GLASILO DELAVCEV TOSAME Tej n^sjjfjU IZHAJA OD OKTOBRA 1965 ST. 2 FEBRUAR 1988 LETO XXIII Novosti na področju osebnih dohodkov in skupne porabe . Januarski bruto osebni dohodki °do obremenjeni z bistveno drugačnimi prispevki iz bruto osebnih ohodkov kot so bili decemberski. Ker teh spremembah krožijo med de-avci različne dezinformacije, kaj to Povečanje pomeni za naše neto oseb-c dohodke, v tem članku podajam tatko pojasnilo o bistvu omenjenih sPrememb. Spremenjeni zakon o celotnem do-°dku, katerega prvi del je bil uveljavljen že s • — -- a 1. 1. 1987, v svojem rugem delu predvideva tudi spre-tenjen način plačevanja davkov in Prispevkov iz bruto osebnih dohodkov 1 dohodka. Ta drugi del zakona uveljavlja s 1. 1. 1988. Gre za to. se po novem več davkov in pri-P^kov plačuje iz bruto osebnih do-odkov in manj iz dohodka. Ob sa-ti' uveliavitvi pa je bilo postavljeno di načelo, da sc iz naslova teh ^Prememb višina neto osebnih dohod-• 0,1 ne sme spremeniti. V ta namen seti K SR Slovenije posredovala po-„'P®n obrazec za izračun korekcijske-faktorja bruto osebnih dohodkov, upoštevajoč nove prispevne stop-)c zagotavlja enake neto osebne do- i — .l0dke kot pred spremembo. Za deni 'n 0J|8anizacije s sedežem v obči-Domžale je ta korekcijski faktor lovne -f _ J V_. Irt IVVJL L- I\.U1 J 3I LrtlNlUll ,2364-1. To pomeni, da imamo od 1. hn -8 v T°sami (oz. v celotni občini . rnzale) bruto osebne dohodke več- y .2a 23,644 »/o, zaradi istočasno po-t( cPajb davkov in prispevkov iz bruni a pa 50 na®‘ nominalni čisti oseb-r,. .hudki ostali enaki kot so bili iz-to ^a--' .?a december 1987. Vendar pa cc P,ravi'° velja povsem le za delav- ni ^a^e5'b stalno bivališče je v občino 1??rt'^ale; za delavce, katerih stal-lc P|^abšče je izven občine Domža- ni s? labko januarski neto oseb- (nadoh°dki malenkostno razlikujejo tlnih) , Prispevnih stopenj v pristojno-' vsake posamezne občine. Vs Naj ob tej priliki opozorim še na eno posebnost, ki zadeva oblikovanje sredstev skupne porabe od 1. 1. 1988 dalje. Prvotno je bilo na nivoju republike zamišljeno, naj bi se tudi sklad skupne porabe delovne organizacije oblikoval na osnovi posebne prispevne stopnje iz bruto OD delavcev. Ker pa so odgovorni v republiki očitno uvideli, da bi to preveč zapletlo določene zadeve, so se sedaj odločili za enostavnejši postopek: sredstva, ki se porabijo za namene skupne porabe, se štejejo v maso sredstev za bruto OD. Ta masa sredstev Reorganizirati Na občnih zborih osnovnih organizacij, ki so se zvrstili v dneh od 10. do 16. februarja smo izvolili novo sindikalno vodstvo. Ob ukinitvi TOZD-ov in prehodu na enovito delovno organizacijo se je med člani KOOZS oblikoval predlog o enotnem vodstvu sindikata. Sprva je to bila samo ideja, ki pa jo je bilo treba temeljiteje razdeliti in kot najpomembnejše — pridobiti mnenje članstva o tem. Izdelali smo predlog, ki je vseboval dve varianti in sicer kot prvo — predlog nove organizacije in kot drugo — predlog ohranitve dosedanjega sistema. Seveda je bilo treba novi predlog ustrezno argumentirati. Nikakor naj bi le-ta ne bil posledica kadrovskih problemov. Res je sicer, da je dobre sindikalne aktiviste težko najti, res pa je tudi, da smo jih še vedno našli, saj smo vendar tisoč-članski kolektiv. Predlog smo utemeljevali zlasti s potrebo po racionalnejši obliki dela. Doslej je bilo namreč treba vselej sklicati najprej konferenco, da smo lahko uskladili mnenja. Praktično smo v isti zadevi sestankovali sedemkrat. Menili smo, da z vzpostavitvijo samo enega izvršnega odbora na ravni DO kvaliteta dela nikakor ne bi padla, prej nasprotno. Starejši delavci z izkušnjami pri delu v samoupravi in sindikatu so bi- za bruto OD pa je določena z velikostjo določenega čistega dohodka (v skladu z Družbenim dogovorom). To torej pomeni, da bomo s povečanjem skupne porabe neposredno zmanjšali razpoložljiva sredstva za osebne dohodke. Predlagani plan skupne porabe DO Tosama za leto 1988, ki je trenutno v javni obravnavi, zmanjšuje razpoložljivo maso sredstev za osebne dohodke za 3,0%, kar je potrebno upoštevati pri ocenjevanju primernosti tega plana. Pri tem je potrebno vedeti še to, da je predlagani plan skupne porabe postavljen na realno istem nivoju kot v preteklih letih, da torej v letu 1988 ne gre za nobene bistvene odklone navzgor ali navzdol. Mlakar Marjan smo sindikat li mnenja, da bi ta organizacija s tem celo pridobila na pomenu. Predlog so obravnavali vsi izvršni odbori. Velika večina delavcev se je z njim strinjala. Edini pomislek, ki je bil izpostavljen je bil ta, da bo oteženo uveljavljanje interesov posameznih sredin in pa da informacije o delu sindikata ne bodo več tako kvalitetne, ker bo pač v novem izvršnem odboru manj predstavnikov posameznih sredin. Vendar menimo, da spričo že veljavnega načina dela sindikalnih skupin, ki pa je z novimi pravili še bolj natančno opredeljeno, o tem ne more biti govora. Seveda je v naprej težko trditi oziroma prog-nozirati ter obljubljati, da bo nova organiziranost boljša, uspešnejša. Čas bo prinesel rezultate. A glede na izkušnje preteklih let lahko upamo, da smo izbrali pravo pot. Nov izvršni odbor čaka težka in zahtevna naloga. Lahko rečem, da smo sindikat v TOSAMI z dosedanjim delom uspeli spraviti na dokaj visoko raven. Zahvala za to gre predvsem članom izvršnih odborov in konference, ki so s svojo aktivnostjo in pripravljenostjo prisluhnili interesom delavcev, vsak po svoje pripomogli k uspešnemu delu. Zato bi se rada vsem dosedanjim članom zahvalila za sodelovanje in njegov prispevek k utrjevanju funkcije sindikata, kar bo — upamo — dobra podlaga za delo novega izvršnega odbora. Novo sindikalno vodstvo sestavljajo: Jože Kerč — predsednik Sonja Gotar Joži Hafner Metoda Zajc Martina Javornik Marjan Pele Zdenka Frankovič Franci Miš Stane Žordani Majda Grošelj Peter Kočar Oton Križman Nada Pišek — namestnik Mira Miketič Marjan Peterka Tu ni šlo za visok protokolarni obisk. To pol ni šlo za to. Obiskala nas je delovna skupina CK ZKJ, ki so jo predvsem zanimali razlogi za reorganizacijo (drugo ime za ukinitev TOZ.U) in seveda vizija sedanjega načina uresničevanja samoupravnega življenja v novih pogojih. Iz namena se vidi, da obisk ni dobila OOZK Tosama, temveč delovna organizacija. Da bi se čim bolj informirali, so se pogovora poleg treh članov CK ZKJ udeležili tudi izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Robert Černe in sekretar OK ZKS Domžale Simon Dju-retič. Na naši strani pa v.d. direktor Edvard Peternel, Franc Anžin v.d. vodja SKS, Franc Novak — predsednik DS, Danica Merlin kot predstavnica sindikata ter Milan Drčar — sekretar OOZK T osama. Nekoliko pokroviteljski začetek se je razblinil ob jasnih odgovorih, da naša »ukinitev TOZD* ni bila modna muha, temveč stvarna potreba, ki jo je povzročilo čisto normalno »umiranje* proizvodnje cigaretnih filtrov iz gospodarskih in tudi tehnoloških vzrokov. Ker je goste zanimal zlasti način samoupravnega odločanja in na- Matevž Ulčar Tone Stare Marjan Dolinšek Marinka Šobak Malči Oražem Danica Avbelj Helena Mohar Feliks Vodlan Marjan Poznič Bernarda Bizjak In za konec samo še tole: delo sindikata kot predstavnika delavcev je v sedanjih časih zelo zahtevno. Prisluhniti interesom, delavcev in jih uspešno uveljavljati je mogoče le z realno oceno danih možnosti in s poštenim dogovarjanjem in sodelovanjem znotraj delovne organizacije in izven nje. čin informiranja delavcev o vseh, za njih važnih odločitvah, se je pogovor sukal zlasti okrog sindikalnih skupin. Dejstvo je, da smo s pomočjo sindikalnih skupin našli učinkovit način sporazumevanja in tudi oblikovanja odločitev. Ne gre torej za to, da so sindikalne skupine »uradno* sklicane zavoljo stvari, ki se kasneje odločajo na zborih delavcev. Sklicujejo se tudi spontano na zahtevo delavcev ali njihove večje skupine, odvisno pač od »žulja*. Ravno ta neformalni pristop, ki niti ni natančno normativno urejen (vendar živ in življenski), ravno to je pritegnilo pozornost gostov. Zanimal pa jih je tudi način uveljavljanja predlogov in mnenj na samoupravnih organih. Kaj bi k temu bilo vredno dodati? To, da smo našli način, ki je na nek način svojstven Tosami (in tudi prilagojen našim potrebam) in se prepričali, da je to dobra pot. Kazalo bi jo širiti, zdaj še mogoče bolj, ko smo »enoviti*. Obisk je bil izrazito delaven, torej enosmeren. Izogniti se pa nikakor nismo mogli enemu temeljnih vprašanj, vezanih na samoupravo. Pred dvemi leti je veljalo, da delavci odločamo z % dohodku neposredno, danes — zlasti po ukrepih ZIS po s samo 5 °/o (ali še manj) dohodka. Skupina se je izrazito zanimala -a vpliv delavca na odločitve v DO, vemo pa presneto dobro, da so ravno zvezni predpisi zmanjšali že skromen obseg odločanja. Vmes so bili kongresi ŽK, nešteto konferenc >n sej, stanje pa slabše kot prej. Se res delavcem ne zaupa, da jim je treba vse predpisali, uzakoniti, »samoupravno dogovoriti* itd. Globoko sem Pfe' pričanj vsaj za T osamo), da večina le ne bi pojedla svojega jutrišnjega kruha. Po teh ukrepih pa je še današnjega tanka rezina. Odgovor je 'n kar pričakovan. Toda mi ne morem0 gospodariti z resolucijami, sklepi 111 stališči. Mi (delavci) lahko gospodarimo edino z imetjem in to svojim lastnim in prisluženim, ki ga moram0 oplemenititi v svojo in družbeno korist. Mnenja sem, da je bila kritična pripomba naslovljena na pravi naslov-To, da je TOSAMA v 65-lctni zgod0' vini prvič na robu »rdečega* niso (vsega) krivi naši ljudje, to se kuha v političnih loncih visoko nad nami- Kaj bi dodal še v komentarju? Ne veliko. Toda tole! Razumem, da Ie skupina imela točno določen cilj, verjetno je bila tudi omejena v času-Toda prilika sprejeti ljudi iz najvi-1' jega vodstva ZKJ ne bi smela hi 1 omejena z enim samim samcatim cl' Ijem. Sestati bi se morala (vsaj) timi s sekretariatom OOZK, ker je OOZK le temeljna celica te organizacije km terc predstavlja CK ZKJ njen vrh-Razprava v širšem krogu bi bila " obojestransko korist. CK bi dobil vtis iz temeljne sredine, spoznal čisto konkretne težave dela in delovanja ZK-Nas pa tudi zanima sto stvari, ki nam skrite zaradi nivojske o bodo pomagali gospodarstvu tako, da ta večji kos ne bo zavit v megli- To se, žal, še vedno dozdeva. Sicer pa: Poet — on živi in umrje — t>rez dnarja. Zakaj pa bi bilo danes drugače, kot je bilo v času Prešerna? • ■ Borimo se pač za »ljubi kruhek« kot pravi Janez Menart. Ampak nam npr. Tosamovski oktet kar lepo pme — pa ne verjamem, da je vmes »ljubi kruhek«. Torej se z malo manj dc-darja lahko stori marsikaj. Če so le ljudje zato ! ! 1 1 Milan Drčar Razredi v din TOZD SANITET A TOZD FTLT. D S S S DO TOSAMA PR TO AT BE MI SK OK VT, VO Skupaj FR S TRS SKS KS VO SKUPAJ 270.000 2 3 22 16 43 2 i 3 46 ^-dltPOO-žBo.onn 6 29 5 1 41 7 48 kitilo 0-2 90.0 on 1 3 1 21 14 3 43 7 50 f2fl«20P-300. 000 3 4 17 9 10 1 44 6 i 5 52 SRIidjOO-Slo. 000 3 4 8 13 16 9 51 13 3 4 7 7"! iiiLOOO-SžO. ooo 1 7 5 18 10 12 53 6 1 1 11 13 75 g^fla£Lr33).l)00 4 4 3 11 7 8 37 5 1 2 9 12 54 22Ui000- 340.000 1 4 fi 2 6 9 28 8 i 3 8 12 48 2SiL000-3 50.000 2 11 2 5 5 1 1 27 3 1 2 2 5 10 40 ^ilidloo-SBo ono G 1 4 i 2 14 2 3 i 6 10 26 370.000 i 1 () 1 8 2 1 1 11 2-ffiiOOO-380.000 1 2 3 1 1 9 1 3 2 2 8 17 iSibOOO-390.000 5 1 1 1 1 9 3 1 2 2 k 17 ^«300.-400.000 1 3 i i 2 2 10 i 3 2 5 16 -dlLPOO-4lo nnn 2 1 1 2 1 1 8 4 i 5 T3 ldVjUOO-420 ono 2 2 4 1 2 i i 5 9 ^OjiliiL-4 30 nnn 1 2 1 4 8 1 4 9 9 Q 17 ^00-^40 ono 1 1 1 i 4 3 1 1 8 Q ^fUlUQ_-4 50 nnn 1 1 i 3 7 2 4 3 9 i n ijOJKUL-4fin nnn 1 1 i i 4 i 9 7 9 9 1 3 1 R ^hdUiD-47n nnn 1 i i i i 6 i 1 3 1 4 1 10 17 4 80 .nn n i 1 3 5 2 i i 14 i 3 5 1 4 1 3 98 ^^100-490.000 i 1 i 2 i 2 8 i i 2 3 6 15 i2M00-500.00 0 2 1 2 1 6 i 2 2 5 n 2iiP.000 2 2 2 5 3 4 2 5 4 29 8 11 29 12 23 4 79 11 G nRuPAJ 29 54 52 28 IGO 99 62 25 6 515 78 33 80 34 95 5 247 840 OD -^žJviSii On -£°vpre^ni 229.480 274.729 290,777 229.480 982 888 890 78R 1 0 97 fV?fi 1 0 87 n')f; OD 301-098 997 911 d h p.or°čilo o gibanju osebnih dohodkov v DO TOSAMA za mesec december, še vsebuje podatke o neto osebnih °hodkih po oddelkih, sektorjih, TOZD in za celotno delovno organizacijo. Podatki vsebujejo osebne dohodke za polni delovni čas, podaljšani delovni čas in osebne dohodke priprav- nikov. RAD-i. Podatke o poprečnem, najnižjem in najvišjem osebnem dohodku povzemamo po metodologiji izdelave obrazca s Najnižji osebni dohodek je dosežen z dosegom norme 98 odstotkov na delih in nalogah ocenjenih pretežno 3 kategorijo, brez dodatka stalnosti in minulega dela (3 mesece delovne dobe). Služba za delitev po delu Albina Kosmač lovec pa na |: .^as' presneti, vedno manj zadovo-jn lfl Uudi je med nami. Kar naprej v naPrej vidiš namršenc obraze. Saj 2iJ310 — cene, pa plače, pa vlada, pa 'n k' i° n*kakor noče biti. žal pa *e n‘ vse temačno in n jstno. So med nami tudi veseli 1 “je. in za »jagrc« pravijo, da so S[,s Veseli ljudje. Kdo ve, kaj jih ne-skiV *ze'eno bratovščino«. Nekaj ; Upnega imajo gotovo. Nemara pa dobra volja kljub temu premalo. jjj ^ed sodelavci imam lovca. Malo v nJ velikega možaka, ki mu obraz d"°mer leze v širok nasmeh, pov-Kncfn 2 iskrečimi očmi. To je PAVLE hMAČ, dela pa v belilnici. Pa sem ta, yPrašal ali mu lovstvo pomaga k «enU> razpoloženju. ..Niti ne, že po avi sem tak«. Drugače pa uživam ŠTOR' SEDI... v hosti. Svež zrak, pasoče srne, spokojnost narave. To mi je šport. Samo zaradi puške ne bi postal lovec. To je res šport — razvedrilo, ki je tudi oblika rekreacije. Če pa še kaj oplenim, je pa tudi prav. Toda cilj vsega to le ni. Kako pa sploh postaneš lovec? Imeti moraš gotovo kakšne »pogoje«? »Biti moraš ljubitelj narave, to je prvo. Narediš prošnjo na Lovsko družino in skupščina te sprejme ali pa tudi ne. Potem si lovec eno leto brez puške, potem narediš izpit, kupiš puško, psa (ki mora biti šolan za lov). Narediti moraš visoko prežo, krmilnico za fazane in solnice za srnjad. Če se pokažeš vreden, po dveh letih postaneš s »krstom« pol- nopravni član lovske družine. No, pa tudi pristopnina ni ravno majhna.« Za lovstvo je veljalo, da je to šport gospode. Ali to velja še danes? »Kje pa, smo vse vrste poklicev, tudi položajev — kot lovci smo si enaki — lovci pač. Vse razlike se zabrišejo — vse nas veže ljubezen do narave in čistega in zdravega okolja.« Pa so strogi pri sprejemanju? »Ja, to pa, zelo strogi.« Kdaj pa si ti postal lovec? »V Lovsko družino Lukovica sem prišel 1975. leta, januarja 1977 so me pa ..krstili«. Je bolelo? Menda ti jih nekaj naložijo po zadnji plati. »Niti ne, smeha je pa bilo, smeha, takrat pri Rusu v Šentvidu.« Slišal sem, da si imel pravo lovsko srečo in počil kapitalnega merjasca. »Bilo je 8. septembra 1983. leta. Tega večera ob 7. uri sem šel čakat pravzaprav jazbeca. En dan prej sem opazil njegove sledi v bližnji koruzi. Ob 10 minut do osmih pa mi pride na 10 korakov divji prašič — toda kakšen! Prvi strel ga je podrl, zadel sem ga naravnost v čelo. Bil je res mrcina, merjasec je imel 195 kg očiščen (drobovja). To pa ni vse, čekani (na sliki) so bili ocenjeni s 121,25 točkami, za 120 točk pa dobiš zlato medaljo. Do 6 let starosti še lahko ugotoviš starost, naprej pa ne. Na Lovski zvezi so ugotovili, da je bil star okrog 10 let. Res sem imel izredno srečo, ker so ga nekateri že zalezovali, toda brez uspeha.« Glavo si gotovo dal nagačiti kot enkraten dokaz lovske sreče — kaj pa medaljo si dobil? »Ne, nisem, nisem dajal na razstave, pa vidim, da ni prav. Kar odločiti se nisem mogel. Verjetno bom še dal.« Boš pa ljudem pokazal svoj uspeh! »No, ja, seveda bom (skromno, kot, da mu je nerodno). Saj je tudi tale pogovor neka reklama.« Ni reklama, če se pohvališ z .uspehom, reklama je, če povprečnost prodajaš za uspeh. To pa pri tebi ni. Še majčkeno zlobe (ah te ženske), kako pa kaj žena gleda na »jago«? »Prav posebno zadovoljna ni, pa kar gre.« »Poglej, lovci ste varuhi narave, kako pa gledate na gobarje? »Kulture manjka, kulture. Ne vidimo radi, da se cele skupine podijo po gozdu — to divjad moti in se umika pred njimi. Ožijo jim svobodni prostor. Tudi sam rad nabiram vobe — toda brez puške.« Je v domžalski občini steklina problem? »Je, je. Tole bi svetoval. Če opaziš steklo lisico (ta je navadno domača, hodi k domačim živalim), jo je treba čimprej pokončati s kolom ali podobnim. Obvestiti je treba najbliž-nega lovca, če to ne, pa vsaj postajo milice. Zgodilo se je, da je prišla v hlev med bike. Vseh šest je veterinar cepil in 6 mesecev so bili na opazovanju.« Prej sva govorila kako postaneš lovec, pa tudi sedaj imaš več obveznosti, ni to samo idilično sprehajanje v naravi, čakanje na »medveda«. Slišal sem, da ste kar strogi do sebe. »To je res. Vsak lovec mora narediti najmanj 20 delovnih ur v 1°" višču in 10 pri Lovskem domu.« Še marsikaj bi se dalo napisati, a kaj, prostor v Tosami je večkrat omejen. Namen pa je bil pokazati na za' nimiv »hobi« Tosamovca in tudi, da je med nami nekaj »jagrov«. »Morda bo kdo začel premišljevati, da se nam pridruži. Za poštene ljubitelje narave so vrata vedno odprta.« Tole mi je še rekel Pavle Kosmač, velja pa vam, TOSAMOVCEM (celo TO-SAMOVKAM). Milan Drčar IVANU V SLOVO Tiho in spoštljivo smo se na dobskih Žalah poslovili od našega najstarejšega upokojenega sodelavca Ivana CERARJA — »CERARJEVEGA ATA«. Vsi smo ga prav dobro poznali in občudovali, ker je kljub visoki starosti deloval tako čilo in zdravo. Veselo je bilo na zadnjem srečanju upokojencev in niti slutili nismo, da je to, za Ivana zadnje. Usoda je kruta in nemilotna, ne vprašuje za čas in želje, opravi svoje, ne meneč se za bolečine, ki ostajajo za našimi dragimi. Njegova življenjska pot se je začela na prehodu v novo stoletje. Ni poznal bezskrbnega otroštva in mladosti, saj je preživel obe vojni. Njegovo življenje je sestavljalo le trdo delo, poštenost, pravičnost in velika skrb za dom. To je Ivana tudi oblikovalo v čvrstega moža, da je vse tegobe in prepreke prenašal razumno in razsodno, s polno mero potrpežljivosti in dobre volje. Ivanu smo iskreno hvaležni za vso plemenitost, ki jo je zasejal med nami. Hvaležni za vse, kar je storil k° dober delavec in najstarejši upokojenec, za nas, ki ostajamo. Izgubili smo ponos našega Klub3 in obljubljamo ti DRAGI IVAN. 33 bo spomin na te, na tvoja dejanja ostal neizbrisan. TOSAMA St. 2 ____ februar 1988 ZAHVALE MaS0^e*aycem Srečotu, Mavriciju, _ r*nu in Bertelnu se zahvaljujem 1 podarjeno darilo in čestitke, ki so 1 Pn izrekli ob novoletnem obisku na domu. Prašnikar Jože v |.Vscrrb ki ste kakorkoli sočustvo-1 z menoj ob bratovi prerani smr-■ |e iskreno zahvaljujem. Se posebno zahvalo sem dolžan cem okteta in sodelavcem tkalni-cc širokih tkanin. Avgust Potočnik iskr°b srnrt' moje drage mame, se c„ eno zahvaljujem vsem sodelav-nj v oddelku belilnice ter sindikal-organizaciji za denarno pomoč. Peter Dimič mp0T^b°le& izgubi najine drage ma-k,, ..^ANKE GRČAR se iskreno za-no )U)eya D<-> TOSAMA za darova-nju cvet:ie’ pevskemu zboru in govorki Posef|no se zahvaljujeva vsem, snrs e.,nama izrazili sožalje in jo po-spremih na njem zadnji poti. Hčerki: Sonja in Janja pc ? ’ smrti mojega očeta Janeza Srv, ' sc zahvaljujem sodelavkam in tCr c,avcem tkalnice širokih tkanin, sn*J-ncl.ikalni organizaciji za izreke al)a m denarno pomoč. Pavla Lenček Osebne vesti Ni dan v mesecu febru- 1988 praznujejo Vzvodni sektorji re ver,ctina Marica, Kerč Francka, Sta ljjan alcnfin, Rode Dušan, Avbelj Ju Ccnr' ^vbe,j Danica, Bcrnot Jane2 MetkT Dimic Janez, Kosirnil Pavi:?' Miš Albina, Peterka Valentina Marini.Ivan' starc Anton, Urbanij, Vin "ka- Videnšek Antonija, Dolen m, Kosmač Albina, PROIZVODNI SEKTOR Proizvodnja medicinskih sredstev Brodar Daniela, Huber Dragica, Lončar Viktor, Murič Ivo, Podbcvšck Mateja, Us Danica, Škarja Marjeta, Pripravljalnica Bonšek Slavko, Lisjak Marjeta, Prelovšek Felicita, Sanitetna konfekcija Cerar Marta, Gričar Emilija, Jo-ger Mateja, Pivec Frančiška, Prašnikar Marija, Rus Andreja, Starbek Valentina, Zajc Albina, Vučko Marija, Pestotnik Francka, Mikalnica Bajde Marta, Brodar Minka, Buk-vič Ivanka, Cerar Marija, Florjančič Bernarda, Klopčič Francka, Kocjančič Jožefa, Merkužič Franc, Ravnik Joži, Sedeljšak Vilma, Šostar Ivanka, Rovšek Milena, Šmerc Metka, Tomažič Milka, Otroška konfekcija Cerar Marija, Cvetinovič Jožefa, Hafner Joži, Klopčič Bernarda, Marolt Marta, Merkužič Marjan, Urbanija Francka, Tkalnica ovojev Joger Marta, Košič Ani, Orehek Roman, liclilnica Gorjup Franc, Rahne Marija, Vesel Andrej, Vlaknovinski oddelek Kovič Valentin, Krašovec Franc, Orehek Marjan, Žordani Stanko, Tkalnica širokih tkanin Cerar Valentina, Grintal Joži, Jesenko Tatjana, Velkavrh Andjelka, Rodili so se: Klopčič Metki — hči Poročili so se: Rahne Marija por. TESTEN Medic Tadeja por. KRALJ Prišli v delovno organizacijo: Koprivšek Marjan — KS Klakočer Robert — belilnica Gotar Marko — PO m Odšli iz delovne organizacije: Urbanija Mihael — JLA Cerar Branko — JLA Bizilj Janez — JLA Vprašali ste V zvezi z vprašanjem ali obstajajo pogoji za uvedbo 40-urnega delavnika, dajemo naslednje pojasnilo: Po informacijah Republiškega komiteja za delo trenutno uvedba 40-urnega delavnika ni možna, ker je število delovnih organizacij, ki so uvedle 40-urni delavnik, zaključeno. Preteklo je tudi poiskusno 1 leto uvedbe 40-urnega delavnika, zato se sedaj ocenjuje uspešnost oziroma primernost tega delavnika. Po končani oceni bodo sprejete naslednje usmeritve in o teh bomo pristojne organe takoj informirali. Uredniški odbor: Vodlan Vida, Kokalj Zdenka, Peterka Simona, Cvetkovič Stanka, Gorenc Vojko, ing., Mcrlin Danica, Berlec Vladka, Drčar Milan, Klemenc Brigita, Korošec Nada — blagajnik, Stare Tone — fotograf, Lubinič Marjana, dipl. iur. — glavni urednik 1500 izvodov. Tisk: TCP »Djuro Salaj« TOZD »Papirkonfekcija« Krško PRI PR ME Ih MEŠANJE TEKOČIN LUPA 13IK15. DAN V rtESEUl PM Rimljanih ČRNE celine PREBIVALKE MESTO V ZAHODNI FRANCIJI MRČES VULKAN NA ALJASKI FRISH ranger TELESNI POLOŽAJ IONESCO E USENE PREBimfi IRSKE KOTNO RUMEN MAKAftSKA LMOS ZILAH^ MELIŠČE ŽENSKO /ME PREBIVALEC TRZINA MARIBORA BANKA KOČA bITNOST SESTAVILA v. V. TAVČAR IVANI OVIRALEG DELA PRIPOMOČEK ZA OČI K 0 r E h 7 z DEL GARDEROBE ZAPKINF OSSIP KAZALNI ZAIMEK M L E KI t R z 7 G 0 1 f Iz K 'VPC SJ „ T A M P t A OTOK \/ JADRANSKE MORJU M mm SANI „ Z* VOŽNJO HLODOV R f : B 0 S E A £ 1 ■ A K 0 T PAVČEK TONE ARNULp karantane lantan KI PAVLOVA AVBELJ VIKTOR Č C ) V L T_ E R _D_ E s E A T GROB NEZNANEC JUNAKA A ELEMENT Rimska ENA — Os L A_ L P 1 i V" D z Li. 7^ 1 Č j 7b Z/MSKA ZAŠČ/TA ROK Oj 3 A K T 1 . A l VJ k K S £ L J 1 < N E K RBšlTFl/ PREJSNE KRI2 'ANKE ^ oji 7 7 7 H [JA NAGRADE Tokrat je bila uganka kar težka. Reševalci ste sicer uganili, kdo je na karikaturah, težave pa vam je delala pisava. Tako se je Dušan Šinigoj spremenil v Šiligoja, Matjaž Kmecl v Kmeclja, Miha Ravnik celo v Toneta Ravnikarja in Miran Potrč v Milana. Upoštevali smo torej samo pravilno izpisane priimke (brez imen). Rešitve so bile pravilne tri in sicer: 1. nagrada: Razboršek Marija — KS 2. nagrada: Mohar Staša — kuhinja 3. nagrada: Strmšek Nejc — mikalni- ca Čestitamo! Tekstilni tehnični izrazi adjustirnica — urejevalni, pripravljalni prostor bukle — ime zi tkanine s kodrasto ali voz-ličasto površino dinamometer — (silomer) aparat za določanje trdnosti in spremembe oblike zaradi delovanja sil druzilni mikalnik — mikalnik za zelo vito odpadno prejo flanela • — mehka tkanina v krcpasti veza'' > kosmata na obeh straneh kablirana preja .h — je izdelana iz dveh ali večnitm prej, ki so bile skupaj spredene toleranca . — dovoljeno odstopanje v standardi vštricana preja h — (v stroku) je sestavljena iz ali več prej, ki so si vzporedn^ ali pa so skupno navite, niso P skupno spredene žaket • — črn moški suknjič za slovesne Pr ložnosti