeha ...
Lansko leto je posvetil ta odbor največ pozornosti raznim plesiščem in nočnim klubom v Newyorku, torej kraje, kjer se po vseh trgovskih pravilih izkorišča do najmanjše podrobnosti organizirani greh. Odbor je nadzoroval nad 40 plesišč, ki jih obiskuje na teden po 35.000 do 50,000 fantov in »devic«. Samo v enem plesišču ni nastavljena nobena »hostess« kot plesalka, ki gre z vsakomur plesat, kdor jo povabi, v vseh ostalih plesiščih pa je do 5000 takih »hostess«, ki so na razpolago fantom in možem, ki hodijo zvečer okoli brez svojih žen. Poročilo odbora pravi, da vlada v teh plesiščih »nizko moralno ozračje, ki ga nobeno drugo glede nemorale ne presega«.
Najbolj nemoralna so plesišča, ki jim pravijo »taksk-plesišča. V takih lokalih je pa »zabava« precej draga. Komaj namreč vstopiš, te že ustavi blagajnik (»collector«), ki ti stisne za precej visoko ceno v roke karto. Karta ti pa daje pravico, da enkrat zaplešeš. Plesi pa trajajo komaj po dve minuti; ko pa je ples končan, ‘ti stisne blagajnik v roke novo karto — če hočeš
— ali pa hajdi! Od tega denarja za karte dobi polovico podjetje, polovico pa plesalka. Zato pa pravijo tem plesiščem »taksi-plesišča, ker pla-čuješ za vsak ples tako, kakor pri vožnji z av-to-taksijem za vsak kilometer. Gospodične plesalke ali »hostess« so seveda tudi večno žejne; to se pravi, dokler imajo kavalirji kaj denarja. V Ljubljani za take »hostess« seveda ne bi bilo nič, ker tipični ljubljanski »kavalir« (!) daje samo za »šaboso« in konec je besed.
Odbor pa je nadzoroval tudi 157 nočnih klubov (»night-clubs«). Med temi jih je bilo le 0, ki so bili kolikor toliko »moralni«, po vseh drugih pa kraljujeta prepovedani alkohol in
— ženske višje ali manjše vrednosti.
Policija je na podlagi odborovega poročila
sklenila, da bo v teh lokalih napra tila red. Vsak lastnik tega ali onega nočnega lokala v Newyorku bo moral imeti poslej ličeneo ali bo moral predložiti policiji natančen sezaam svojih nameščencev, zlasti žensk. Vsako noč bo
nadzoroval življenje in vrvenje v teh lokalih stražnik, zapirati pa bodo morali take lokale že ob 3. uri zjutraj.
Ameriški listi si pa od ted ukrepov policije ne obetajo nobenega izboljšanja. Praksa namreč kaže, da se pojavi povsod toliko več tajnih lokalov organiziranega greha, kolikor več je kontrole. To vemo še mi v Ljubljani, pa v Ameriki ne bi?
Kaj je z milijonarjem?
V Newyorlcu vzbuja veliko pozornost slučaj bogatega japonskega milijonarja Fugimure, Ki ga je kar nenadoma vzela noč, da nihče ne ve, kaj je z njim.
Fugimura je igral v družabnem življenju v Newyorku zelo vidno vlogo, še vidnejšo pa njegova »prijateljica«, neka gledališka igralka. Za to žensko je potrošil Fugimura ogromno denarja. Na Long Islanda ji je kupil razkošno opremljeno vilo, kjer so prirejali najpotratnejse pojedine in veselice, za njen god pa ji je bil kupil velik diamant, baje drugi največji, kar jih je v lasti Amerikancev (največji diamant ima filmska igralka Peggy Joice). Ta potratnost je imela pa za posledico, da so začeli tudi milijoni kopneti, tako da je moral celo bogati Fugmura prodati svoja posestva na Japonskem.
Kmalu nato pa sta se vkrcala milijonar in njegova »prijateljica« na luksuzni parnik »Bel-geland«. Bogatim ljudem, ki se vozijo na luksuznih parnikih, pa se hoče tudi zabave in najlepša zabava za take ljudi je kvartanje za visoke svote. Tudi Fugimura in njegova »prijateljica« sta igrala večer za večerom, toda imela sta smolo. Fugimuro so obrali za silne dolarje. Nekega večera je odšel milijonar ves potrt v svojo kabino, drugo jutro pa so našli v razkošni kabini samo še gledališko igralko, o milijonarju pa ni bilo nobenega sledu več. Eni pravijo, da je sam skočil v morje, drugi so pa mnenja, da ga je ubila njegova »prijateljica« in mu pobrala njegov zadnji denar, truplo pa da je vrgla v mrje. Igralka seveda zločin taji...
Drugi kraji — druge navade
Japonec Kirnpei Sheba piše:
»Med nami in med drugimi ljudmi je velik razloček. V Ameriki n. pr. spe ljudje na mehkih blazinah in na peresih, mi pa spimo na trdih posteljah in si podlagamo pod glavo trde blazine. Vi se zbudite in se pretegujete in gledate pri tem od vzglavja na vznožje. Ko pa se mi zbudimo, se obrnemo, da gledamo ravno v nasprotno smer, na blazine. Vi si čistite zobe
kolikor mogoče naglo, mi pa si jih čistimo kolikor mogoče dolgo. Najbolj revne Japonce vidiš zjutraj, kako hodijo okoli svojih hišic in si čistijo zobe. Vi'si drgnete svoj obraz po umivanju s suho brisačo, mi pa z mokro. V Ameriki molijo, če sploh molijo, pred jedjo, ki jo uživajo živi ljudje, na Japonskem pa molimo pred jedjo, ki je posvečena mrtvim. Mi obračamo med molitvijo obraz navzgor, vi pa navzdol. V Ameriki in v Evropi velja kot barva' žalosti črnina, Japonke pa nosijo za časa žalovanja bele obleke. K poroki pa prihajajo na Japonskem ljudje v črnih oblekah.
Japonski tesar vleče žago, amerikanski jo pa potiska. Vi postavljate svoje dežnike v kot z držajem navzgor, mi pa z držajem navzdol. Če nosite vi dežnik zaprt, ga držite za držaj, mi pa nosimo dežnike na vrvici, ampak z držajem navzdol. če vi vstopile v hišo, se odkrijete, mi se pa najprej sezujemo. Če pride k vam gost, ki vam hoče kaj darovati ali pokloniti, vam izroči darilo takoj, pri nas pa na koncu obiska. Vi si ogledujete darila v navzočnosti darovalca,
pojeste, kar je na krožniku, na Japonskem pa se to ne spodobi. Vi vstanete, če hočete biti vljudni, pri nas pa sprejemamo goste sede. V Ameriki velja za grdo, če je soba prazna, pri nas pa je ravno narobe.«
Za kratek čas
Zdravnik: »Operacija je nujno potrebna — vprašanje je le to, če imate zanjo dovolj denarja !«
Bolnik: »Kaj pa, gospod doktor, če nimam denarja? Ali operacija potem ni več nujno potrebna.
*
Bogata Angležinja se je dala slikati od slovitega slikarja Whistler-ja. VVhistler je sliko napravil in jo nesel gospej, gospa je pa pri pogledu na sliko kar pobesnela.
»Kaj ste mi pa tako spačili moj obraz? Saj vendar nisem podobna svojemu mopsu?«
»Oprostite gospa,« je. rekel slikar, »jaz res ne morem nič zato, če ima vaš mops čast, da je vam podoben!«
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ul. 23. Za tiskarna odgovarja Otmar Miclidlek. — Urednik Anton Podbevšek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.