GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
POZOR, NAROČNIKI,..
Naročnikov (Jamo potrdil a dostuje potrdilo pries 49 katerega dne, mm rotoiui plifam
M Urtu— in let* J« na
Upr»«a.
TELEPHONE: OHelsea 3—1242
No. 69. — Stev. 69.
Entered »s Second Class Matter September 21st, 1903 at the Port Office at New York. N. Y., under Act of Congress of March 3rd. 1879._ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
NEW YORK, FRIDAY, MARCH 25, 1938— PETEK, 25. MARCA 1938	Volume XLVI. — Letnik XI-VI.
TUDI S L OVAŠKI NAROD ZAHTEVA AVTONOMIJO
Zadnji napori španskih republikancev
BORBA SLOVAKOV ZA NEODVISNOST JE OBNOVLJENA
- ENI PRAVIJO, DA BO USPEŠNA
j *
Voditelj slovaškega gibanja za samostojnost je duhovnik Hlinka. — V čehoslovaski republiki je nad 3,000,000 slovaških državljanov. — Proti stranki Nemca Henleina je treba dobiti protiutež. — Dunajski 2idje morajo pometati ceste. General je vršil to delo v generalski uniformi. Avstrijski škofje so baje za Hitlerja.
PODONAVSKA "FRANCO MORA MORNARICA	ZMAGATI!"
ZA NEMČIJO , Mussolini bo odpoklical
PRAGA, Cehoslovaška, 24. marca. — Ceski Nemci zahtevajo svobodo in neodvisnost in kot kažejo zadnji dogodki, se jim utegne ta zahteva vre-sničiti. To je pa napotilo tudi Slovake, da so zaceli ponovno poudarjati svoje zahteve.
Slovaki že spočetka niso bili prav posebno zadovoljni v Čehoslovaski republiki. Kmalu zatem ko 'je bila ustanovljena Cehoslovaška republika, so zaceli kazati očitno nezadovljstvo s Cehi.
Njihov voditelj je bil takrat ,kot je tudi sedaj, katoliški duhovnik Andrej Hlinka. Možak je star 7 3 let ter je načelnik slovaške katoliške ljudske stranke. V zadnjih letih je bil večkrat zaprt, nikdai se pa ni odpovedal svojemu cilju — da morajo biti Slovaki svobodni.
Ko je začel Hitler vpoštevati stremljenje čeških Nemcev ter se je ob raznih prilikah zanje odločno zavzel, se je Hlinka vnovič pojavil s svojimi zahtevami.
Na Cehoslovaškem je približno 3,300,000 Slovakov, dočirn jih je na Madžarskem skoro pol milijona.
V čehoslovaškem parlamentu je sedaj najmočnejša stranka voditelja sudetskih Nemcev Konra da Henleina. Razpolaga s 55 sedeži. Zdaj se skušajo združiti češki, agrarci in češki obrtniki s češko narodno unijo. V tem slučaju bi bila s 75 mandati dosežena proti Henleinu protiutež.
DUNAJ, Nemčija, 24. marca. — - Dunajskim Z-i dom je bilo zapovedang čistiti ceste. Nekateri so si oblekli frake ter se pokrili s cilindri in se odpravili na poniževalno delo. # Posebno pozornost je vzbujal gen. von Somner, načelnik židovske veteranske legije, ki je prišel pometat cesto v generalski uniformi.
DUNAJ, Nemčija, 24. marca. — Joseph Buer-
"Naročeno mi je bilo, da vodim svoje čete na jugoslovansko mejo in stopim v prijatelj, sko odnošaje z va-šo kraljevino.'*
Hitler bo zgradil hitre | oborožene motorne čol-! ne. — Nemško vojaštvo j pozdravlja jugoslovansko armado.
BERLIN, Nemčija, 24. marca. — Velika Nemčija ne izgu-1)1 ja časa in hoče znatno ojačiti svojo vojaško silo v nanovo pridobljeni Avstriji. Hitler je včeraj ukazal zgraditi novo vojno brodovje hitrih o ho roženi-h motornih čolnov na Donavi in je oh istem času postavil avstrijske topničarke na Donavi pod poveljstvo nemškega stotnika Nordmanna.
S ponosom sedaj nemški listi po vda rja jo, da je Donava nadomestila Reno in Odro kot največja nemška reka, ki tečo na razdaljo (iOU milj po nem š>kem ozemlju. Listi tudi ome njajo, kako veliko in važno vlo-go je v svetovni vojni igralo avstrijski) vojno brodovje na Donavi, ki je pomagalo pri prevažanju avstrijsko-nemških ar mad čez Donavo v Srbijo in na Romunsko.
Nemško časopisje povdarja, da Nemčija v prijateljskih odnosa j ih z vsemi državami, ki meje na Donavo ob njenem toku do Črnega morja — z edino izjemo (Vhoslovaške.
DUNAJ, Nemčija, 24. marca, i— Nemke čete so sinoči dospele do jugoslovanske meje in so stopile v prijateljsko zvezo z armado nove nemške sosede.
Na jugoslovanski meji je bil prirejen slovesen sestanek med nemškimi in jugoslovanskimi četami. Ko je nemški poveljnik
armado iz Španske, ako general Franco zmaga. Anglija mora Italiji priznati osvojitev Abesini-je.
MEHIKANCI VSE REPUBLIKANSKE POLITIČNE ZASMEHUJEJO | STRANKE SO OBLJUBILE P0M0C
ZDR. DRŽAVE ST. JEAN DE LUZ, Francija, 24. marca. — Z
/vA/* i -i	. I naglim prenosom močnega pritiska s srednje fron-
200,000 Mehikancev je" b	-♦ a	F	ii-i
.	...	. .ite v gorenji Araeon so rasisti republikancem pre-
demonstnralo proti;	, .	,	li i-i- t_i
™, „ . . v	,prečili, da niso popolnoma obkolili riuesce.
Zdruzemm državam. —
Poleg tega pa so tudi
LONDON, Anglija, 24. marca. - Nek diplomatski vir pravi, da 'ho Benito Mussolini poklical italijansko armado iz Španske samo, kadar bo general Franco za na ga I in tudi le tedaj, ako Anglija Italiji prizna osvojitev Abesinije.
Samo na teli pogojih, katere je Anglija do pred kratkim smatrala za nesprejemljive, more sloneli angleško-italijan-ski sporazum.
V Rimu je fašistična stranka objavila izjavo, v kateri hvali italijanske uspehe na Španskem. Fašistični direktorat "z velikim ponosom povdarja junaštvo italijanskih legjonarjev, ki so zopH bili bistven čini tel j J za zmago na Španskem."
(ilede vseh drugih vprašanj je bil dosežen sporazum in «1 i plomatski izvedenci napovedujejo kapitulacijo Anglije glede španskega in nižinskega vprašanja.
Kot pa zagotavlja neko poro čilo, Ikj. Anglija vstrajala pri svoji zahtevi, da Italija odpokliče nekaj vojaštva iz Španske, da s tem pokaže svojo do hro voljo, p red n o ho sklenila kak sprazum.
Ministrski predsednik Neville Chamberlain bo jutri v parlamentu pojasnil svojo vna. njo politiko ter bo pordaril, da bo Anglija posredovala v slučaju, ako bi bili Belgija in Anglija napadeni, oklonil pa bo vsako pomoč Čehoslovaski, ki je sedaj smodnlšnica Evrope.
Pokazali so, da podpirajo predsednika Carde-na»a.
ROOSEVELT ODPOTVOAL IZ'WASHINGTONA
MEXICO, Mehika, 24. mar- j	,
ea. — 200,000 mož, žena in o-1 WASHINGTON, D. C-., 23. t rok je očitno pokazalo svoje marca. — Predsednik Roose-nasprotstvo proti Združenim velt je smoet odpotoval iz državam. V dolgi vrsti so ko- Washingtona v Warm Springs rakali po mestu, da pokažejo ^a., kjer namerava ostati 10
predsedniku Lazaro Oardena <lui- s st'h°j i« vzel mnoš° h su, da od otb ru je jo njegovo od- stin, katere bo med svojimi po-redbo, po kateri je razlastil i «-itnh-ami rešil, nozemska petrolejska podjetja,'	-' • 1--
vred"°st "j WA OBSOJENCA KRŠČENA
Velikanski množici pred	*
predsednik Cardenas z balkona MOUNDSVILLE, W. Va., JI. palače rekel, da bo Mehika iz- marca. — V državni kaznilnici vedla svoje obveznosti v ino
zeinstvu in bo takoj pričela z odškodnino 17 ameriškim it. drugim tujini tvrdkam.
Slikovita parada, v kateri so bili zastopniki vseh industrijskih in trgovskih podjetij z več godbami, je kazala sovražnost proti vsem tujcem, posebno pa proti Ameri'kanceiii.
Nekatere skupine so med ko_ ni kur i jeni kričale: "Ena, dve, tri, gringos bodo šli.''
Slične demonstracije so se dogajale tudi po drugih mestih republike.
V glavnem mestu je zastala vsa industrija, da je mogla biti v prizor jen a parada; celo elektrarna je ustavila obrat.
ckel, ki bo vodil dne 1 0. aprila ljudsko glasovanje, je rekel danes, da vladata popoln mir in sporazum med narodno socijalistično vlado in -med rimo-ka-toliško cerkvijo v bivšem avstrijskem ozemlju.
— Mi smo vsi Nemci, — neoziraje se na veroizpoved, — je vzkliknil. — Z gospodarskimi in so-cijalnimi odredbami bomo vse rešili, kar se še da rešiti v ozemlju bivše Avstrije. Ko se enkrat delavec prepriča, kdo in kaj je Hitler, ga nikdar več ne zapustil
VARŠAVA, Poljska, 24. marca. — Vnanji minister Josip Beck, govoreč v senatu, kjer sta v di plomatski loži sedela letski in estonski poslanik, je pojasnil godke, ki so dovedli do obnovitve diplomatskih odnošajev med Poljsko in Litvinsko.
* Vojak obmejne straže je bil ubit," je rekel Beck. "Ako ta smrt odstrani nesporazum med dvema sosednima državama, Poljsko in Litvinsko, tedaj je dal življenje za plemenito stvar."
ŽIDJE ZAPUŠČAJO GDANSK
GDANSK, 24. marca. —Okoli 3000 Židov je v zadnjih tednih zapustilo Gdansk. Odhod se je pričel po nemškem vrpa-du v Avstrijo, kar so gdanski uaziji slovesno obhajali. Ž id je so pričeli bežati, ker je nazijski glavjii stan odredil še večji bojkot židovskih trgovin. Po u-licah so bili zoipet nalepljeni letaki in židovs'ke trgovine so rdeče in rumeno pobarvane. Javna zborovanja so pre po-
čez
reko Ebro zgradili dva mosta na čolnih 25 milj jugovzhodno od Saragosse. Zjutraj so prekoračili reko in so zavzeli Gel-so na severnem bregu reke. Po. poldne so napredovali za pet milj proti Bujaralozu, okoli 40 milj vzhodno od Saragosse, o-, glavni cesti^ ki pelje v Frago in Lerido ter dalje v Barcelono.
Vladne čete, ki drže mesta O-era, Pina in Gelsa na severnem bregu reke, z artilerijo ob vladajo cesto Haragossa-Ca>pe. Mesta Fuentes de Ebro, Quin-to, Sastago in Eseatron pa morejo celo obstreljevati s puška, mi
BARCELONA, Španska, 24. marca. — Fašisti so včeraj li-
sta bila krščena dva izmed treh odvajaleev, predno sta bila obe- da ril i na novem kraju nekako v
sredini prejšnjih prodiranj v severnem in južnem Aragonu.
dr. Jamesa I. Sederj...
TOVARNA PRIČELA OBRATOVATI
FUNT, Mich., 24. ma.ea. — Ko je bila velika tovarna Buiek Motor Car Co. zaprta en teden, je včeraj zopet pričela obratovati. Na delo se je vrnil" 12 ti. soč delavcev.
REILLY JE ZOPET ZDRAV
______vedana do 10. aprila, ko bo
Dalje je reke Beck, da" Poljska ni opustila nobe-	in a^rijAi pleblseM
i J	. !M:irzni «o nnrnmli nrnhifaLtcn
ne priložnosti, da bi bile končane nenormalne in nevarne razmere na litvinski meji. Po njegovem zatrdilu je poljska diplomacija vedno verjela v to, da je najboljše sredstvo za utrditev evropskega miru neposreden stik, kar pa ni bilo mogoče med Poljsko in Litvinsko.
Naiziji so naročili prebivalstvu, da se tekom volilne kampanje abirajo okoli radija, da poslušajo govore iz Nemčije in Avstrije.
Za 4»n plebiscita .pripravljajo v Gdansku veli<ke demonstracije za "nemško edinstvo".
AMERIKA BO GOSPODARSKA SILA
MEICO, Mehika, 24. marca. — Izgnani ruski revolucionarni voditelj, Leon Trocki, napoveduje, da bodo Združene države po prihodnji svetovni vojni, ki je po njegovem mnenju neizogibna, vodilna gospodarska sila na svetu.
Toda po Trockijevem zatrdi, lu bodo po svetovni vojni tudi Združene države šle skozi veliko revolucijo, kot so do sedaj že šle mnoge druge države.
Trocki je podal to Izjavo zastopnikom California Press Association in jim je rekel, da bo prihodnji svetovni vojni-sledil i splošna svetovna revolucija, ki tudi ne bo prizanesla Združenim državam.
Trocki je rekel, da je edini ključ <1o miru pravična razdelitev blaga med narodi. Rekei je, tla so ruski revolucjonarji pričeli z visokimi ideali, da pa sedaj izkoriščajo ruski narod.
Edward J. Reilly, čegar bri-fjantni razum se je omračil po neuspešni obrambi Bruno Ri-. cliarda Hauptmanna, je izvoje-J yoele me<l val zmago in je bil zopet pri-pirščen v družbo. Porota Suffolk okraja v Riverhead, L. I., je Reillvja spoznala za duševno zdravega in sodnik L. Barron Hill je takoj podpisal naročilo, da je izpuščen iz K'"**0 Park State bolnišnice.
K njegovi zanagi mu je največ pripomogel slavni psih juter dr. Ralph Reed, ki je zatr jevai, da bo Reilly zopet sposoben opravljati svojo odvetniško službo, ako bo izpuščen na svobodo. Dr. Reed je rekel, da je Reilly dovolj ozdravel, da ne bo več v nevarnost sebi. niti družbi.
Ko je Dr. Reed končal s svojim strokovnim pričevanjem, jo bil Reilly poklican preti sodnika. Sodniku je svečano obljubil, da bo, če bo izpuščen na svobodo, imel privatnega zdrav nika, ki ga ba zdravit natančno
še na, 4ti let stari Arnet Booth in 2") let stari John Travis.
Booth, Travis in 2f> le stari Novi napadi imajo najbrže za Orville Adkins so bili obešeni cilj Bujaraloz. ker so v novembru odvedli 7*> | Ravno tako so tudi pričeli let starega suliaškega voditel ja i napadati okoli Huesee, toda ni.
so ničesar dosegli.
Republikanci priznavajo, da tiči njihova največja slabost v tem, da nimajo dovolj orožja. Aeroplani generala Franca nadkriljujejo po številu vladne aeroplane kot 4 proti 1. Republikanci pravijo, če bi bilo to razmerje samo 2 proti 1, teda j bi mogli zdržati vsako ofenzivo. Zato pravijo, če bi mogli v inozemstvu kupiti 200 ali 300 aeroplanov, potem ne bi mogli i zgubil t i vojne.
Kakor v usodepolnih dneh pred 17 meseci, ko je bil v nevarnosti Madrid, repuiblikanei zbirajo vse svoje sile, da se postavijo proti sovražniki..
Vse delavske organizacije, ! vse (politične skupine obetajo vladi svojo pomoS. Vsi so edini v trdnem sklepu v tem, da se bodo borili do konca. Mladinske skupine so se ponudile, ' da sestavijo dve diviziji vojakov.
Karkoli se more dogjaiii v prihodnjih tednih, duh naroda se je dvignil proti nevarnosti, da bi general Franco zmagal. Isti odločni duh je tudi reši: Madrid. Toda sedaj je vladni položaj mnogo slabši, kot je bil
TROJČKI POKLICANI K VOJAKOM
SAINT OLMER, Francija, 24. marca. — Leon, Emile in Ca-mille Morlot, ki so trojčki, so bili rojeni v vasi Saint en strahovitim nemškim liombard i ran jem 25. julija, 1918. Včeraj pa so vsi trije oblekli vojaško suiknj".
HOOVER SE VRAČA
SOUTHAMPTON, Anglija, 24. marca. — Bivši predsednik Herbert Hoover se je s parni-kom Nonnandie odpeljal v New
York. Pokazal se je pravega	poldrugim letom. Gene-
modrijana, ko je na vprašanje nekega časnikarja, kake načrta ima za bodočnost, odgovoril: *4Na krovu Norniandie name- biva ravam ostati, dokler ne pride v New York."
GOSPA DOLLFUSS V ŠVICI
ŽENEVA, Švica, 23. marca. — Vdova po avstrijskem kanclerju dr. Englebertu Dollfns-
ral Franco ima veliko število italijanskih in nemj&ih vojakov in oil Nemčije in od Italije do-innogo vojnega lnaterija-la, zlasti težko artilerijo in ae. roplane. Odkar je Hitler očistil nemško armado visokih častnikov, ki so bili proti pu^|plov-ščini na Španskem, prihaja iz Nemčije znatno piomoi-.
SLOVARSKI TAMBURAŠI
su je s svojima otrokoma vče- jbodo igrali jutri popoldne 26. raj dospela v Brnennen ob Lu.j marca ob treh na radio postaji tako, kot žele zdravniške obla leernskem je-zeru, kjer bo najbri.WJZ. Rojaki, ne zamudite te sti.	'stalno ostala.	1 prilike!
"G ti AS N A B O D A" — New Yoif
Friday, March 25, 1938
■rite
99
"GLAS NARODA
(VOICE OF THE PEOPLE)
Owned and Published by SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY
< A Corporation»
Frank Kak»-jr. President	J. Lupsha. Se;.
Place of husinoss of the corporalir.r. ami addresses of abovo officers: 216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
45th Year
ISSUED EVE 111 DAY EXCEPT .SUNDAYS AND HOLIDAYS
Advertisement on Agreement
Za celo leto velja list za Ameriko
in Kanado ..............$«.00
Z« pol leta ................$3.'J0
Za četrt leta................
Za New York za eelo leto . . $7 00
Za pol leta ................
Za inozemstvo za eeh» leto .. Za leta ................$3JX»
Subscription Yearly $6.—
'(»LAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDEIJ f\T
PRAZNIKOV
'GLAS NARODA", 216 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. V. TELEPHONE: CHelsea 3—1242
DOPISI brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar za naročnina naj sc blagovoli poSiljat! po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšuje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnik«.
CEHOSLOVAŽKA JE PRIPRAVLJENA
Ivo so .se završili v Avstriji usodni dogodki, je ves svet pokazal-na Češkoslovaško, čpž, zdaj »i pa ti na. vrsti.
Se prej, predno je Hitler zavzel avstrijsko ozemlj^je Nemčija izvajala precejšen pritisk na svojo eehoslovašk<r sedo, ki ima v svojili mejah nad tri milijone Nemcev, kateri hi dosti raje imeli v Berlinu svojega gospodarja, kakor pa v Pragi.
In ko je Hitler namignil, da bo treba zadevo čeških Nemcev rešiti na ta ali oni način — to se pravi zlepa ali pa zgrda — je imel čehoslovaeki vnanji minister dr. Milan Ho-dža govor, v katerem je vzkliknil: — Mi se bomo branili, branili, branili!
Te njegovo besede niso brez pomena.
(Vhoslovaške oblasti prav dofliro vedo, da bo vojna, v kateri bo tudi civilno prebivalstvo igralo odločilno vlogo.
Prebivalstvo, — od šestletnega otroka naprej — se ve-žba, kako se je treba zaščititi proti zračnemu napadu, kako se ji- treba uporabljati maske proti strupenim plinom ito.
Ženske se vežbajo za sanitejsko službo in se Tiče štediti z živili.
Prej se je vse to vršilo pod pretvezo, da je treba posnemati'v tem pogledu druge države, 'zdaj pa noben Čeh več ne taji, da vse te priprave veljajo vojni z Nemčijo.
Sama ( ehoslovaš»ka bi se mogočni nemški armadi ne mogla dolgo in uspešno ustavljati. Toda pomisliti je treba, da ima <za seboj Francijo, in da se ne bo kar tako—meni nič, te-bi nir*—na Hitlerjevo zahtevo odpovedala vojaški zvezi s Sovjetsko Rusijo.
Francija in Sovjetska Rusija sta pa sili, ki jih niti Hi1-ler ne more podcenjevati.
Sicer se pa zdi, da je Nemčija dobila z Avstrijo vse, kar more zaenkrat prebaviti.
Dasi sta Nemčija in Italija zaveznici in že vsaj navidezni prijateljici, bi Musoliniju nikakor ne bilo povolji, če bi njegov severni sosed Hitler silil še dalje proti jugu.
Priključitev Avstrije Nemčiji je bila iprecej umevna
stvar.
Z drugim ozemljem, v katerem žive ljudje, ki.nin|^[<fIz
Nemci ničesar skupnega, bi seveda ne šlo tako gladko.
Velikonočne pošiljatve
Nikdar ni spomin na domovino in na svojce tako jasen in svetal kot v velikonočnem času.
Pa tudi naši domači o Velikinoči nestrpno čakajo pisma iz Amerike.
Veseli so pozdravov in voščil, najbolj jih pa razveseli denarna pošiljatev.
Pošljite velikonočna darila v obliki de. name nakaznice s posredovanjem
Slovenic Publishing
Company Travel Bureau
21« We* 18th Street	Hew York, V. Y.
KARNEVAL* NEW ORLEANSU
THE LARGEST SLOVENE DAIJjY IN U. S. A
I "GLAS NARODA*' \
* pošiljamo v staro do- ^ ^movino. Kdor ga ho-
ass
• •
Del velik parade, ki jo priredi* vsako leto na pustni torek v
la posneta pn-d mestno l.išo.
New (»rleansn, La. Slika je bi.
Tedenski kotiček
Piše: I. BITKO VINSKI. Pittsburgh, Pa.
Nove vrste stanovanjskih hiš oziroma cenenih delavskih stanovanj so tu v Pittsiburghu pred kratkim pri če 17 graditi. $na talca hiša, prav^aj; dodelana in .s pohištvom opremljena, je bila odprta občinstvu v svrho inšpekcije zadnjo nedeljo popoldne. 51 Tj Bigelow St., in ker je bil lep dan, je dospelo na tisoče naroda, med n jimi tudi /pisec teli vrstic.
Hišica je pritlična ter ima svetlo, cementirano klet s pečjo za centralno kurjavo in posebnimi sinki za pranje, kuhinjo, kopališče, 2 spalnici in front sobo, ki služi lahko tudi kot obednica. Tlak po vseli sobah je iz trdega lesa (guinwood) in ga lahko spolišaš da se vidiš v njeni kot v zrcalu, stropi pa so iz posebne kompozicije, ki se ne 1 tišči in no pada kalcor plaster.
Stanovanje je pripravno za majhno družino z malimi dohodki in za t-h, ki sovražijo hojo po stopnjicah. Z grade ym ti stavim vsake velikosti * poljubnim 'številom sol) in s por-čem — po tvoji želji, potrebi in sredstvih.
Prednosti takih hiš so naslednje :
1.- Ogrodje je iz jekla (Stran steel) na podoben način kot pri nebotičnikih in je tako varno proti skrčenju, trohnenju ali poškodbam od črvov In termitov (mravelj.)
VAS BOLJ KRI2 7 SO RAMENA PRETECN JEN A T Dobite dobrodošlo pomoč = pu
«HBK
PAIN-EXPELLER
■ j» naprodaj po 3Sc in 7»c
^	r -nmb fete
LINIMENT
0
i 2.) Tako hišo moreš naročiti kakor pohištvo, avto: ready made. Delavci od kompanije pridejo, skopi jejo in seementi-rrajo klet, sezidajo podstav in dimnik, zložijo poslopje z vsemi potrebnimi pritiklinami za vodo, plin in elektriko, lično pobarvajo od zunaj in znotraj, vse je gotovo v 14 dneh, v treh tednih pa se že z družino prebudiš — v novem stanovanju.
.'?.) Take hiše so ceneje nego navadne in bodo v bodoče še mnogo bolj, ko bo na tisoče naroči! in se bo vršilo iT-delovanje na debelo (mass-production kot na primer pri avtomobilih.
4.) bodoče nameravajo načrt v toliko izpopolniti, da boš tako hišo lahko razložil in na truck naložil ra^en kleti in vzel s seboj kakor pohištveno ropotijo, ako se bos selil radi dela v drugi del naselbine ali v drugo mesto
•	*	-m
Danes v ponedeljek ,lne 21. marca, ko te vrstice pišem imamo krrasno gorko vreme kot še nikoli v tem letu. To je prav gotovo na Čast rojstva resnične kraljevske princese, ki je najlepša hčerka matere-narave: Vesna, katero ^o skozi celo zimo tako željno pričakovali milijoni in milijoni.
Tu kako tudi ne, saj sveža pomlad bo tisočem in tisočem povrnila ljubo zdravje, tisočem in tisočem Wt> prinesla delo zunaj na zdravem zraku, ( in upanju, da tudi p«],tovarnah, jeklar n ali jjuna^). tisoč in tisoč za ljubljen ri» parov bo združila in uresničila njih sladke sanje takotrane junijske neveste in ženina, in izpolnila J>o še mnogo drugih pričakovanj in upov po
ftrečt hrepenečemn človeštvu.
•	• -
0<Vprhno tndi mi vrata naših src* na ste-žaj in izženimo ven hladno zimo obupa, žalosti, zavisti, jeze. sovraštva in malo-
i marnosti, mesto tega pa naj po-isije solnee bratske ljubezni, i medsebojne *loge, vzajemne !pomoči in vztrajne delavnosti v dosego začrtanih ciljev; in tako bo v naših srcih kraljevala ne samo kakor v naravi začas-
^ če naročiti za svoje ^, fc sorodnike ali prijate- J! ^ Ije, to lahko stori. — 4 j S Naročnina za starimi
\
K I • •
Zgaga
^ kraj stane $7. — 2 (talijo lista * ljamo.
ne
•v posi- £
(" A K POKORK
Kakor v-ako ielo, je tudi b-tn* napočil listi čas ko moram
3 ljamo.	5/
K;s»-oi in de .-etindevetflesetim
'-rotkoru naših rojakov par r"-MILIJONARKA SE JE UTO- >»ičnih. toda kido-grenkih po PILA V KALri.	jvedati.
[ Napočil je ča- ko-anja, žal ' Varšavska javnost -toji po. i vanja in pokore, vtisr.ni n; pojasnjene drame, ki'	.
se je odigrala v enem i/med'	P«kom. mi gre-mki,
najelegantnejšil. hotelov poi>f'kl S|',G ?n,ft S"**'1! tor v ske prestolnice.	preserno-ti in nemarnosri ni-
ShizalmiŠtvo hotela je otlkri jsmo pomislili, oa bo nastt>-lo v kopalnici kad nekega In-d'''*	zgodaj ni
ksuznega apartmenta v hi^i J-^opil čas pcikore in kesanja. truplo ženske, ki je odšla v ko-' palnieo v kopalni obleki. Ko
palna kad je bila do roba napolnjena z vodo. Poizvedbe) so pokazale, da je utopljenka, ki se je nastanila v hotelu pod lažnim imenom, soproga nekoga milijonarja iz Vilna. Izai-
Sveto pismo pravi, da je do-sti poklieanih, toda izvoljenih je le malo. Blagrujmo izvoljene in pomilnjino sebe in tiste, ki so bili poklicani, pa niso bili izvoljeni.
Pomilnjrno jih in pomilujmo sebe, kajti med njimi li in
nila je z doma nekaj dni pred
.	, „ i*vojo smrtjo ne da bi koga o oni je. in na tisoče iih ie — od
na in minljiva, ampak večna t, m obvestila.
pomlad do konca življenja. | Z Iravni^ka preiskava je do-• • • ,	j gnala, da je nastopila smrt za-
radi zadušitve. Doslej pa manjkajo podatki za snm. da
Neka slovenska gospodinja
mi je naročila naj to-le d enem io })ilfl *m]aaa zena umoriena.
svoj Kotiček, kar drage vo- Povsem verjetno so zdi. da je Ije storim
Ako j i na s na mizi ali drugem pohištvu bele madeže o:I vroče posode ali aazlit«-alkoholne mokrote, jih odpraviš najgotoveje in najhitreje, ako zaviješ v mehko vecvrstno cunjo košček sladkega (ne sla-liesTB-) masla in potem tako dolgo drgneš po mad< ži'h, da izgi-nejo.
• • •
Rojaki, kadar prinesete v bolnišnico prijateljem in svojcem cvetlice, in ako so mešane, pazite, da ne bo prevladala bela barva, kajti belo cvetje bolj pristoja na mrtvaški oder in pogreb nego v bolniško sobo. Zategadelj je pri Kitajcih in nekaterih drugih narodih l>ela barva ne pa črna kot pri nas.
Med cvetlicami naj bo vselej dovolj zelenja, ker zelena bar-v'a je simbol upanja, nobena ^tvar pa tako ne pospeši okre-
muijonarjeva žena izvršila samomor. Preden se je napotila v smrt. je napisala kratko pismo v ruskem jeziku in ta listič je našla v kopalnici kriminalna policija.
ŠTEL JE MINUTE. KIOiH NI UČAKAL.
Ob smrti bivšega egipt^kega ministrskega predsednika N»-sima pase v Kairu poročajo listi, da je prejela Marija Ifuh-nerjeva, hči dunajskega hotelirja in nevesta pokojnik'a. Še prod nekaj dnevi pismo od starega zaročenca, v katerem ji je Nesim paša zatrjeval, da bo v štirih do petih tednih najsreč-
novoangleške do californijske obali, od Rio Grande pa ilaleč gori do kanadske meje.
Velik je bil greh, zato mor i biti tudi pokora strašanska.
porok?:.
izvrši
Egiptu ali na Dunaju
Saj se menda ža začel pokoriti ? Seveda si se začel. Nikar ne taji, dragi rojak. Nikar ne taji meni, ker <em se s teboj vred v veselju in uživanja veselil in užival ter se s teboj vred v pomanjkanju pokorim.
Nočeš priznati, kaj ne, ker .d zakrknjen srešnik. Nočeš priznati resnice samo zato no. ker je resnica, gola resnica — in Bo? naj se usmili — tudi suha in kisla resnica, da je joj in prejoj!
Tvoja pokora se je začela v trenutku, ko si polna pričako-vanja podstavil pod pipo koza ree, misleč, da >e bo ie kaj na-|teklo, pa ti je skozi pipo na-lušo zakokodakalo amoza to, kjei;^^1^^1 Klok. . . Klok! v
nejši človek na svetu. V tem času se je namreč in tela vršiti j'n]°<l
' Sto je samo za to, kje j l^kl^Vvo -naj se izvrši poročni obred, v {Klok!
Piv I
. v , V nastavljeni kozarec se je p i
dnev, je poslal Nesim pasa -vo- L njimi napori pocedila ,ire-
vauje nego bolnikovo trdno za-iji nevesti prisrčno pismo, v ka- (uj„a tožba. "Tridldidldi''
upanje, da bo ozdravel.	[terem je zagotavljal, da šteje -	* *. ..
'	I • * i- - i	i ! reklo, pa je bilo vsega konee.
minute, ki ga se ločijo od so-
Prvi pomladni pozdrav vsem čitateljom in'prijateljem. ' demnajstletne Marije
I
Važno za potovanje
Kdor Je namenjen potovati v stari kraj ali- dohiti koga
tam, J« potrebno, da Je poučen v vgeh stvareh. V tied naie dolfo-letoe skuiDje Vam ziunoremo dali najboljša pojasnila m tudi tm potrebno .preskrbeti, da Je potovanje udobno ih hitre. ***to se sa-oono obrnit« na nas za vsa pojasnila. ' i
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vlzeje in spiob vse. kar Je za potovanje potrebno v oajhtyrej&em fasi, in Imr je flavno, za najmanjSe otrofilc?.
Nedržavljani naj n« odlafckjo {io zadnjeca trenidka. ker piedno •e dobi iz Washinittona povratno dovoljenje. RE ENTrtY PERMIT,
trpi najmanj en mesec.
t
Pišite torej takoj za brezplačna navodila In zastavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali.
f
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street
New York, N. Y.
mRTiui^i*!9^! i!ts im i i tf-i tm ^unmtainiHUTnin (iiTnKRii! rnuv^BfB firTTHit:	^iitsti^eHt^aniiimfiiBii; i^itt^ngwtiHeimiinfnafflBiHMiib
__^^ 1 • m^ j _ _ ^ -
ijQ^ll 1 Q^VC mm i m wimn^flti	mun 11 tiwsnnnwiSisiiiiHititiisiaimw
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KUR2U
T JUGOSLAVIJO	i	V ITALIJO
tilMI________Din. IN - 7a I 6.35 .......... Ur 1W
| 5.N ______________ Din. m ] $ IZ.Zi ------------------- ur t—
f 7.X0 ____________ Din. t—	% 2*5« .......... LJr M#
fl).65__________lNn. m	I 57.W -------------- lir
ftS.M ________________ Din. 1199	IllWi---------------- Ur tm
mih ____________ Din. ttoe	flflja -----Ur tOOO
KER SE CENE SEDAJ HtTHO MENJAJO SO NAVEDBNB CBNII PODVAŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
la Izplačilo vetjih zneskov kot icoraj navedeno, bodisi v dinarjih aH Urah dovoljujemo ie boljše pogoje.
Izplačila v ameriških dolarjih
Za 'vplačilo I ft.— morate poslati.....................$ 5.79
fit.— - - ........................$1W.8I
»L&-— " - ..................»1«^-
tH- - * ..................„..4*1—
Mt- - - ----------------MM
nt,- - - ------------t
' Prejemnik dobi f starem krajn lzi»l»Cilo r doisi^th.
ro CABur iritiii IA M|>. 4 nusTOJBiNo 11.-
SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY ^Gla. Naroda"
«1« Wttrr ISth dTKBBT	NBW YORK, N. 1.
POŠILJATELJE OPOZARJAMO,
aa| nakaiejo pri ^šftfljj^rab ohrogie vtble (naprimer ato, dveotd, tiaoi) dinarjev artramn Ur, kajti Jaka Isplatila se jnjUMa la-vrfle, palec toga Jo pa poiiljanje oeokroflih vsot tadl raameroma SLOVENIC FIHIU8IBN0 CO. (Travel taw)
Gotovo tf- j«* p rot ros J o, .ure venpre [»a nUi obudil. Kar malo i počakaj, ti jo hom obudil jaz.
—	Ali ie veš, kako je bilo meseea oktobra, ko si privleče) grozdje domov? Mkoro *(] vs«n keg-a serozda si pokusil in dom si dajal pokukat, prepričaj, to se, Wko je sladko.
—	Ali Še ves, kako neprevidno si mešal -zmleto grozdje Tukaj drsela kapljica po kadi, tam je pljusknilo na^tln.
—	Ah, če bi zdaj imel tisi. kapljice in tUte pljuske:
—	In ko je v <odu vrelo in prekipevalo, si rekel v svoji pregrešni ošabnosti:
—	Oh, kaj zfjto, pa naj kip^ in naj gre po tleh, saj so same pene!
Do (>beli uses bi ge obliznif, ko bi mogel tiste pene popiti:
—	Večkrat si namesto z vodo 2 božjo kapljico oplaknil koza ree, in ee ti je potem so-lo od. povedalo, da rrisi mogel vsega popolni t i, si pljušknil ostanek v stend ali pa v premog ter o-šabno izrekel bogokletne besede: — Kar v koln ž njim, da bo pozimi l>olj gorelo.
—	Takih m ipodobnih grahov bi ti lahko še na stotine na. štel, pa nočem, ker se mi smiliš, dragi rojak.
. — Kako ti jg pri duši, pri jatelj in tovariš v veselju, gre-bn, stiši in pomanjkanju?

"O r A S NARODA- — Now fork
Friday, March 25, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. X,
/
GEOFFREY GIUJXGOT< >NE
NO C POZABLJENJA
"Nikar no delajte neumnosti,; pel	dal mnieno-bek) pro- zahljenju: Le strahot oil -spomin
:on|,. diena!" Doktor Sidney uasto obleko bližje ženske vas žene v obup." liev, ridjfe je v zadnjem hipu i kaznilnice. "Da boste vedeli I tASsn*o smrt mi .nore dati potegnil dekle, ki je hotelo sko-jzakaj," je rekla trudno in bri-
li v reko. n?iza j. Že deset mi- j pave, "zdaj me boste pa radi
pustili na mojo pot! Pobegle kaznjenke ne >meti imeti pod *vojo streho, sicer bodo še vas zaprli."
Vstala je, a zdravnik jo je spet potisnil v naslonjač. "Z obraza vam berenu da niste zlocinka. Pripovedujte mi.*'
Dekle je dolgo molčala, potem j. s preprostimi besedami opisala svoje življenje, rekoč: "Moj oče je bil bogat, a gospodarska kriza ga je pri tiral a v krymplje oderulfa. ki ir« jo do dna uničil. Oče se je ustrelil,
1)111 je i7ff37.oval krhko postavi co in je j>o njeni omahujoči hoji -poznal, kaj namerava.
"Ne vtikajte »e v s.car, ki va- nič ne briga,** je d-jalo dekle in ga srdito pogledalo.
"PačeiiMi bi radi umrli, otrok moj
"Ne nadlegujte me! Izpustile mi roko. ali . .
"Ali pokličete t rožnika," je -pod dokončni stavek in jo s -ilo odtrgal 4h 1 obrežja. Dobrohotno je dodal: "Nikar rie mislite, da mi je za norčije. Saj bi bil lahko va< oče. Zdravnik -eni in mogoče vam morem kaj pomafgati."
Samomori tka se je vsa okro-niP.! k njemu — bila je zares lepa. nežna, mlada osebi ca — in je trpko dejala: "Meni ne mor« nihče več pomagati. .laz sem preganjana žival in mi ni moči več živeti."
"To delal e iz hipneira obu-
"Nik- kor. Dobjr«. -eni o tem premišljala." j«- zacepetala Ja-
ko bi.Uwtiio. da -e je doktorju postal on. marveč >em zabodla
nekoga starca, ki tra je bi! o le-* i ■ 11 prav tak«r uniči! ko mojega nor ta. Y žepu -o um nr-šli samokres policija |>a je iz poslovilnih pisem dognala, da je na-
poza hijen je."
"Motite so. Ce bi vam jaz mm gel dati pozabljanje, ne tla bi inruii
"tNe verujem v čudeže." " Čudežev ne znam delat L .Moreni vam pa preteklost izbrisati iz spomina in vas odrešiti očitkov, ki vas mučijo. Brez dvoma ste že slišali kaj o primerih, ko je kdo zaradi kakega padca ali sunka na glavo izgubi] sipomin. Zdravniška veda more z operacijo doseči isti učinek. Del kosti vaše lobanje bo pritiskal mi poedino dole možganov in ko se boste zbudi-jaz sem pa še i>to noč vzela, li iz narkoze, se ne boste niče-nj» gov koničasti nož za rezanje papirja in sem šla k oderuhu Weigleyu v stanovanje. Nisem ga »poznala. Ne da bi se mu bila prijavila, -em zdrvela sko-'.i odprta vrtna vrata v hišo in njegovo sobo — sem ya zabodla. Posli, ki so pritekli z v-eh -t! a ni. so me hoteli na mestu raztrgati. t« da rešil me je člo-vek. ki je stopil iz sosednje sobe in — ki bil Weigley, ode-ruh -am. Moja žrtev torej ni
v bridkosti -kirčilo srce.
"Dajte, nekaj vam 4»ov<ni," j«* dejal. "Tu blizu <• t a on jem s -v< jo -esfro. Povedali mi l»o--te v-e in obljubim vam. da va« izpusriin tl.-i -Volhulo. če bfiste Čez uro -e teh m»^!i."
Dekle je drhte obleklo dežni pr.MŠč na -vojn -uho post avion, potem pa je skomignila: "Ne boni <e premislila, ker s«- iti-niani za kaj peiiiislit?. a če že hočejo zvedeti ..."
< '< z te ka j minut na to jo dr. Beveridge odveilel neznanko v sv<»jo pisarno in ji dal kapljic za pomirjenje živcev. Vrgla se je v naslonjač k peči iti je /.dela ondi in ^strmel';! v ogenj. Skuštrani, črni kodri so ji pa dali na bledo lice in iz nj< nib mačjih oči sevala brezupna žalost.
"Zanosile so name, otrok moj," je milo povzel zdravnik. "tOovok sem, ki vse »razumom.'
"Tudi to?" Odpela -i jo gumi j-k i plašč in zdravnik je o-u-
sar spomnili, kar se je bilo zgodilo pred operacijo."
"Ali more vsak zdravnik to operacijo izvesti?" je dekle začudena vprašala.
"V teoriji že, a sicer le malo-kateri zdravnik. Jaz sem te operacijo zmožen. A* svetovm vojni sem po vojaških bolnišnicah izvedel več takih lobanjskih operacij."
"Kaj pa, če -o operacija ne posreči? Ali bolnik umrje, ali zblazni?"
"Umrje."
Deklo jo vzdrhtelo.
"Saj — izgubiti nimam kaj. Na vse se pozabi ?"
"Na vse. Niti svojega ime-

-'t t
Meh da ga med sodobniki ni človeka, ki bi si upal trditi, kar trdi madžarski državni upokojenec Paul Kcrr: "Zadnjikrat sem spal neke majniške noči leta 1915* |>otem ,pa nikdar več!" Tako ta možak » vso resnobo trdi, zraven pa zatrjuje, da ■spanja nič več ne pogreša ter da je -docela srečen človek. Njegova zgodba - pa je baje isale:
Od 1. do 3. majmka leta 1915 so se za mestece- Gori ice v Ga lici j i bili krvavi boji. Ta -nesrečni Kerr se y takrat bojeval v sklopu ?>. avstro-ogrske armade ter je bil hido ranjen.
Mr i rn-kini izapornirii iomv-skim ognjem je do-bi I v glaVo-. drobec granate, ki mn jp povzročil hudo rano. Od tistega časa baje mož ni več spal. Živi pa še danes čvrst in zdrav s svojo ženo in tremi otroki v budimpest anskem predmestju Rakos?zegi. Sam o svojem se-
danjem načinu življenja takole pripoveduje:
"Ob enih čez polnoč hodim spat, to se pravi, da ležem v
kadar imajo -preveč dela. Seveda naredim to zastonj. Sicer sem pa vesel, če imam kaj o-praviti, zakaj dan 24 ur je vražje dolg.
iKakor poročajo, so zdravniki spočetka poskušali vse, da bi možu pomagali. Pa jo bilo vse zaman. Preiskave posameznih telesnih delov nesrečne ga Korra so dognalo, da je mož docela upravno raščen človek in da nima nobenih bistvenih J hib. Omeniti je še treba. "d\f se Popoldne pa grem domov. je K err mod tem časom, ko nič
posteljo. O btreh zjutraj pa že vstajam. Tisti dve uri,-ki ju vsak dan preložim v svoji po-jkijer berem. Branje poljudno-!nt. .spi, tor<J v toku let, zredil s tej ji, ležim ž zadrtimi očmi tertzuanstvenih knjig je za me ti-za vt>č ko G kg. T»ošIušam gramofon ali radio. ;>sto, kar je drugim smrtnikom j Tako se gla^i poročilo. Stro-Vedno inii še prihaja na misel -panje: odmor., okrepitev. Vsa- kovnjaki pa naj bi povedali, da bom mordia vendarle še za- ke tri ure pa moram kaj jesti, ali je talka prikazen res mogn-spal, vendar v zadnjih 23I letih Kai ^ it;in t/j VPI, kaUm. ca. ' Ako je mogoča in je torej se kaj takega se m zgodilo. <», j,^ (Vmffi Pomanjka- v3e P**«" 4** treh pti.rstanem m se-s T»rvun -a r uokako človek vsaki stvari privadi, vlakom iKdjem v mesto, kjer v	t j -----------
kaki dve uri stojim blizu glav- vsak daD po>katUm o4 pip|	NAZNAINill (5
ne pastaje ter gledam kakovsakf> uro PTlo. Tn ; NAZNANILO
Vlaki prihajajo m odhnjajo. ;natenfna nre<litev časa mi ,>0-i / Hojakom ji«, Pei.psylvaui.p Ni-kar ne .mislite, da je to dolgo- J m a.ga premagovati dolgi čas, ki ^,osehnn v Alleghaov^ (am časno. To me močno zabava.'ga imam na razpolago. Sicer '3r'a Somerset okn.ju) Nato pa grem v kavarno, od 1 sem pa telesno docela zdrav in I sanjamo, da jih bo obiski tam pa v urad, ki sem pred Uf mi prav nič ne pozna, da V»i jnas novi potovalni zastopmV svojo upokojitvijo v njem de- mi moja dolgoletna brez spal- J	FRANK AHLTN
tal. Pnav m- prav sedaj tam'nost bila kakorkoli škodljiva, j Rojake prosimo, naj tun po-nimam nobenega tvpravka, ven-, Mvljub vsemu temu sem srečen j skušajo ustreči pri nabiranju dar ^am preberem časopise in Človek, ker sem se vdal v to .naročnine.
pomagam svojim tovarišem.' u^odo.''
Uprava HI as Karoda
mera val 11-1 relit i najprej \Veig- rtft se ne več -fiomnili. A tudi leva. nato pa sebe. Jaz pa sem j bodočnosti se vam ni treba ba-tega nesrečneža v zmoti nsntr- ti. Jaz bi skrbel za vas, dete
tila. — Seveda -o me dali v kaznilnico in toliko, da nisem zblaznela. Spomin na mojo ne. dolžno žrtev me je preganjal in trpinčil. Kaznilnico bi bila še prenesla, a svoje vesti ilisem mogla več. V norišnico pa nočem miti — raiši umrjeir "
Doktor Beveridge je zami-
moje. Moja mlajša sestra je vdova; če bi njena hči Še živela, bi bila zdaj v vaših letih. Moja sestra bi vas bila tako vesela ..."
Dekle je ganjena zrla v zdravnikove oči. "Hvala vam, i gospod doktdr," jo toplo deja-|la. "Dam so operirati. Xa-
sljcno poslušal. Xi bil sodnikil^lf iz mo,,,>	<"1<>
bil jo sočuten človek, ki je inot-P	.. . . . , }
ril žaloigro življenja z drugač-1 Zflniv1Illl1i SJ -1°	dekle-
nih točk kakor vi-šilci paragra-\tov?	v ^ dnevnik ml
fov. ki so za to poklicani, da iz- ^ J0 n,at°	^
vavo delo.. LP710. bledo dekle
so je /pisala Priscila Bewster in
ji je bilo ena in dvajset let.
reka jo grozotne sodbe. Xjogov poklic mu je veleval, da pomaga in ne uničuje. "Otrok moj," je krotko povzel "zdaj j Ciospa (lershwinova, sestra vidim vse jasno. Vi ne hrepe ni-j zdravnika dr. Boveridgea, je
to po «mrti; hrepenite po po-
GEORGE C. APOSTLE, Inc.
UNDERTAKERS
RDIM JUGOSLOVANSKI POGREBNIH T NEW YORK L' bi POPOLNI	tflOC iN
OKOLICI rooREB tKl	vlfejE
PREDNO GRESTE KAM DRUGAM. OBRNITE %E
NA NAŠ POGREBNI ZAVOD. KI VAM BO NAJ*
MLJ&E POSTREGEL PO NAJNIŽJIH CENAH
be Mtal Mi m stotnik. M vi« m pm. i*	drug, r~J««nt1«
H. t. S BSOOKLTN. N. *. 406 W. 43 St. i 219 Attutic Ayr. Circle 6 7393
i
vso presedela pri postelji 1k>1-tiiof. Ob šestih zjutraj je zbudil svojega lina t n: i4i5bndiia
rr-"
j Dekle je mimo ležala; njene j ra»|>rte or i m* zrle zdravnika, j ne da bi »a s|>oznala. "Xi«"* ne j ) vem, kaj pa mi je?" je rekla i 'z nožnim sladom. "Kje pa {
SHlIlf*	*
r^n-riinja -o je bila pov-etnj
" * -
, (K»4la!^v»n> iui 4. «trani )
"POSLANCI DOBRE" VOLJE V JU2NI AMERIKI
Skupiiia ameriških feombsHfcov j« ^letela Iz Združenih drža v v Baenor Aires^^i prisostvujejo v St uličen ju argentin skega predsednika Ortiza.
1S1

T. ZVEZEK: Uvod — X a t o fl u o - pravljici in pripovedke. —- Spomini na de.la. — Jurij K ožja k. — Jesenska noč med slovenskimi polha*-" — Domen.
—	Dva piijatelja.
II. ZVbZRK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova zenitov. — Klostcrski žolnir. — Grad Ro-jinje. — Ciolina.
TIL ZVEZEK: Deseti brat. —' Nemški valpet.
IV. ZVEZEK: t Vet in >ad. — lie 1 ioe-tuo£ra sodnika. — Kozlov>ka sodba v Višnji gori. — Dva brata
^ • ZYYiZEiK: Sosedov sin. — Sin kmetske^a ce-sarja. — Med dvema stoloma.
vr ZVEZEK: Dr. Zobor. — Tngomer.
VII.	ZVEZEK-. Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma.
VIII.	ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja.
—	Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdi«. — Zenitov iz novošojjivosti. — Spomini starega Slovencu Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako jp Kotarjev Peter pokoro dola), ko je krompir gradel. — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Veronika D-scniška.
(Spisal B. Kellermann)
tiloboko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunei moj Evropo in Ameriko. Uoniahii inžonjer ^MacAlaii vodi ouromno deio. < Vle armade delavcev zari vajo vedno globlje v osrčje zomje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna- volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Ev ropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo >e čuti orjaški ritem, ki mestoma kn'lmimra v gTan-d i ozn i h opisih In dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva.
259 strani . . . $1.20
A
10 zvezkov $10
Ivan Pregelj: Izbran
STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani.
V Štefanu Gol j i nain podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih grašean^k«* mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana G olje, ki da ▼ pravem pomena besede 44življenje za svoje ny<*/' Preplete! je roman * tragedijo lepe Tolminke, ki v »roji čudovito nežni izvedbi nima »sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni. » splošno zasloveli pridiki *4Pu>tina pridna.'* In "Pnlver und Blei" ter bi^r nase novelistike: **fto«poda Matije zadnji jamst."
Cena $1.50
Naročite pri:
Knjigarni
Glas INaroda
216 W. 18tf» STREET NEW YORK, N. Y.
Bogovec Jernej
(Spisal Ivan Pregelj)
Pisatelj jo posegel v dobo, ko se je zaeel širiti prote^tan-tizem po Slovenskem. Pridi-irarja Jerneja je klasično opi-AaL Romanu so dodana potrebna pojasnila.
Cena $1.50
ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreskega. 269 strani.	^
V tem ITI. zvezku nam prikaže Pregelj preloj»o i»o-stavo našega velikega naroitnesra gospodarja IS. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico t^iuu delu •trori že pred leti napisana večerni^ka zjyodba •» mladostnih letih GlavarjevihjEi dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njepovi življenjski modrosti pri čebelah, na njegovem gradu Lansprežu, kjer mu sivo jrlavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska pove:t. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha -slovenska zemlja sama.
Cena $1.50
/ ,
/
"GLIB NlBODW§w Tort
'tup
< -mepa'
15» yi*
Friday, March 25;'1938
g>HB LAB&EST SLOVENE DAILY IN V. B. *.
SKRJANOEK
IZ 2IVUCUA
Ik "flUSMMM" fllREWl: LN. 51
"Tako sedaj bomo videli, koliko kamnov spada v vsake skkipino. Eno skupino preštej, Dieter, ti pa drago Hennelore.
Otroka štejeta kamne vsak svoje skupine. Hennelore mtštcje šestnajst kamnov, Dieter pa devetnajst.
"iSedaj pa bi rada vedela, koliko je kamnov vseh skupaj," pravi Herma.
• "O to bon*) takoj vedeli, gospica Herma. K svojim devetnajstim kamnom bom prištel Hennelorinih šestnajst." 44Prav! Kako si brihten, Deter." 44Jaz tudi!" zakliče Hennelore častihlepno. 44Seveda, tudi ti prideš na vrsto, Hennelore. Najprej naj prešteje Dieter."
Dieter šteje in pravilno našteje in pove, da je devetnajst in šestnajst petintridesset.
Nato Šteje Hennelore dve skupini po trinajst in enoindvaj-set kamnov in jih našteje skupno štiriintrideset. Nato jima daje Herma druge naloge. Otroka se na ta zanimiv in ne težaven način naučita seštevati, odmevati in delit! ter sta vedno marljivo na delu. Pri tem se vsi mnogo smejejo in otroka se pregibijeta na svežem zraku. -
Onnnar pa ne more umakniti svojega pogleda od krasnega Herminega obraza. Niti najntanj ni slutila, da jo kdo opazuje; mislila je, da je z otroci sama in v?=e lia njej je bilo pristno in nič umetno. Zadnje dni jo je pri jedi mnogo opazoval in je bil vesel njenega naravnega vrenja. Vedno mu j »ostaja jasnejše, da -še nikdar ni srečal dekleta, na katerem bi bilo vse tako jasno in resnično, tako živahno in pristnh. kot na njej. Nikdar poprej se v njegovem srcu ni dvignila želja, da bi si to ali ono dekle za celo življenje navezal na sebe) niti Anite, katero je imel zelo rad in jo je visoko spoštoval.Le la mala učiteljica je v njegovem srcu zbujala to željo. Imeti
Narod, ki ne klepeče ter otroke ljubi
V listu "La Prensa**, ki iz-haja v Buenos Airesu, popisuje J. W. .Mason kako se mu je godilo na Japonskem, kjer je bil noj^aj časa sfcnffcfj s svojo ženo. Prav zanimivo popisuje japonski značaj, zato iz njegovega pripovedovanja posnemamo:
Japonec je zaprt, kar je nje gova največja značiljio.st, ki že tisočletja vpliva na japonski značaj ter se katže na vseh področjih japonskega narodnega življenja. .Ta lastnost je -sploh najbolj nevarna japonska lastnost. Japonec ima zaupljivost in iskrenost za napako človeškega značaja. Tz tega izvira sevčida tudi, da so tako molčeči ter bolj nagnjeni k samot ar jen ju. Naj navedemo samo nekaj vzgledov te njihove lastnosti, ki se kaže pri vseh mogočih prilikah.
Že to- je zanimivo,, kako ti ljudje -sedajo na zemljo, kako nosijo gostom jedila na sila majceni ti krožnikih, l>ako imajo železnice ozkega tira, pesmi v treh stihih in s 17 zlogi, kako matere sroje ot ročice nosijo naiirfitu s seboj*, njihov nauk, da resnice ni mogoče z bo
tako tovarišico v svojem življenju — imeti tako ženo ob svoji l vedami povedati, hiše, ki ima-
drani — kako lepo mora to biti!
Tako stoji 4olgo kot prikovan k tlom in skozi mlado zelenje gleda njen mični obraz, na lepe in pristne lase, na celo njeno ljubko postavo. Slednjič pa opazi, da mora pustiti svoj prostor, kajti Herma je ravnokar rekla:
44Tako, Kidaj pa boano lepe kamenčke, ki so nas? toliko naučili, zopet nesli k njihovim tovarišem. Mogoče so se že bali, da bodo tukaj gori sami ostali. Hitro, rešiti jih hočemo to bojazni, potem pa moramo iti notri in si roke lepo umiti, ker gremo potem h kosilu."
Navidezno miren stopi Gunnar zopet na pot in gre dalje, tako da so ga mogli opaziti Herma in oba otroka. Otroka priskačeta k njemu.
"Sti 'ie Onnnar! Oh, stric Ghinnar — ali veš, koliko je dvanajst in sedemnajst?" ga vpraša Dieter in se ga oklene.
Onnnar se zasmeje.
"O, anislim, da mi boš znal sam povedati."
44Da, dvanajst in sedemnajst je devetindvajset."
"Ali pa mogoče veš, kolikokrat je mogoče napraviti tri Iz dvanajstih, stric Onnnar?" vpraša Hennelore.
Gunnar smeje pogleda Hermo in zelo zamišljen pritisne prst na nos.
14To pa moram <še premisliti," pravi.
Hennelore poskoči.
44O, jaz pa takoj vem; štirikrat morem napraviti tri iz dvanajstih!"
"3di se mi, gospica Hell, da sem prišel ravno ob času, da morem izvedeti uspeh prve računske ure."
Herma svojega ".pravljičnega" princa pogleda nekoliko v 2adregi in se more siliti, da ne kaže svoje zadrc*0.
4 4 Da, danes smo imeli računsko uro na prosiem. sonce 1ako lepo sije. Sedaj pa gremo v grad."
44Dovolite, da se vam pridružim; samo za malo časa sem >el na svež zrak."
Herma se prikloni, tip da hi kaj rekla. In zopet se zmerja:
"Xaumnica, zakaj pa si tako v -zadregif Ali nisi še nikdar govorila z nobenim moškim? Zakaj ti utriplje srce do grla ? In najbrže m tndi rdeča. Pa to pride samo od tvoje neumnosti, ker samo na to misliš, da si ga, ko si ga prvič Videla, imenovala pravljičnega princa. In to ti noče iz glave in se zato obnašaš kot kaka goska. Pred vsem pa ne pozabi — ta mož je za tebe izgubljen — gospica Anita ga ima rada. Tvojemu srcu ni treba divje utripati, razumeš?"
"Upam, da vam otroka ne povzročata mnogo težkoč."
Tako pravi Gunnar v njene misli.
Herma se zgane in je zopet popolnoma mirna.
4 4 Do sedaj mi ni bilo treba še premagati nobenih težkoč, moja učenca mi delata samo veselje. Lahko razumeta in se dobro učita."
"To ni nič čudnega, ako jima napravite vse tako lahko. Baroncsa, Seebachova mi je povedala, kako dobro razumete otrokoma učenje napraviti kot kak praznik."
Herma se no more ubraniti, da ji ne bi kri pri njegovih tako prijaznih besedah ne bi zopet šinila v obraz.
"Vedno se nisi smatrala za najvišjo in najplemenitejšo dolžnost učiteljice, da svojim učencem napravim učenje lahko in prijetno. Treba se je izogibati otroke siliti. To pa gre seveda samo pri dobrih in pridnih otrocih, jaz pa sem imela srečo, da ^em take otroke dobila. Mene sploh življenje obsipa s srečo."
Zadnje besede ji privabijo zopet vso vesek*?t na njene ustnice.
Onnnar jo gorko pogleda.
4 4 Malokdo more o sebi tako .reči, toda še manj jih je, ki bi to s|K>znati."
4'O, če se človek čuti srečnega, mora biti tudi hvaležen, da pride sreča do prave veljave. Potem se tem ra->*i not rudi za drugega."
"Torej podkupoval ni poskusi?" ji pomaga Onnnar.
Herma se zasmeje.
"^Jbgocel Toda — ali morem kaj zato, da mi svet tako zelo uf»d4t"
Ouwnar nekoliko pomisli.
"To sem že enkrat slišal —"
Efpcina prikiimr. -----
"Pr&r	Ee Hifcrfl ,kajti 4ak* rečem pogostokrat."
4 4Kako p« vam kaj tukaj ugaja, ko ste se v razmere Že nekoliko vfivilit"
---- x Ottfc vrfMajft,* 1 ^
jo prostora samo za eno družino, njihova majhna posta vi ca. V občevanju so Japonci tako molčeči in zaprti, da je belemu tujcu »to že kar miučno. Tujec mora venomer govoriti, medtem ko Japonec le odgovarja: "Ali re's? — Kaij pravite?"
Kadar Japonci svoje goste pogoste po japonskem načinu, je včasih bolj živahno, vendar nikdar ne spočetka. Sicer pa jo pogovor tudi ob takih prilikah omejen le na nekaj na-vzočnih ljudi. Kadar pa Japonci prirejajo bankete po evropskem naeinu, je v dvorani tako tiho, kakor v cerkvi. Niti šepeta ne slišiš, čeprav je morda zraven sto ljudi. Če pa Japonec že mora pri banketu imeiti napitnico, jo dobro na-ipraivi. S^ploh znajo Japonci izredno dobro govoriti kot govorniki, čeprav na primer njihov jezik nima niti izraza za "napitnico." Včasih ob kaki taki priliki govori po več. Japoncev zapored, govore pa vsak po 5—10 minut, in sicer kake strokovne stvari najrajši razlagajo.
Nekoč -so na nekem banketu poleg moje žene posadili Ja-
ponca, ki je bil spočetka nad vse zgovoren ter je tako mojo ženo dobro zabaval z vsem mogočim pripovedovanjem. Naenkrat pa se mu je tak besedi ustavil, nakar je spregovoril: "Rekli so mi, da bom sedel sedel zraven vas, gospa. Zato M»m si izbral šest ipredmetov, ki sem vam o njih govoril. Sedaj sem že vse povedal in ne vem nič več, kaj bi še rekel.";To je dovolj enostavno in naravnost povedano.
Tujcu se Japonci zde preveč zaprti, ker se zdi, kakor bi svoje misli hoteli tujcu prikrivati. Vendar so to svojo lastnost nekako podedovali. V domačem življenju pa so mnogo bolj odkriti. doma so čelo mnogo bolj iskreni 'kakor drugi narodi. Zlasti v občevanju s svojimi otroki ne kažejo nobenega nezaupanja, marveč "so odkriti kakor so odkriti otroci. Na velikih -zborovanjih se* zete ka kor ipotiaČeni, do tujcev pa so res sila previdni ih oprezi i.
V.odnosu moža do žene veljajo isti podedovani pogoji, da se je trdba zatajevati in svoja čustva prikrivati. Žena sploh le redkokdaj svojega moža spremlja na kak banket, kamor hodijo navadno le moški. Kadar pa tudi ženske pridejo v družbo, se navadno kmalu zberejo v ženski krožek ter se med seboj menijo. Japon-ki mož je seveda s svojo ženo nežen. Zato jo tudi po japonsko imenuje "gu-ši", kar bi slovensko pomenilo menda 4 4moje norieica," Kajne, da ie nožen? V prejšnjih stoletjih jo je imenoval "moja kuhinja", "moja sroalnica". Resnica je, da ima Japonec ženske za nekaka nižja bitja. Zato pa je tudi Japonka taka, da nikdar ne bo prignala, da; jo ima njen mož rad. 1 Kaj takfga drugih ljudi nič nie briga.
Al o ji ženi se je zgodilo tole: Ko "Se je zabavala z japonskimi ženami in dekleti, jim je pokazala zapestnico, ki .sem ji jo kupil, pa je rekla: 44To mi je daroval moj mož." Japonke so se glasno zasmejale, ker se jim je zdelo, da jo je moja žena polomila, ko se je pobahala, namesto da bi ostala skromna.
Več Jaiponcev sem povprašal, kako "hi v primeru velike nevarnosti počeli, ali bi najprej reševali svoje žene. Možje so
Z
EMLJEVIDI
Z N 1 2 A N E CENE
P0KRAJN1R0CN1 ZEMLJEVIDI:
JUGOSLAVIJA ....... .25
CANADA ..............................40
ZEMLJEVID CELEGA SVETA
Gena JS5
ZEMLJEVID AVSTRIJSKE-ITALIJANSKE FRONTE
(L. 1918) ...........?5
ZDRUŽENIH DRŽAV
Mali zemljevid (velikost 12*20 inčev) .............1«
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
ATIMM, Celerado, Kibw, Kentucky, Tennessee, Oklihais, Indiana, Montana, Mi.gip»l, Washing-Wyoming
Cena 2ft centov.
TURISTIČNI VODNIK
Illinois, Minnesota, Michigan, Wisconsin. West Virginia. Ohio, New York. Virginia
Vsebuje glavne rešite, železnice, električne proge, okraji, mesta, trgi, vasi, poStni uradi, jezera, reke itd.
Posamezne države Ste.
NaroČilom je prilotitl si v gotovini. Monej Order all poštne znamko po 1 alf S centa. Ce potljete gotovino, rekomandl-rajte plsm«.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
-216 W. 18 St., New York
VSE PARNIKE
in
LINIJE
ki so važne za Slovence zastopa:
SLOVENIC PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18th St., New York. N. Y.
o tem precej čafea premišljevali, kakor da bi kaj takega še nikdar ne bili mislili, nfrkar so mi navadno odgovarjali: 44Morda!" Brez dvoma pa je, da bi bili najprej reševali svoje otroke, ki jih imajo jako radi. Mislim pa, da večina Japoncev tako preudarja: Ko bi nastala kaka nevarnost, je treba pomagati otrokom, ker si bodo ženske že same znale pomagati.
NOC POZABLJENJA
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Pole« naslova Je itarldno do kdaj Innate plafeano limroCnlno. Prve ■tesUka pomeni meaec, drnga dan in trt tja p* .eto. Da nam prthre ahe nepotrebnega dela In strofikov. Vas prosimo, da skuta te ns ročni-^ravoCasne poravnati. Poffljlte naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte naiemn sastopolkn v Vasem kraju aH pa kateremu lamed sastopikov, kojlb imena so tlsksaa s Melial črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge napelbine, kjer je kaj nalib rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
8an Franelaeo.
COLORADO:
Pneblo. Pater Cullg. a. SoftM WalMBbarg, M. J. Bnrnk
INDIANA: Indianapolis, ft.
'LLINOI8: Chicago, J. Bevčič ČMesro, J.
(Chicago. Cb wt>
la Illinois^ Jollet, Jonnle Bamblcb U Salle, J. 8poUek Usscoutsb, »rank Angsada
North Chicago In Waukegan, Math. Wariek
MARYLAND:
pitami!ler. Kr MICHIGAN: ' Detroit, L.
Vodoplroo
OHIO:
Barberton, Frank Trohn Cleveland. Anton Robat. Chna. Karl linger, Jacob Resnlk Jonn BUpnlk Glrard. Aaton Nogodo Lor a la, Louis Balant. Jona Yooagstowa. Anton KlkaU JRXUON:
Oregon City, J PRNNSTLVAN1A:
Jmlktf
B rough ton. Anton Ipavno Conemangb, J. Rrossvoi
Coverdale ta okolica, Mra. I
MINNRSOTA: Chlnholm. frank «y. Joe. J. Rvdetb, Louis QUbort, Loots V HlbHnc, John Porfla Vlrgtna, Frank Hrvattek
MMtEAlU:
M. M. Puta
J. LrHarlet
Export.
rarret. Jerry Okorn Foroot City,
Qreensburg. Frank Novak Homer City, Fr. Fere no ha k Johnstown, John Folants
Krayn, Ant. TanAalJ Lnaorae, Frank Balloeh *" Midway. Joha 2ust
Pittsburgh In okolica, Philip Progar Stoetton. A. Hran Turtle Creek. Ft. Brhlfror Weat Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN: Milwaukee. Weet
Sheboygan,
WYOMING: Rock Sprla
Dtassondvlilo, Joe Rollch
Fr. M*
WAXtiSflUS NARODA*
(Nadaljevanje z 3. straoi.)
O svoji preteklosti je vt-delb le toliko, kolikor ji je bil povedal njen dobrotnik dr. Beve-rrdge. Zatorej je bila hči njegovo, g«* v mladih letih umrle sestre in st* je imenova Florence Cumibersson.
Štiri leta so mirno in srečno živeli skupaj; zdravnik in njegova sestra sta ljubila tega nesrečnega dekleta kot svojega otroka. Prva velika skrb se je pojavila, ko se jo _dekle zdaj Florence, zaljubila v Franka Dowel la, prvega asistenta svojega dobrotnika in je mladi zdravnik mislil na poroko. Prej'ali slej se je to pae moralo zgoditi, a dr. Beveriidge in njegova ^ostra sta le težko privolila v zakon.
Mladi par je odšel na žen it o-vanjsko potovanje v Evropo. Frank je hotel svojo ljubljeno Florence pokazati svojim londonskim sorodnikom. Bilo je v februarju in sredi morja je si Wit orkan zgrafcri tad jo z obema novoporočencema. Ko sta bila teden dni v Londonu, je dobil dr. Beveridge strašno pismo od Franka; da je Florence zaradi viharja na morju hudo izfbolela da so že misliii, da se ji je vneJa miožganska mrena. Vendar se to ni zgodilo, pač pa je oslepela. Frank je z letalom odpeljal svojo ljubljenko k slavnemu očesnemu strokovnjaku v Pariz in je temu povedal, da si je Florence pred petimi leti zaradi padca iz »avtomobila poškodovala lobanjo in je za nekaj časa izgubila .opomin. Doktor Montos-cott, pariški zdravnik, je pre-iskal bolnico in zahteval zdaj takojšnjega dovoljenja za novo operafjjQ,Jsei; bi "Florence sicer dotiaaiHi;fedtafoi slepa.
PfiJtft|p*tocki pisma se je gospa Oershwinova olajšano oddahnila, a njen brat je žalostno pri pom mil: "Res je, doktor Montescott ji »bo rešil oči a po tej operaciji bo naša Florence postaBa spet PrisciWa Bewster. Izginila bodo zanjo ta leta pri nas, koj se bo spet vsega spominjala, odtlej, ko sem jo bil operiral. Niti naju, niti'Franka ne bo več spoznala. Spet bo pobegla kaznjenka, ki hoče umreti, <Ja bi pozabila ..."
Doktor Beveridge je brzoja-
vil Franku, naj otlložijo operacijo, dokler sam ne pride v Pariz. Upal je, da bo skupno s slavnim pariškimi tovarišem našel kako srednjo pot . . .
Frank Dowel I ga je ves drhteč od razburjenja sprejel na kliniki. "Počakati smo hoteli, a danes opoldne se je bolezen tako pohujšala, da je bila operacija nujno potrebna. Pred i« aprila: dvema -urama je Montescott o-pfriral Florenco in nadeja se, da bo spet videla. Montescott je odprl prejšnjo rano na lobanji in je osvobodil očesni živec izpod pritiska lobanjske kosti."
Pet ur sta Frajik in dr. Beveridge sedela pri postelji Florence in čakala, da bi se zbudila. Skdnjič je počasi odprla oči. iDoktor Beveridge jo je prestrašeno pogledal. Sunkoma se je povzpela kvišku in ljubki obraz se je od strta ves spačil. To ni bila več Florence, to je bila obupana kaznjenka. Trpko je vzkliknila:
"Zaman je bilo! Nisem izgubila spomina! Dajte mi oble-| ko, da se rešim s smrtjo, preden me odžene jo v ječo. i čem, nočem v norišnico!*' I Beveridke jo je prijel za roko in jo skušal z nežnim glasom 'potolažiti. "Florenco, moj ljubi otrok . .
t "Zakaj «jii.pravite.Florence? Jaz sem Priselila Bewster. Kaj hoče ta človek tukaj?'* Z grozo je zaipičila pogled v Franka. 1 'Ali ste od policije?"
Vsa kri ji je izginila iz lic. Prijela se je za obveze na glavi in je omahnila na blazino. Njeni možgani niso mogli prenesti te druge operacije in ne hudega razburjenja. Priseilla Bewster je bila mrtva.
KRETANJE
PAŠNIKOV
SHIPPING NEWS
26. vtarca: • Hex v Genoa lie de Franre v Havre
3». marca:
Normandie v Havre Aquitauia v Cherbourg
1. aprila : Bremen v Bremen
2. aprila: Cnnte di Savois v Genoa
6. aprila: Queen Alary v Cherbourg Paris v Havre
5». aprila: Suturuia v Trot
14. uprila:
Kuropa v Bremen
Bex v Genoa
£J. aprila:
Lafayette v Havre Aquitania v Chehonvg
22. aprila :
Bremen v Bremen Roma v Genoa
27. aprila:
Queen Mary v Cherbourg lie ile France v Havre
SO. aprila :
Paris v Havre
Confe rti Savola v Genoa
2. maja :
Knropa v Bremen 4. maja : Normandie v Havre New York v Hamburg 0. maja :
Vnlcania v Trst
10.	maja: Bremen v Bremen
11.	maja:
Queen Alary v Cherbourg Hnnsa v Hamburg
12.	ma j a :
Champlflln v Havre
14.	maja :
Rex v Genoa
15.	maja:
Norman<1ie v Havre Kuropa v Bremen 21. maja:
Satiirnia v Trst 2a. maja :
Queen Mary v Cherbourg
27.	maja: Laafyette v Havre Bremen v Bremen
28.	maja :
Conte di Savoia v Genoa
ZAKAJ SE BOJUJEJO.
Poročevalec nekega pariškega lista piše, kaiko si je na slepo srečo izbral deset japonskih vojakov in jih vpr&šal, zakaj so prišli prav za prav na Kitajsko. Vprašanci so pripadali raznim socialnim plastem in so prihajali VL raznih delov Japonske. Med njimi so bili budhisti in šintoisti, delavci ter intelektualci, desetniki in navadni vo jaki. Njihovi odgovori so pa bili po vrsti sledeči:
1.	Ker je cesar tako hotel.
2.	Ker so Kitajci prekršili pogodbo, ki jo svoječasno sklenili ti nami.
3.	Ne vem.
4.	Ker so pdlk, kate>remu pripadam, poslali na Kitajsko.
5.	Ker ima Japonska ^reveč prebivalstva.
6.	Nirofam niti najmanjšega pojma.
7.	Ker so nas Kitajci napadli.
8.	Ker nam je cesar za povedal, da moramo asem. — -
9.	Ker je bila čast le ogrožena.
10.	Ker smo hoteli na Kitaj-skem.napravitv red.
1.	junija:
New York v Hamburg Aquitania v Cherbourg Normandle v Havre
3.	junija: Etiroiia v Bremen
4.	junija: Roma v Genoa
7.	junija:
lie de France v Havre
8.	junija :
Queen Mary v Cherbourg Hansa v Hamburg 11. junija: Rex v Genoa Columbus v Bremen Champlain v Havre 15. junija:
Normandle v Havre
Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. junija:
Normandle v Havre ».Bremen v Bremen 18. junija:
Conte di Savoia v Genoa Aquitania v Cherbourg
21.	junija : Lafajfette v Havre F.uropa v Bremen
22.	junija:	' Queen Mary v Cherbourg v Ile de France v Havre '
25. junija:
Vulcanla v Trat 29. jnnija:
New York v Hamburg Normandle v Havre Aquitania v Cherbourg
2.	julija:
Bremen v Bremen
Champlain v Havre V Rex v Genoa