■ ... i. ”*um> Poštnina platana v cotnrlaf krat,.- -fc-ftte#. _ *TPnniK ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO tl * lE lBlW C G n 3 *zhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta 29/1. Poštni predal štev. 345. 2 DlIV Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393 LjubSiana, 2. novembra 1933 Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za 1 Štev. 44. vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 Ur, v Franeiji w 50 trankov, v Ameriki In povsod drugod 2 dolarja L © t O w Sncminu mvtviH samo nade v večnost, temveč ima že v sebi zavest večnosti. Kdor je kdaj z iskrenim srcem občutil pojem večnosti, ni zanj več usod posameznikov, ne grozot na tem svetu. Zakaj zanj je najmanjša in največje življenje zvezano z velikim dihom vesoljstva, z božjim življenjem. In smrt je zanj samo poslednja vrnitev. Človeško je, da jokamo za svojimi mrtvimi. Krivično bi bilo, če bi jih objokovali. Saj niso umrli, samo vrnili so se domov, in zdaj v miru počivajo.; V naročju večnosti sta našli njih življenje in delovanje najlepšo izpolnitev. Pustili so nam spomin in nam položili v roke oporoko, da nadaljujmo njihovo delo v njihovem duhu. V tem dejanskem spominjanju je najlepše' delo čaščenja mrtvih. Zakaj: kaj bi bilo naše življenje brez tega spomina? Daje nam moč, da se dvignemo nad ničevost zemeljskega življenja in da prenesemo bridkosti in razočaranja. Zavest, da nobena smrt, nobeno gorje teg*a sveta ni zaman, in da ima z vidika večnosti svoj posebni pomen — ta zavest naj nam ozari molitve ob spominu na drage nam pokojnike. Ko listje odpada, ko umira narava, gremo na grobove. V spominu na drage nam mrtve se ustavimo v vrvenju vsakdanjega življenja. Praznik naj bo ta spomin na nekdanje dni. Zakaj le v svečanem razpoloženju nam je dano, da slišimo opominjajoči in hkratu k spravi pozivajoči glas iz grobov — — Ta dan nam je v mislih le lastna bolest. Tuga nas tišči k tlom in bridkost je v naših srcih. Toda dolžnost do mrtvih in živih nam veleva, da vidimo v usodi posameznika usodo vsega občestva. Dolžnost, da iz lastnega spoznanja rimo na veliki življenja: rojstvo in smrt. Kako majhen je naš razum, kadar pristopi k velikim zakonom vekov-nega dogajanja! In izprašuje, razglablja in išče: »Zakaj?« In čim vsiljiveje pritiska vprašanje, tem jasneje nam vstaja spoznanje, da mora vsa naša logi- ka, ki se tako radi ponašamo z njo, pred tem največjim vseh problemov odreči. Da nas neznana sila opomni tistega, kar je človeštvo že skoraj izgubilo — vere! Vere, ki premika gore, vere, ki je nekoč dvigala ljudi iz gorja in smrti visoko nad bedo tega sveta, vere, ki spravlja človeštvo s svetom! Duša vernega človeka je ko dragocena čaša, ki se hrani od vere in sveti daleč naokoli. 'Zivljenska volja in življenska energija sta pri vernem človeku močnejši kakor pri drugih, toda hkratu je zanj tudi smrt izgubila slednjo grozoto. Zakaj verovanje daje znanje in gotovost. Krščanska vera ne vliva \1 Evropi in na Japonskem pojo slavospeve peti zemljini, Avstraliji, govore o njej kot o zemlji bodočnosti, svetu neomejenih možnosti, raju na zemlji... Vendar je to nenadno hvalisanje tako prozorno, da je slutiti za njim strah onih narodov, ki se boje preobljudenja v lastnih <1 rioavah. Prav gotovo, je še v Avstraliji prostora za tisoče in tisoče izseljencev. Toda na tem ■velikem otoku preži na tisoče nevarnosti za vsakim vogalom, kajti dežela je, kar se tiče podnebja in gospodarskih prilik, silno raznolika. Prav zdaj se spet bore zapadnjaški farmarji % velikanskim požarom v pušči — in skromno sliko o goreči pušči naj poda ta kratki opis. Bil sem gost prijatelja, farmarja in lastnika velikih čred ovac v za-padni Avstraliji. Tamkaj štejejo ovce po tisočih, prav tako kakor mi po deset. Ker se mi ni ljubilo lenariti, sem hotel pač prijatelju kakorkoli koristiti. Po pušči se podijo zanemarjeni divji cucki, stepni volkovi, ki uničujejo ovčje črede kar po načrtu. Napotil sem se k pastem, ki sem jih snoči nastavil, da bi videl, ali se je kakšna zverina ujela. Jahal sem po pušči; nebo je bilo v vročini sivo kakor svinec. Pokrajina je prijetno valovita, toda le redko kje je majhen evkaliptov gaj. — Čudna drevesa so to. Pri nas so položeni drevesni listi skoraj vodoravno, drug poleg drugega, da jih soln-ce bolj obsije, tukaj se pa drevje nekam boji 50 stopinj vroče solnčne pripeke. Evkaliptovi sivi listi vise tako klavrno navzdol kakor netopirji na ogrodju cerkvenih stolpov. Sence ni nikjer. V jeseni se drevesa gulijo kakor kače. Vsa zemlja, do koder vidi oko po pušči, je pokrita z ©velim in suhim listjem. Človek bi se nemara zbal, če bi samo poslušal šumenje in čudno šelestenje pod kopiti dirjajočega konja. Ves zamišljen jezdim po pusti pokrajini in nič hudega ne sluteč zmečkam dogorelo cigareto ob sareh svojega škornja, kakor sem že vajen, in vržem ogorek na tla. Jezdim v diru do nastavljenih pasti in ugotovim, da se je ta vražji cucek že spet v loku ognil irevarnosti. Seveda manjka spet nekaj ovac... Krepko zakolnem in odjezdim nazaj. Kaj vraga pomaga najboljša past, premišljujem, če pa — Stoj! Prav tu nekje sem prej vrgel ogorek in zdaj je v krogu na petdeset metrov vse v ognju... Štiri sto metrov odtod so že prijateljeve njive in nasadi! Za Boga! Prekleto kajenje! Kakor bi trenil razjaham, zavežem na sedlo žepni robec, oplazim z bičem dobrega konjiča — ki jo kakor strela ucvre proti domu... Medtem pa teptam kakor obseden tleče listje in tolčem z usnjatim jopi- čem po plamenih, da bi jih udušil. Toda kjerkoli sem za dva čevlja po-gazil ogenj v pepel, švigne takoj ob straneh nov plamen, ki ga je zanetila žareča perina. Čez deset minut je ogenj le še dve sto metrov od nasadov. Ognjeni zublji se vzpenjajo, suho listje nevarno prasketa. Končno se vendar približa pomoč. Ze vidim prijatelja, kako priganja svojega konja; za njim drve hlapci s polnim vozom negorljivega dračja in lopatami. Ure minevajo, s čela nam teče znoj v potokih, delamo ne da bi črhnili besedico... Komaj takrat smo si oddahnili, ko je ležalo pred nami zogljenelo polje — spomin na udušeno strašno nevarnost... »No, prijatelj, ali vam je kaj vroče?« se mi posmeje z nasmeškom na potnem licu moj gostitelj. »Želite cigareto?« Šele na povratku, ko mi je izkušeni farmar pripovedoval slične doživljaje, sem v polni meri razumel, kakšni strašni nevarnosti smo utekli mi sami in kakšne nevarnosti smo ubranili prijateljeve njive in nasade. Najmanjša perina utegne zanetiti ogromen požar, kajti listje in že sama zemlja pušče, ki jo žge dan na dan tropsko solnce, je v trenutku v ognju, Osušeno evkaliptovo listje zagori ko smola. Ogenj se širi, če je 1e malo vetrovno, hitreje od misli. Debela orumenela stepna trava gori kakor bi kuril sam zlodej v peklu. Veter, vroč, kakor dih solnčne pripeke, žene ogenj predse kakor droban pesek v puščavi. Časih se zdi, da je plamen nad vetrom, ki upogiba visoko travo. Ljubezen, samo ljubezen je bila vzrok, da je delj ostal v dragem 'letoviškem hotelu, kakor je prenesla njegova denarnica. Toda česa vsega ne bi bil pripravljen storiti, samo da bi mogel še teden dni ostati z Glorio! Zdaj pa je bilo lepih sanj konec. Gloria je odpotovala domov na Angleško, in da bi se še kdaj v tem življenju srečal z njo, pač ni smel pričakovati. Kdaj bi ga neki usoda zanesla v London? Konec! Ostali so le spomini. Da, in Glorijina zapestnica. Po snočnjem poslednjem plesu, ko sta se zatekla na teraso in se še poslednjič poljubila v slovo, mu jo je bila dala. »Gloria!« je takrat zašepetal, »ti boš zame do smrti edina ženska! Edina, ki sem jo resnično ljubil.« Vzdrgetala je v njegovem objemu. »Moraš mi kaj dati v spomin,« je goreče zaprosil, »svojo sliko ali pa koder las.« Tedaj je Gloria, premagana od njegove vroče ljubezni, odpela svojo za- Jezdec, ki zagleda od daleč podečo se ognjeno stepo, spodbode svojega konja in zdrvi v nasprotno smer, da reši sebi in živali življenje. Grozeče bobni ogenj, kakor grom, čim bliže prihaja. Šumi, poka in rjove — ogenj v pušči! Nasade in polja objame in uniči vse, kar je človek v potu svojega obraza leta in leta gojil. Živali, ki jih zajame, se scvrejo pri živem telesu. Divjačina teče in beži na vse kriplje iz nižave, toda majhni hribčki niso ugodno pribežališče, kajti preko njih gre plamen kakor divja veščica. Zvečine tira jezdec brez uspeha svojega vranca, kvečjemu, če še pravočasno dospe do kakšne vode. Takrat ne kaže drugega, kakor zvezati zvesti živali sprednje in zadnje noge in jo nagnati do nozdrvi v vodo. Jezdec sam se vleže po dolgem na konjev hrbet, tako da je ves v vodi in pokrije svojo in konjevo glavo z zmočeno usnjino. V tem položaju je treba počakati v peklensko vročem kotlu, dokler ne zdivja ogenj mimo. In to traja časih dolgo, preden zgori vse, kar je okoli mlake ali na bregovih reke. To pa, da si vsi farmarji pomagajo drug drugemu, če kje v pušči zagori, je pač razumljivo. Vse delavstvo pusti takrat svoje delo in drvi na pomoč. Še ženjice morajo pustiti takrat s polja. Na znožju kakega hribčka zgradijo zapreko. Z veliko naglico kopljejo široke in globoke jarke in postavijo visoke zaslone iz negorljivega dračja. Največji posestnik koplje ramo ob rami s svojim najnižjim hlapcem. Še danes ta dan si pripovedujejo z vso peslnico in mu jo podarila. Za spomin! Čudovit spomin! Zlato, z briljanti posejano zapestnico! »S to zapestnico,« si je zdaj dejal Job, »bi lahko poplačal trikrat tolikšen račun, kakor je moj.« Mučni položaj bi bil na mah presekan, če bi se hotel ločiti od tega spomina. Med tem je moral ugotoviti, da bi s svojo gotovino poplačal komaj pol računa. Tega se je že prej bal — a česa vsega človek ne stori iz ljubezni? Pa če bi zdaj zapestnico prodal ali pa ... da, tako bi se dalo napraviti, prodaja sploh ne pride v poštev. Glo-rijin spomin da bi prodal! Ne, toda zastavil bi ga lahko hotelskemu ravnatelju. Čez dva meseca bi ga že kako rešil. Torej se je prijavil k ravnatelju. »Dolžan sem vam po tem računu,« je začel, »prišel sem, da vam...« Ravnatelj se je ljubeznivo priklonil. Banka Baruch 15, Rue Lafayette, PARIŠ Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najku-lantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bru- xelles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienst; Francija: št. 1117-94, Pariš; Luksemburg: št. 5967, Luxemburg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. spoštljivostjo zgodbo tistega starega in častitljivega farmarja, ki ga je med reševalnim delom ugrula strupena črna kača. Niti črhnil ni starec takrat, temveč je delal neumorno naprej. Cez nekaj ur, ko so uspešno omejili ogenj, se je starec onesvestil. Morali so mu pri priči odrezati roko. Zategadelj je pač razumljivo, da velja v notranjosti Avstralije vsa pazljivost zlasti ognju. Ko se pa po dolgih mesecih suše pripode oblaki, se po navadi tako močno izlije, da so tik za sušo neverjetne povodnji. Takšna je torej Avstralija! * «. .. povem, da lahko plačam kvečjemu pol računa.« Ravnatelj je odprl oči. »Nitd groša več!« je Job podkrepil svojo izpoved. »Ne, veste kaj... to se pa ...« je zajecljal ravnatelj in vsa kri mu je šinila v glavo. »Gospod!!« je zdajci zavpil, »kaj naj to pomeni? Kaj pa mislite?« »Nič!« je vdano odgovoril Job. »Ali nimate nikakili vrednostnih stvari? Ali ne morete brzojaviti sorodnikom ali znancem?« »Nikogar ne poznam, nikogar nimam, da bi mi pomagal. Prišel sem s6m, da si ogledam letoviško življenje. Slikar sem po poklicu. Prodal sem bil eno svojih slik. Drugače si ne bi bil mogel privoščiti tega potovanja,« je melanholično dodal. »Stvar vam utegne postali še neprijetna,« je strogo odgovoril ravnatelj. »Če res drugače ne bi šlo... bi vam nemara... kakšno dragocenost...« Ravnatelja je pri besedi dragocenost* kar elektriziralo. »Zakaj niste tega takoj povedali?« je olajšano vzkliknil. »Ker se le nerad ločim od nje. Pripravljen sem bil na to le v najskrajnejšem primeru.« Potegnil jo zapestnico iz žepa. Ravnatelj si jo je temeljito ogledal. Obraz se mu je razjasnil. »Čuden človek!« se je obrnil k Jobu, »Najprej se delate, kakor bi me hoteli za plačilo oslepariti, s seboj pa nosite dragocenost. ki hi z njo lahko poplačali najmanj pet takih računov 1< JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA ^1 Hilli f|“ v Ljubljani, Gosposka ulica 12 f |«?!' m MIJ m Te,ef-21-76’ 22-7fi Podružnice . BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO. OSIJEK. NOVI SAD in SPLIT Sfr&tnincU Napisal K. R. Neuberf Staro perilo, 0 SCHICHT novo perilo.. ~ ■ aSi vselej čisto je perilo TERPENTiNOVIM MILOM PRISTNO SAMO Z ZNAMKO'JELEN S.TJ.7-53 . ... ZA NAMAKANJE PERILA "ZENSKA HVALA ' AH M w/ečti? London, v oktobru. Na mehkih blazinah v drugem razredu brzega vlaka London—Pariz je sedel odličen gospod, poleg njega pa dragocen dolgodlaki psiček. Kakor je že pač v navadi, se je pričel med potniki razgovor, a ker je bil prav pes vzrok razgovora, so se pričeli dajati zaradi pasje zvestobe. Odlični gospod je prisegal na vse kriplje na zvestobo vseh psov, zlasti svojega dolgodlaka, neki sopotnik, ki je čepel v kotu pri oknu, je bil pa povsem drugačnega mnenja. Trdil je, da je pasja zvestoba samo v pregovorih doma, ni pa po njegovem mnenju nič drugega nego stvar voha. Potniki so se razvneli, zabava je postajala precej razburljiva. »Dokazal bi vam, da imam prav,« je menil nejeverni Tomaž, »pes ni navezan na svojega gospodarja, temveč na njegovo obleko. Ce mi posodite vaš plašč, vam prav rad dokažem pravilnost svoje trditve.« Gospod s psom je bil s predlogom zadovoljen. Posodil je onemu drugemu svoj plašč in izpustil psa. Urno je oblek&l prepirljivec tuji plašč in iz- Ko se je Job poslovil, mu je ravnatelj ljubeznivo želel srečno pot. Zapestnica ga je z njim popolnoma spravila. V svoji sobi se je Job nemudoma začel pripravljati na odhod, čez četrt ure je pa potrkalo na vrata. V sobo je stopil ravnatelj in z njim še neki gospod. »Oprostite,« je suho dejal, »stvar se je na žalost nekoliko zapletla!« »Res?« se je začudi! Job in temna slutnja ga je obšla. Ravnatelj se je obrnil k svojemu spremljevalcu. Bil je hotelski detektiv. »Da,« je le-ta odločno izjavil, »dvom ni mogoč. To zapestnico sem dostikrat videl pri Miss Wrightovi, kadar je plesala. Preveč velika je, da ne bi bila zbudila pozornosti.« »Kaj rečete na to?« je vprašal ravnatelj ko zid bledega Joba. »Drži. Miss Gloria je res nosila to zapestnico. Toda večer pred odhodom...« glas mu je zastal, »večer pred odhodom mi je Miss Wrightova zapestnico podarila!« Detektiv se je porogljivo zagroho-tal. Ravnatelj je nabral čelo in pogledal Joba s čisto drugačnimi očmi. »Stvar je sumljiva. Za plačanje računa niste imeli denarja... Misel, da Ibi...« »Nehajte s svojimi domnevami!« je zakričal Job. »Če bi bil že hotel v tem hotelu ukrasti zapestnico, je pač ne bom skušal v istem hotelu zastaviti!« »Saj ste se le težko ločili od nje,« je pomembno vzkliknil ravnatelj. »Vrhu tega so se take reči že pripetile!« je prezirljivo pripomnil de- stopil na prihodnji postaji iz vlaka. Pes mu je res brez pomišljanja sledil. Toda zaman so čakali povratka obeh. Ne gospod, ne pes se ni vrnil. Gospodar psa je sedel ves zamišljen in majal z glavo. — Čez nekaj časa si je hotel neki potnik privoščiti ju-žino, toda zavitka z gnatjo in kruhom ni bilo nikjer. Zdaj je bila »pasja zvestoba« v hipu vsem jasna, gnjat je torej omamila ubogega kužka, da jo je brez obotavljanja odkuril za tujcem. Niti mož, niti gospodarjev plašč nista zanimala dolgodlaka, zgolj vonjava gnjati mu je kazala sled. Vlak je zasopihal in odbrzel. Toda ne razboritega potnika, ne plašča, ne psička ni bilo več na izpregled. Pravijo, da ni dobro posojati žene, ure in britve, toda videti je, da ne kaže posojati niti plašča, niti psa... * Copata... Hamburg, v oktobru. Zgodbic o copatah v moški podobi je premnogo. Vselej so za tiste, ki jih poslušajo, prav zabavne. Nekateri tektiv. »Najbrže ste si mislili, Bog ve kako premeteno ste napravili.« Job je obupaval. »Miss Gloria vam lahko potrdi, da resnico govorim. Vem, v katerem hotelu bo to noč prenočila. Brzojavite ji!« * Ko je Gloria dobila brzojavko, je ravno sedela s svojo materjo v hotelski sobi. »Tvoja zapestnica?« je planila mati vsa prestrašena pokoncu, ko je prebrala brzojavko. »Saj si mi še v vlaku rekla, da si jo spravila v etui.« Gloria je prebledela. »Moram pogledati....« je dejala v zadregi in odprla kovčeg. Etui je bil kajpada prazen. »Res!« je vzkliknila, delaje se osuplo, »najbrže sem jo tam izgubila pri plesu.« »Toda ta človek trdi, da si mu jo podarila!« je rekla mati in jo ostro pogledala. Gloria se je zdajci zasmejala. »Človek, ki ne more plačati hotelskega računa... ali to ne pove zadosti? Zapestnico je pač... našel...« »Ali pa ukral!« je pripomnila mati. »Človek ni nikoli dovolj previden!« * »Zdaj vidite!« je dejal ravnatelj čisto strtemu Jobu in mu pokazal Glorijino brzojavko. »Nu, denimo, da ste zapestnico res našli. Toda z njo vsekako ne morete poravnati računa. Res, zdaj se spomnim: v hotelski obednici se mi severna stena zdi malo preveč gola. Zakaj ne bi napravili zanjo posebno velike slike, da se poravnajo najini medsebojni ra- se jim od srca nasmejejo, drugi škodoželjno, tretji se pa ponosno odrežejo: »Meni bi se kaj takega ne moglo nikoli zgoditi.« Toda pravimo vam, nikoli ne recite: »Nikoli« ... Znan hamburški zobni zdravnik je stopil v čakalnico, da pokliče naslednjega bolnika. Na blazinah zelenega divana sta pokojno sedela dva starčka, mož in žena. Gospa je brez besede porinila svojega moža skozi vrata ordinacijske sobe, sama je pa pričela dolgovezen nagovor, ki je veljal zdravniku. Da je prišla samo tako s svojim možem, toda on, revček ubogi, prenaša že več mesecev Bogu vdano nečloveške bolečine, ki jih je kriv piškav zob, pa se ni upal k zdravniku, kajti, revež stari se silno boji... No, in zdaj ga je lepo za roko pripeljala semkaj, svojega dragega Henrika, kajti dopovedala mu je končno, da tako vendar ne gre več. Tako, in zdaj sta tu, pa naj bo gospod doktor tako dober in izdre njenemu dobremu možičku tisto bolečo mrcino. Zdravnik je vse obljubil, zaprl vrata in pristopil k starčku. Pripravil je vse tiste sijajno bleščeče klešče in druge pripomočke, ki so potrebni za lajšanje bolečin. Toda zaman je iskal in stikal po ustih uvelega gospoda; še škrbine ni našel v brezzobih starčkovih ustih. Takrat se je pa pa-cijentu razvezal jezik. »Saj sem vedel, gospod doktor, poslednji zob mi je izpadel že pred desetimi leti. Zadnje čase sem res tu pa lam imel precejšnje bolečine in moja žena je seveda trdila, da me boli piškav zob. Kajpada je bilo nemogoče, toda reči ji nisem smel tega, saj veste kako je. Tako me je torej danes zgrda zvlekla k vam.« Zdravnik je ugotovil samo vnetje dlesni, ki je povzročalo bolečine, in je lepo po vseh predpisih zobozdrav-niške umetnosti namazal z jodom in balzamom boleče mesto. Ko je dovršil svoj posel, je hotel pacijenta odsloviti. Toda starček se je samo proseče zazrl v zdravnika, hoteč nekaj iztisnili iz grla. Pa ni šilo! Sram ga je bilo, reveža. Dobri zdravnik je takoj ugenil vzrok starčkove zadrege. Pričel je brskati po predalu in našel velikanski piškav zob, ki ga je starčku kot »dokaz resnice« skrbno zavil v svilen papir. Stari gospod je bil kakor prerojen. Olajšano si je oddahnil, kakor bi mu bil zdravnik v resnici izdrl desetorico takšnih gnilih zob... Zvesta ženica bo pa vsa navdušena dejala: »Saj sem ti zmerom pravila, Henrik, take bolečine so samo od votlega zoba; če me pa nočeš poslušati ...« * čuni? Saj pravite, da ste slikar, ne? Drugače seveda —« Kaj je hotel Job? Vdal se je v ne* hvaležno usodo in je bil še vesel, da se je tako poceni izmazal. 0 Gloriji pa ni nikoli več govoril.« TRlZlFl -TE DMA— — 28. oktobra, na prazuik ustanovitve države, so na Češkoslovaškem svečauo proslavili 15 letnico obstoja republike. Pomembno je, da so se slavnosti iz lastnega nagiba udeležili tudi češki Nemci, hoteč tako manifestirati za nujnost obstoja češkoslovaške države v sedanji ob^ liki in sedanjih mejah. — Francoski socialisti so vrgli vlado, ker je hotela proračunski primanjkljaj delno kriti s 6%nim znižanjem uradniških plač. Novo vlado je sestavil Sarraut, ki pripada radikalnim socijalccm kakor njegov prednik Datadier. — Pri volitvah v Delavsko zbornico so dobili rdeči 25, modri 21, beli lil in zeleni 1 mandat. — V britanski Guyani je neka žena rodila sedntorčke. same dečke. Mati in otroci so zdravi. — Do zdaj je to drugi primer sedmorčkov, kolikor jih pozna zgodovina. Tudi šestorčki so silno redki; doslej poznajo takisto samo dva primera. Petorčkov je medicinska kronika zabeležila vsega skupaj le 27 primerov. Četvorč-ki so že pogostejši; računajo, da jih pride 15 na 1 milijon porodov. So več je trojčkov: 1 na 1000 porodov. Dvojčki so pa že malone vsakdanjost, saj prideta povprečno pri vsakem stotem porodu dvojčka na svet. — 29. oktobra je Turčija praznovala 10 letnico republiko pod predsedništvom Kemala, ki je državo reformiral in moderniziral na vseh poljih. Med drugim je uvedel latinico, odpravil fese in ženske pajčolane. — Ondau je v Zellu am See v Avstriji prišla pod stečaj tamkajšnja banka. Ko so popisovali njen inventar, so pa odkrili pod streho neko sliko, ki so jo strokovnjaki spoznali za Rembrandtovo. Prodali so jo na Holandskem za 15 milijonov dinarjev — in banka lahko spet posluje. — V nedeljo je Francija izgubila dva velika moža, bivšega predsednika vlade in dolgoletnega ministra Paula Painlevč-ja, znamenitega tudi kot učenjaka, zlasti matematika, in Alberta Calmetta, pod-ravnatelja pariškega Pasteurjevega zavoda in odkritelja cepiva proti jetiki. Oba sta umrla v starosti 70 let. Painlevč bo pokopan na državne stroške. — V Atenah je neko 16 letno dekle tri leta neprestano spalo iu so jo morali umetno hraniti. Imela je spalno bolezen. Zdaj se je zbudila. — V tekmovanju za nogometno prvenstvo je Primorje izgubilo proti Hajduku 1:2, Gradjanski je zmagal nad Concordijo 5:1, Jugoslavija nad sarajevsko Slavijo 2:1 in Hašk nad osiješko Slavijo 2:1. BSK ima 27 točk, Hajduk 26, Primorje s 15 točkami je na 7. mestu. — Pred kavarno Evropo v Ljubljani so modernizirali promet. Za pešce so napravili poseben trodelni varnostni otok, kjer lahko po mili volji stoje in prome-nirajo, ne da bi bili komu v napoto. Za vozila so pa predpisali enosmerni promet, to se pravi, po vsaki strani ceste smejo voziti samo v eni smeri. To pn ni tako enostavno in mnogi ne razumejo; zato so na trgu vse vprek postavili table, ki kažejo kolesarjem, voznikom. Šoferjem in mlekarskim vozičkom, kod smejo in kod ne. Kalvarija ljubezni Roman Iz naših dni. — Napisal P. R. 39. nadaljevanje »Tudi ja« bom srečna, če se vas bo privadil. Kolnem se vam, da zato ne bom ljubosumna na vas. Samo bojim se, da vam pri ujem ne bo uspelo, kar vam je pri vseh drugih. Vedeti morate, da me ni še nikoli zapustil. Zato je precej razvajen, priznam...« »Časih se taki otroci še hitreje vži-ve kakor drugi!« »O, da bi bilo res, gospa! Ko bi ga vi mogli prepričati, kako dobro bi bilo zanj, če bi preživel nekaj mesecev pri vas, sredi teh pridnih otrok!« »Pripeljite ga k meni, gospa! Obljubiti vam ne morem ničesar, toda storila boni vse, kar bo v mojih močeh, da si pridobim njegovo zaupanje in simpatije.« »Oh, ali boste res tako dobri?« Takrat je pristopil k Ljudmili sluga. »Gospa, pravkar sta se pripeljala roditelja miss Brumel.« »Takoj ju bom sprejela. Recite jima, naj izvolita malo počakati, in povejte miss Mary, ki se tamle igra z otroki, naj bo pripravljena.« »V redu, gospa.« Ljudmila se je spet obrnila k Iloni. »To sta dva strašno bogata Angleža; pred petimi meseci sta mi pripeljala svojo hčerko, silno slabokrvno dekletce. Ker sta bila ves čas na potovanju, se nista mogla prej oglasiti. To bosta presenečena, ko bosta zagledala svojega otroka! — Ali si ne bi vseeno hoteli ogledati našega doma, gospa?« »Zdajle ne utegnem. Sicer sem pa slišala že toliko hvale, da se že na to zanesem. Odločiti se pa tako ne •morem prej, dokler ne vidim, kako bo mojemu otroku tu ugajalo.« »Kdaj smem torej pričakovati, da ga bom videla?« »Jutri.« Tako govoreč sta prispeli v bližino hiše. Zdajci sta se iz stranskega drevoreda prikazala tujca, ki ju je bil •sluga najavil. Nista mogla strpeti in •sta šla sama gospe Harleyevi naproti. Ravno sta se bila ustavila pred njo in jo pozdravila, ko je z druge strani prihitela neka deklica, drobna in ljubka plavolaska, nekam šibka še, toda iz rdečih lic in bleščečih oči ji je sijalo zdravje. Vsa vesela je prihitela in planila svojima roditeljema okoli vratu. Angleža sta osupla obstala in kar nista mogla odtrgati oči od svojega otroka. Potem sta jo pa stisnila k sebi in jo obsula s poljubi. Gospa Harle-yeva in Ilona sta stali ob strani. Ma-džarka se je hotela posloviti, toda Angleža ji nista dala prilike. Pristopila sta k voditeljici okrevališča in ji hvaležno stisnila roko. In lord Bru-mel je dejal v gladki nemščini: »Do smrti vam bova hvaležna, draga gospa. Iz pisem, ki sva jih dobila od vas, sva vedela, da gre Mary do-hro, toda niti v sanjah si nisva mogla misliti, da se bo tako nepričakovano popravila, še enkrat najiskrenejša zahvala za čudež, ki ste ga napravili.« Ljudmila se je skromno priklonila in angleški odgovorila: »Nikar, mylord! Vsa zasluga ne gre meni!« »Ne vam? Komu pa še?« »Zraku vendar, zdravemu gorskemu zraku...« »Že res... Toda če ne bi bilo vas, tudi zrak ne bi Ml pomagal.« Ilona je porabila trenutek, ko sta •se lord in lady Brumel spet obrnila k svojemu otroku, in se poslovila od gospe Harleyeve. »Do svidenja forej, gospa!« »Da, do svidenja jutri!« Še tisti večer je Ilona nad vse oprezno začela razgovor s svojim sinčkom. Povedala mu je, da si bosta v kratkem ogledala ljubko gorsko zdravilišče, ki je šla danes slučajno mimo njega, zdravilišče, kjer prebijejo otroci rahlega zdravja nekaj mesecev na leto na svežem zraku in se potem vrnejo zdravi in krepki k svojim staršem. Franček jo je tiho poslušal. Potem so se mu pa nenadoma zasvetile solze v očeh in očitajoče je zamrmral. »O, saj vem, mama, zakaj mi to pripoveduješ in česa od mene pričakuješ.« »Česa, otrok moj?« »Da bom tudi jaz kakor oni otroci... da bom šel mednje in živel kakor ubog zapuščenec sam med tujimi ljudmi...« Komaj je dogovoril, ko se ni mogel več premagati in je zaihtel na glas. Ilona ga je v brezumnem strahu pritisnila k sebi in ga krčevito objela. »Molči, srček, molči! Ne govoriva več o tem, in če nočeš, ostaneva doma in ne pojdeva nikamor!... Ostal boš pri meni in nikoli te ne bom zapustila...« Otrok se je potolažil. Potem jo pa zdajci nabral svoje drobno čelo v resne gube in počasi dejal: »Ne, mama, zakaj si ne bi ogledala tega zdravilišča?« »Kaj, ti sam zdaj hočeš?« »Da, mamica!« »Dobro, pa si ga bova ogledala. Toda pustila te bom tam le tedaj, če ti bo res ugajalo, drugače ne. Samo po pravici mi boš moral povedati, veš! Zakaj če bi hotel tain ostati zoper svojo voljo, samo zato, da meni ustrežeš, se utegne zgoditi, da še huje zboliš, da zboliš od domotožja po meni, in potem si bom morala do smrti očitati, da sem te pripravila do takega sklepa. Ogledal si boš zdravilišče, sam boš presodil, tako ti ugaja, in potem mi boš povedal, za kaj si se odločil. Fantek se je privil k materi: »Ne, mamica... če ti bom moral res po pravici povedati, čisto po pravici, potem... potem mislim, da mi ni treba tja hoditi.« Toda čez trenutek tišine je spet povzel: »Da, morava iti tja.« »In mi boš res popolnoma odkrito povedal, kako se boš počutil?« »Popolnoma odkrito, mamica.« Drugo jutro je bil prekrasen solnč-ni dan. Lahen vetrič je upogibal veje dreves ob poti, kjer sta se peljala Ilona in njen san. Ciril je ostal v ho- p >5 r L Idmt « Kongresni trg 3 kemično čiščenje, barvanje in svet-lolikanje telu. Mlada mati je neprestano govorila s svojim otrokom, da ga raztrese in mu obrne misli drugam. Pa se ji ni čisto posrečilo. Pod njegovimi očmi so se risali višnjevkasti obroči. Kmala je vstala izza dreves prijazna hiša na pobočju. In zaslišali so se veseli otroški glasovi. »Boš videl, kako zadovoljni so ti otroci,« je rekla Ilona, ko je pomagala Frančku iz voza. Otrok ni odgovoril. Madžarka je velela vozniku, naj jo počaka, nato je pa počasi krenila s svojim sinčkom proti zdraviliškemu domu. Nekaj minut nato sta že stala pred pročeljem prijaznega doma. In že so se zgrniji okoli njiju dva ali trije strežniki: »Gospa želi govoriti z Mrs. Harle-jevo?« »Da,« j© pritrdila Ilona. Odvedli so jo v nekakšen salon, čigar vrata so se odpirala na hodnik. Skozi dve polodprti široki okni je bil čudovit razgled na gore, katerih sneženi vrhovi so se ostro odražali od temnosinjega neba. »Nu, Franček, kaj praviš?« »Lepo je, mamica, samo...« »Ali ti ne bi tu ugajalo?« »O, če bi bila ti pri meni, bi hotel kar za zmerom tu ostati... tako pa, brez tebe...« Deček ni utegnil dogovoriti, zakaj prav takrat so se odprla vrata in na pragu se je prikazala gospa Harle-yeva. Stopila je proti neznanki in jo prisrčno pozdravila. Potem se je obrnila k fantku: »To je vaš sinček?« »Da, gospa.« »Saj je že pravi fant! O, ta se bo hitro sprijaznil z mojim Markom. Saj ste ga videli včeraj? Marko je namreč ime mojemu sinu.« »Da,« je pritrdila Ilona. »Spomnim se ga; lep mlad gospodek je že.« Markovo ime ni v mladi Madžarki zbudilo nobenega spomina. Zakaj odkar je bila Cirila vzela iz Križ, ni nesrečni bolnik še nikoli izgovoril ne imena svoje žene ne svojih otrok. »O, saj mu je komaj petnajst let,« je odvrnila Ljudmila in obraz ji je preletel nasmešek sreče in ponosa. »Pa je starejši videti. Gotovo je zdrav!« »Zdaj je. Toda prejšnja leta je bil tudi on zmerom bolehen in slaboten. Čakajte, poklicala ga bom. Zakaj se ne bi seznanil z vašim fantkom? In* pri tej priliki boste lahko videli tudi mojo hčerko« Gospa Har!eyeva je pritisnila na gumb. Skoraj isti mah so se odprla vrata in prikazal se je sluga. »Prosim, povejte Boži in Marku, da bi rada z njima govorila,« Užaljena kuharica Gospa (srdito): »Kolikokrat bomo še prismojeno jedli?!« Kuharica (užaljeno); »Samo petnajstkrat še, milostljiva. Danes smo petnajstega, prvega pa grem!« Lovska sreča »Kam se je pa vaš mož danes odpeljal v avtu?« »Na lov.« »Na lov — pa brez puške?« »Počemu naj mu bo puška? Če skozi dve, tri vasi dobro požene, prinese domov več perutnine kakor še tako spreten lovec divjačine!« Petrček Imeli smo goste. Na prošnjo strica Borisa sem moral pripeljati svojega triletnega Petrčka v salon. V svoji nočni srajčki stoji stricu na kolenih in gleda okoli sebe. Zdajci mu ob-vise oči na sosedi strica Borisa, zelo močni dami z velikim izrezom v večerni toaleti. Petrček kar ne more odtrgati pogleda od njenih mogočnih prsi. Pogovor med gosti za trenutek zastane; ravno je bila vstopila Mina in servirala kavo. Mene obide temna slutnja: predobro poznam svojega Petrčka. Pa je že prepozno... njegov obrazek se razširi v angelski nasmeh in ustka se mu odpro: »Tetka, ti imaš pa tudi spredaj r..ko!« K. F. Strupeni Talleyraiul Francoskega državnika Talleyran-da (* 1754, -f 1838) je nekoč prijela neka dama, ki je slovela po svoji ne-lepoti, pa ji je Tatleyrand v mladih letih vendarle dvoril: »Slišala sem, da ste se ponašali z mojo naklonjenostjo!« »Ponašal?« jo je s smehljajem zavrnil diplomat. »O, ne, milostljiva, samo svojo slabost sem priznal.« Brzojavka s Škotskega Šale in dovtipi o škotski skoposti postajajo že pravcata epidemija. Zato se je ondan v Aberdeenu, glavnem mestu Škotske, ustanovilo posebno društvo, ki vidi svojo poglavitno nalogo v tem, da pobija škotske ,vice‘. Po slavnostni ustanovitveni skupščini je šel edinburški delegat na pošto, da odda nujno brzojavko. Kajpada je najprej vprašal, koliko bo brzojavka stala. »Pol pennyja vsaka beseda,« mu je pojasnil uradnik, »podpis je pa prost.« Delegat ni dolgo pomišljal. »Jaz sem indijanski poglavar,« je dejal, »ime mi je pa Pridem-v-petek-zjutraj.« Brahms Johannes Brahms je slovel po tem, da ni v nobeni družbi, kamor so ga povabili, držal jezika za zobmi in da je brezobzirno izlil svojo strupenost nad vsakim gostom. Nekega večera se je takole poslovil od gostiteljice: »Najlepša vam hvala, draga gospa! V ostalem, če sem v naglici katerega iz vaše ljubeznive družbe pozabil razžaliti, vas pri tej priliki prosim oproščenja!« Samogovor »Pred poroko sem jaz govoril, ona je pa poslušala. Po poroki je ona govorila, jaz pa poslušal. Zdaj sva tri leta poročena in oba govoriva, poslušajo pa sosedje.« Aha! »Pri sosedovih je zadnje tri dni nenavadno mirno, prej sta se pa zmeiom prepirala. Kaj naj to pomeni?« »Gotovo sta se sprla!« Grof MONTE - CRISTO ‘Roman Napisal Aleksander Dumas 10. nadaljevanje. Nekega dne je pa mahoma ob-sial in vzkliknil: »O, da ni straže!« »Straže ne bo, samo če hočete,« odgovori Dantes. Ugenil ie bil njegovo misel. . »Rekel sem vam že, da se mi umor upira.« »In vendar bi bil tak umor upravičen, ker bi ga narekoval instinkt samoohranitve in silobrana.« »Vseeno ... jaz ne bi mogel. »A vendar še zmerom mislite na to?« »Noč in dan,« zamrmra abbe. »In ste našli novo pot?« vpraša živahno Dantes, ves vesel, da se mu je ponudila priložnost načeti ta razgovor. Toda abbe je samo zmajal z glavo in ni odgovoril. Minili so trije meseci. »Ali ste močni?« vpraša nekega dne abbe Dantesa. Dantes vzame brez besede dleto, ga upogne v podkev in nato spet zravna. »Ali mi obljubite, da boste pobili stražo le v skrajni sili?« »Da, pri moji časti.« »Potem bi lahko izvedla moj načrt,« odvrne abbe. »Kako dolgo bi to trajalo?« »Najmanj leto dni.« »O, vidite, celo leto sva izgu -bila!« vzklikne Dantes. »Ali se vam res zdi, da sva ga izgubila?« »Oprostite!« zajeclja Edmond in zardi. »Nič hudega. Človek je samo človek, in vi ste eden izmed najboljših, kar sem jih srečal. Zdaj pa poslušajte moj načrt!« Abbe je popisal Dantesu načrt, ki ga je bil sam narisal. Sredi hodnika, ki je vezal obe celici, :e nameraval izkopati jašek, kakor jih imajo v rudnikih. Po tem jašku bi jetnika prišla pod galerijo, kjer je hodila straža. Tam bi ga razširila in izpodkopala eno izmed kamenitih plošč, s katerimi je bila galerija tlakovana. V danem trenutku bi se plošča pod vojakovo težo vdala, in straža bi padla '< jašek. Dantes bi se vrgel nanj, ga zvezal in mu zamašil usta, nato bi se pa po lestvi vzpela na okno galerije, skočila od ondod dol m zbežala. Dantes je od veselja plosknil z rokami in oči so mu zažarele; načrt je bil tako preprost, da oe |e moral posrečiti. Se tisti dan sta se lotila dela, s tem večjo vnemo, ker sta tako dolgo počivala. Nič ju ni pri delu motilo; prestala sta le tedaj, kadar sta zaslišala ječarjeve korake, da sta se naglo razšla vsak v svojo celico. Izkopano prst sta zmlela v prah ter jo z neskončno opreznostjo spuščala skozi okno, da jo je nočni veter raznesel na vse strani. Več ko leto dni jima je minilo pri tem delu, ki sta ga opravljala z dletom, nožem in lesenim vzvo- dom. Ves ta čas je Faria govoril z Dantesom v raznih jezikih, zdaj v tem zdaj onem, in ga zraven poučeval zgodovine narodov in velikih mož. Abbe je bil mož odlične vzgoje in lepih manir; Dantes je bil že od narave zelo sprejemljiv za vtise in se je pri občevanju z njim nehote navzel izbrane vljudnosti in aristokratskega nastopa, ki ga sicer da človeku le dolgoletno občevanje z visokimi sloji in družbo plemenitih ljudi. Po preteku petnajstih mesecev je bil jašek izkopan. Slišala sta že korake straže na galeriji; ker sta sklenila, da počakata z begom do prve temne noči, sta se ustrašila, da se ne bi plošča prezgodaj vdrla pod vojakovimi koraki. Da se ne bi to zgodilo, sta jo sklenila podpreti z majhnim brunom, ki sla ga našla pri kopanju. Dantes je ravno postavljal to oporo, ko nenadoma zasliši iz svoje celice, kjer je abbe ostril količ, da bi nanj pričvrstila lestev, bolesten krik. Hitro se vrne in zagleda abbeja stoječega sredi ječe, vsega bledega, z znojnim čelom in krčevito zvitimi rokami. »O Bog, kaj vam pa je?« »Brž, brž!« zaječi abbe. Starčev obraz je bil mrliško bled, njegove srepe oči sta pod-plula dva višnjevkasta obroča in ustnice je imel bele ko zid. Dantes je od strahu izpustil dleto. »Izgubljen sem!« zaječi abbe. »Strašna slabost me grabi, to pot bo morda moja smrt. Čutim, kako se mi bliža napad. Enkrat me je že prijelo, tisto leto, preden so me zaprli. Proti temu je samo eno sredstvo. Vzdignite desno prednjo nogo moje postelje, noga ie votla, in v njej boste našli kristalno stekleničico z rdečo tekočino ...« Dantes ni izgubil glave. Poiskal je stekleničico in položil po vsem životu tresočega se starca na posteljo. »Napad prihaja,« zajeclja abbe. »Telo mi dreveni, morda se ne bom mogel niti zgeniti, ali se bom pa penil in kričal. Glejte, da udušite moje vpitje; zakaj če izvedo, da sem bolan, bi me spravili v drugo celico in naju za zmeraj ločili. Če bom ležal nepremično in otrpel kakor bi bil mrtev, tedaj — a Bog ne daj pr-tj! — mi razklenite z nožem čeljusti in mi vlijte osem do deset kapljic v usta ... morda me to reši..« »Morda?« zaječi bolestno Dantes. »Na pomoč! Na pomoč!« zakriči abbe. »Umi...« Napad je prišel tako nepričakovano in je bil tako silovit, da nesrečni jetnik še dogovoriti ni utegnil. Krvav oblak mu je legel na čelo, oči so se mu izbuljile in obraz mu je zalila škrlatna rdečica. Otepal je z rokami in nogami in rjovel in pene so mu silile iz ust. Toda Dantes ga je po- kril z odejo in udušil njegovo kričanje, kakor ga je bil abbe sam prosil. To je trajalo dve uri. Potem se je nesrečni jetnik nenadoma krčevito vzpel, zakrilil z rokami in padel na posteljo kakor posekan. Edmond je počakal, dokler ni njegovo telo postalo mrzlo ko led; nato ie vzel nož, porinil rezilo med zobe, z neskončnim naporom razklenil čeljusti in mu vlil deset kapljic rdečega soka v usta. Potem je čakal. Minila je cela ura, toda starec se še zmeraj ni zgenil. Dantes se je že ustrašil, da ni predolgo čakal. V blaznem strahu je upiral oči v starca in minute so se mu zdele kakor ure. Naposled so se abbejeva lica lahno pobarvala, iz široko odprtih oči se je izgubila srepost in iz ust se mu je izvil komaj slišen vzdihljaj. »Rešen! Rešen!« zavrisne Dantes. Bolnik še ni mogel govoriti, le z roko je ves v strahu pokazal na vrata. Dantes je prisluhnil in zaslišal znane korake; bilo je že skoraj sedem ura. Mladi mož se je zagnal k rovu in izginil v njem; nato je s kamenito ploščo zadelal odprtino in se splazil v svojo ječo. Trenutek nato so se vrata odprla in ječar je zagledal jetnika sedečega kakor navadno na postelji. Komaj je ječar odšel, njegovi koraki še niso zamrli na hodniku, ko se je Dantes, ne meneč se za jed, vrnil v abbejevo celico. Le-ta se je bil že popolnoma zavedel; toda še zmeraj je ležal nepremično in brez moči na postelji. »Nisem mislil, da se bova še kdaj videla,« ogovori Dantesa. »Zakaj?« vpraša mladi mož. »Ali ste se bali, da boste umrli?« »Ne... toda bilo je že vse pripravljeno za beg... pa sem mislil, da se boste rešili.« Rdečica užaljenosti je zalila Edmondu obraz. »Brez vas! Ali ste mar mislili, da bi bil tega zmožen?« »Vidim, da sem se zmotil,« odgovori bolnik. »Oh, kako slab sem ...« »Pogum! Saj se vam bodo spet vrnile moči,« ga skuša potolažiti Dantes in sede k njemu na posteljo. Toda abbe zmaje z glavo. »Zadnjič je trajal napad samo pol ure; potem sem začutil lakoto in sem lahko sam vstal. Danes pa ne morem premekniti desne noge ne roke, in v glavi mi brni — znamenje, da me je prizadelo v možgane. Tretjič bom popolnoma ohromel ali pa na mestu umrl.« »Ne, ne, pomirite se, ne boste umrli; ako vas res še v tretje napade, boste takrat že' svobodni, in tedaj bova imela na razpolago vse, kar vam bo potrebno.« »O, prijatelj,« odkima starec, »ne dajte se varati! Kriza, ki sem jo pravkar prestal, me je obsodila v dosmrtno jetništvo; kdor hoče bežati, mora imeti zdrave noge.« »Nu, bova pa počakala teden dni, mesec, ali pa dva meseca, če bo treba! Ta čas se vam bodo vrnile moči. Za beg je že vse pripravljeno, in sama si lahko izbe- •v CI KOPITA 3555B ta.. S Naš pravi domači izdelek 1 reva dan in uro zanj. Ko boste dovolj krepki, da boste mogli plavati, jo pa pobereva!« »Jaz ne bom nikoli več plaval,« odvrne Faria; »desna roka mi je ohromela, ne za teden ne za mesec dni, temveč za zmeraj. Poskusite jo "z. gniti, boste v .1, kako je težka!« Mladi mož je vzdignil bolnikovo roko; ko jo je izpustil, je padla kakor mrtva na odejo. Dantes je žalostno vzdihnil. »Zdaj mi verjamete? O, vem, kaj rečem; odkar me je prvič napadlo, mislim neprestano na to.: Pričakoval sem novega napada, zakaj pri nas je ta bolezen v krvi.. Oče ji je podlegel pri tretjem napadu, prav tako tudi ded. Znameniti Cabanis, ki mi je dal te kapljice, mi je prerokoval isto usodo.« »Zdravnik se lahko zmoti,« vzklikne Dantes. »Kar se pa vaše hromosti tiče, se ne bojte: oprtal si vas bom na pleča in plaval z vami.« »Otrok!« se bolestno nasmehne abbe. »Pomorščak ste in plavač, pa ne veste, da ne more človek s takim bremenom plavati niti petdeset sežnjev daleč. Naj vas ne premoti vaše plemenito srce! Meni je usojeno, da ostanem tu, dokler ne napoči ura moje rešitve ... to je smrti. Vi pa morate bežati! Mladi ste še, krepki in spretni; ne brigajte se zame .. < vrnem vam vašo besedo.« »Prav,« odgovori mirno Dantes, »pa ostanem tudi jaz.« Nato se vzravna in svečano dvigne roko: »Pri Kriščevi krvi se zakolnem, da vas ne bom zapustil, dokler boste živi!« Faria je pogledal preprostemu in v svoji nesebični požrtvovalnosti toli plemenitemu mlademu možu v oči. V njih je bral iskrenost njegove ljubezni; videl je, da ta človek ne bi nikoli prelomil prisege. »Hvala vam,« odgovori ganjeno bolnik. Potlej ga prime za roko. »Mogoče boste nekoč še poplačani za to nesebično požrtvovalnost,« povzame nato. »Za zdaj je najvažnejše, da zasujeva rov, ki sva ga izkopala pod galerijo, drugače ga utegne nekega dne odkriti straža in stvar naznaniti; najmanj, kar naju bi potem čakalo, bi bilo da naju ločijo. Toda pri tem delu vam na žalost ne bom mogel več pomagati; delajte, če je treba, tudi vso noč, in se vrnite šele jutri po ječarjevem obisku. — Mislim, da vam bom imel nekaj važnega povedati,« doda s pomembnim usmevom. Dantes stisne abbeju roko in odide na delo. XVII Zaklad Ko se je Edmond drugo jutro vrnil v celico svojega bolnega tovariša, je zagledal Fario, kako je mirno sedel pod lino v luči bornega solnčnega žarka, ki je našel pot v to zapuščeno celico. V levici je imel kos papirja, ki ga je brez besede pokazal svojemu mlademu prijatelju. »Kaj je to?« »Dobro si oglejte!« odgovori z nasmehom abbe. »Saj gledam, pa ne vidim drugega kakor ožgan papir z gotskimi pismenkami, napisanimi s čudno tinto.« »Ta papir, dragi prijatelj, je moj zaklad. In pol tega zaklada je od danes vaše.« Mrzel pot stopi Daniesu na čelo. Do tistega dne je pazil, da ni nikoli nanesel pogovora na ta zaklad, dobro vedoč, da mora biti tod abbejeva občutljiva točka. Tudi Faria se ni nikdar do-ieknil te stvari; v njegovem molku je videl Dantes dokaz, da se je starec izpametoval. Pravkar-šnje abbejeve besede po včeraj-šni krizi so mu pa izdale, da je na njegov razum spet jela legati noč. »Vaš zaklad?« zajeclja Dantes. Faria se nasmehne. »Da, Edmond. Plemenit človek ste, in vem, kaj pomeni bledost na vašem obrazu in groza, ki vas je pravkar obšla. Ne bojte se, nisem blazen; ta zaklad res obstoji, Dantes, in če že ni meni namenjen, ga boste vsaj vi dobili. Nihče me ni hotel poslušati, nihče mi ni hotel verjeti, vsi so me imeli za blaznega; toda vi, ki veste, da nisem, vi mi boste kmalu verjeli.« »Ah,« zamrmra Edmond sam pri sebi, »torej ga je res spet prijelo! še te nesreče mi je manjkalo!« Nato pa vendarle vzame papir, ki mu ga je pomolil abbe, in ga prebere. »Nu?« vpraša Faria, ko je mladi mož končal. »Saj so same nezvezne in nerazumljive besede!« vzklikne Dantes. »Za vas, prijatelj, ki jih prvič berete, ne pa zame, ki sem čepel nad njimi po cele noči in dopolnil stavek za stavkom, misel za mislijo.« »In menite, da ste pogodili pravi zmisel?« »O tem niti ne dvomim, sicer se boste pa lahko sami prepričali. Toda poprej vam moram povedati istorijo tega papirja.« »Tiho!« vzklikne Dantes. »Korake slišim ... Zapustiti vas moram ... Do svidenja!« Ves vesel, da je ubežal tej isto-riji, ki bi mu kakor je mislil, le preveč potrdila, da je ubogi abbe res blazen, se splazi Dantes skozi rov, Faria pa z muko porine ploščo na njeno mesto in zadela odprtino. Koraki so izvirali od guvernerja, ki mu je ječar povedal o abbejevi bolezni; prišel je, da se sam prepriča, kako je z bolnikom. Faria ga je sprejel sede. Z neznanskim naporom se mu je posrečilo prikriti guvernerju svojo hromosi; bal se je namreč, da se mu ne bi zasmilil in ga dal prenesti v zdravejšo celico ter ga tako ločil od mladega prijatelja. Toda njegov strah je bil prazen, zakaj guverner je odšel v veri, da je obšla ubogega blaznika samo nedolžna slabost. Med tem je sedel Edmond na postelji in si prizadeval, da zbere svoje misli. Vse, kar je bilo v zvezi z abbejem, se mu je zdelo tako razumno, tako veliko in dosledno, da mu ni hotelo v glavo, kako je moglo ta bistri razum v edini točki — zastran zaklada — tako pustiti na cedilu. Dantes je ostal ves dan v svoji celici; ni imel poguma, da bi se vrnil k svojemu prijatelju. Hotel je čim delj odgodiii trenutek, ko bo dobil strašno gotovost, da je abbe res blazen. Toda proti večeru, ko Dantesa le ni bilo, se je skušal Faria, čeprav napol hrom, sam splaziti k njemu. Edmond se je zgrozil, ko je slišal, s kolikšnimi mukami se vleče starec skozi rov. Potegnil ga je k sebi, drugače se ne bi bil prerinil skozi tesni rov, ki je držal v Dantesovo ječo. »Neusmiljen sem, kajne, da vas tako preganjam,« se dobrohotno nasmehne Faria. »Mislili ste, da boste ubežali moji radodarnosti, pa se motite! Zdaj pa poslušajte!« Edmond je videl, da ne more uiti. Zato posadi starca na posteljo, sam pa sede zraven njega na pručico. »Znano vam je,« začne abbe, »da sem bil tajnik, zaupnik in prijatelj grofa Spade, poslednjega kneza tega imena. Temu dobrotniku sem dolžan hvaležnost za vso srečo, ki sem je bil deležen v tem življenju. Bogat ni bil, čeprav je prišlo bogastvo njegove rodbine uprav v pregovor. Njegova palača je postala moj raj. Poučeval sem njegove nečake, ki so pa vsi umrli pred njim; ko je ostal sam na svetu, sem mu s tem, da sem živel samo zanj in po njegovi volji, povrnil, kar je prej storil zame v desetih letih. V 24 URAH barva, pllsira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobl in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice i. f. d. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Grofova palača kmalu ni imela zame nikakih skrivnosti več. O, kolikokrat sem videl svojega gospodarja, kako je vneto brskal v starih knjigah in rodbinskih listinah! Nekega dne sem ga pokaral, zakaj po cele noči pretiči pri prašnih knjigah, kar gotovo ne more biti njegovemu zdravju v prid. Tedaj se je grenko nasmehnil in odprl knjigo o zgodovini rimskega mesta. In tam sem bral v dvajsetem poglavju, ki je bilo posvečeno papežu Aleksandru VI., tele vrste, ki jih ne bom nikoli pozabil: Velikih vojn v Romagni je bilo konec. Cezar Borgia je potreboval po končanih osvajalnih vojnah denarja, da bi si kupil vso Italijo. Tudi papežu, njegovemu očetu, je bil denar potreben, da obračuna s francoskim kraljem Ludovikom XII., ki je bil vzlic izgubljenim bitkam še zmeraj sila mogočen. Zato sta premišljevala, s kakšno spekulacijo bi se dokopala do denarja — toda Italija je bila takrat uboga in izmozgana, in stvar ni bila lahka. Tedaj je njegovi Svetosti prišla neka misel: sklenil je namreč ustanoviti dve novi kardinalski mesti. Ce podeli kardinalska klobuka dvema bogatima rimskima odličnikoma, napravi lahko dvojno kupčijo: prvič proda plodo-nosne službe, ki sta jih kardinala dotlej imela, in drugič dobi od obeh bodočih kardinalov lepe denarce za njuni novi mesti. Papež in Cezar Borgia sta torej šla in poiskala najprej oba bodoča kardinala; bila sta to Giovanni Rospigliosi, ki je sam opravljal štiri visoke službe pri sveti Stolici, in Cezar Spada, eden izmed najplemenitejših in najbogatejših Rimljanov. Oba sta vedela ceniti tolikšno papeževo naklonjenost; bila sta častihlepna, in tako se je vsulo v blagajno obeh špekulantov 800.000 tolarjev. Ko je papež izročil Rospigliosi-ju in Spadi kardinalska odličja, ju je skupno s Cezarjem Borgio povabil na obed. Zastran tega obeda se je pa pokazalo nesoglasje med svetim očetom in njegovim sinom. Cezar je namreč mislil, da bi bilo najboljše, če bi se poslužila enega tistih sredstev, ki jih je imel zmeraj pripravljena za svoje dobre prijatelje. Tako sredstvo je bilo na primer njegov prosluli ključ, ki ga je ponudil povabljencu, naj odpre to ali ono omaro. Ta ključ je imel drobceno ost. Omara se je kajpada nerada odpirala, zato je gost poskusil malo bolj s silo: pri tem se je zbodel v prst — in drugi dan je bil mrtev. Dalje je bil na razpolago prstan z levjo glavo, ki si ga je Cezar nateknil na prst, kadar je hotel svojemu dragemu gostu stisniti roko. Lev je vklal odlikovanca v roko in vgriz je imel čez štiri in dvajset ur za posledico smrt. Cezar je torej predlagal svojemu očetu, naj bi kardinaloma velel odpreti omaro, ali naj bi jima pa krepko stisnil roko. Toda Aleksander VI. ga je zavrnil: .Vendar ne bova skoparila s kosilom, če gre za draga nam kardinala Rospigliosija in Spado! Neka slutnja mi pravi, da nama bo ta izdatek obilno povrnjen. Vrhu tega si pozabil, Cezar, da se posledice slabe prebave takoj pokažejo, vbodljaj ali vgriz pa deluje šele čez dan ali dva.‘ Tem razlogom se je Cezar uklonil in tako sta dobila kardinala povabilo na obed. Pojedina je bila pripravljena v ljubki papeževi vili nedaleč od Rima. Rospigliosi je prišel ves vesel in počaščen nad visokim povabilom. Spada je bil pa oprezen človek in je imel zelo rad svojega nečaka, mladega stotnika; zato je napravil oporoko. Nato je poslal svojemu nečaku pošto, naj ga počaka pred vilo; toda vse kaže, da ga sluga ni dobil doma. Okoli dveh se je Spada odpravil v vilo; papež ga je že čakal. Prvi človek, ki ga je novi kardinal ves osupel zagledal, je bil njegov nečak, ki mu je Cezar Borgia kar se da prijazno stregel. Spada je prebledel; Cezar ga je posmehljivo pogledal in mu dal razumeti, da je izpregledal in prehitel njegovo previdnost. Sedli so k obedu. Spada je komaj utegnil vprašati svojega nečaka, ali je dobil njegovo sporočilo. Nečak je odgovoril, da ne, in je isti mah vedel, koliko je ura. Toda bilo je že prepozno, zakaj izpil je bil že kozarec izbornega vina, ki ga je papežev kletar pripravil nalašč zanj. Med tem je pa prišla že druga steklenica na mizo, in iz nje je točaj natočil Spadi. Uro nato je izjavil zdravnik, da sta umrla za strupenimi gobami. Spada je umrl na pragu vile, njegov nečak je pa izdihnil pred svojo hišo. Cezar in papež sta takoj planila po dediščini, pod pretvezo, da morata pregledati zapuščino. Toda dediščina je sestajala iz enega samega koščka papirja, kamor je Spada tole napisal: .Svojemu ljubljenemu nečaku zapišem svoje zaboje in knjige, med njimi svoj lepi brevir z zlato okovanimi vogali, s prošnjo, da me ohrani v dobrem spominu/ Dediča sta vse preiskala, občudovala brevir, razbila zaboje in omare, meneč da bosta v njih kaj našla, in naposled razočarano ugotovila, da je bil bogati Spada v resnici kaj siromašen stric; nikjer nikakega zaklada. DAMSKI JESENSKI in ZIMSKI PLAŠČ, ki Vam ga dobavi tvrdka DRAGO GORUP A Co., LJUBLJANA Miklošičeva cesta 16/1 je zadnje mode, najboljSe kvalitete, prvorazredno delo Nizka cena! Veiika kneginja Aleksandra I*rvl zvočni fJlm Marije Jeritze Izum zvočnega filma nam je cd- povedali »prihod« Šaljapina, Kiepu-kril možnosti, ki bi nam sicer ostal© re, Volpija ali katerega drugega, či-popolnoma nedostopne ali pa zelo gar »lepi glas se daleč sliši...« omejene. Nemogoče bi nam bilo gle- Elitno kino Matica nam j© obljubil dati iirro ali poslušati petje onih za prav kmalu prihod dunajske oper- 5jV,V -vOl* : §S *«, v, • J - - mm; *•* V5W«JI mm Marija Jeritza in Paul Hartmanu v filmu »Velika kneginja Aleksandra« redkih velikih umetnikov, ki so edinstveni v svoji stroki, ko je pa ta v Milanu, drugi v New-Yorku, tretji na Dunaju, četrti spet v Parizu — mi pa v Ljubljani z mnogo dela in skrbi pa malo denarja! Zato zasledujemo objave zvočnih kinov in gledamo, kdaj nam bodo na- ne pevske atrakcije v osebi Marijo Jeritze. Prav je in spodobi se, da pride po reviji moških na vrsto tudi ženska. 0 Mariji Jeritzi smo že veliko slišali, toda nje same še ne, ker je »Velika kneginja Aleksandra« njen prvi film. Film »Velika kneginja Aleksan- Meščanska kuhinja PUše Huša Praznik vseh svetnikov je napočil. V svoji žalosti ne smemo pozabiti na dolžnosti, ki jih imamo do svoje družine. — Skuhati moramo nekaj »boljšega«. Evo nekoliko receptov za preprosta, pa tudi za boljša kosila: PREPROSTO KOSILO Goveja juha. Govedina, pražen krompir, kislo zelje. Potica. Grozdje. BOLJŠE KOSILO Goveja juha. Govedina s špinačo. Solata. Srnin hrbet v omaki. Fini cmoki. Kostanjeva torta. Sadje. Goveja juha 1 kg govejega mesa kuhamo v 4 litrih vode. Dodamo vso zelenjavo in sol ter počasi kuhamo dve uri. Potem juho odcedimo in vkuhamo vanjo domače rezance. špinača 1 kg špinače operemo v več vodah in jo denemo kuhati v vrelo slano vodo. Kuhamo 5 minut in jo potem odcedimo. Na kozico denemo žlico masti, sesekljano čebulo, ščepec popra in nato sesekljano špinačo ter jo pustimo dušiti 10 minut. Iz žlice masti in moke naredimo svetlo prežganje, dodamo k špinači, prilijemo nekoliko juhe, dobro premešamo in dodamo še dva zdrobljena česna ter vse pustimo še 10 minut dušiti. Špinačo serviramo gorko, garniramo z jajci in gorko govedino. Solata. Srna v omaki Najboljše mešo na srni je hrbet; ako ga ne dobimo, vzamemo stegna in pleča. Dobimo pri Slamiču za precej zmerno ceno. Najprej si naredimo kvašo. V vodo denemo na listke zrezan koren zelene, dve zrezani čebuli, 2 lovorjeva lista, malo timijana, peščico celega popra, kisa pa le toliko, da dobi kvaša prijeten kisel okus. Vse pustimo kuhati 20 minut in potem pustimo kvašo ohladiti. Medtem si pripravimo meso. Za 4 člane družine računamo poldrugo kilo mesa. Iz mesa izrežemo vse kožice, ga osolimo in prevlečemo s slanino. Potem ga denemo v porcelanasto skledo, oblije-mo z ohlajeno kvašo, skledo pokrijemo in meso pustimo 1 ali 2 dni v kvaši na mrzlem prostoru. Cez dva dni vzamemo meso iz kvaše, denemo na kozico in dodamo 15 dkg sirovega masla ali pa 2 žlici masli, drobno se- Se nadaljuje na 8. etrani dra« je izdelan po manuskriptu znanega dunajskega književnika in dramaturga Hansa Sassmanna v režiji Willielma Thieleja. Tudi ta Sassman-nov manuskript vsebuje glavno karakteristiko njegovih odrskih del, to je humor, ki ostane v primerni razdalji spremljevalec tudi najtragičnej-ših prizorov. Vlogi »veselih oseb« sta dobila v tem filmu res igralca, ki sta jima kos: Leo Slezak in Szoke Szakall. O Sle-zaku bi morali prav za prav v prvi vrsti govoriti kot o komornem pevcu, toda njegov humor je že marsikomu izvabil solze iz oči; če pa nastopa skupaj s Szokejem Szakallom — ne, saj smo že s tem dovolj povedali! »Ti in jaz sva drug za drugega,« to Leharjevo pesem poje slovita Jeritza, pa ne samo za mikrofon in poslušalce, temveč tudi stasitemu ruskemu častniku, ki jo spremlja na klavirju. Ta častnik je Paul Hartmann; igra vlogo velikega kneza Mihajla, ki živi z Aleksandro v morganatskem zakonu. Poročil se je z njo zoper carjevo voljo, zato si lahko mislimo, da poje Jeritza te besede iz globine svojih najglobjih čuvstev. Čeprav ima življenje še marsikateri drugi cilj in druge duševne vsebine, je in ostane ljubezen večna dobrina. Zato je menda pri vseh filmskih šlagerjih že prvi verz izraz hrepenenja slehernega človeka, ki si je vsaj enkrat v življenju skušal pridobiti ljubezen izvoljenega bitja. Ti verzi pa bodo iz grla Marije Je-ritze brez dvoma še posebno čuv-stveni in mamljivi. Tudi v tem filmu je popolnoma prišel do izraza pravi namen zvočnega filma s slovito pevko v naslovni vlogi; zakaj Jeritza nam bo toliko pela, da bomo prav vsi prišli na svoj račun. Med drugim bo pela tudi arijo iz opere »Aida«. Vsa inozemska strokovna filmska ocena si je edina, da se je Jeritza v svojem prvem zvočnem filmu prav tako dobro obnesla, kakor v le kateri svoji operni vlogi. Zato mirno lahko rečemo, da sta tudi Jeritza in zvočni film v doslovnem pomenu besede »drug za drugega,« in veseli smemo biti, da sta se... »dobila«. Svccecent ffllrnt v Ikfrsii »Ideal Ne moremo opustiti prilike, da ne bi obrnili pozornost na program kina »Ideal«, kjer bodo predvajali film globoke materinske ljubezni. Nikaka nova snov; že neštetokrat so jo opevale v pesmi, popisovali romani in prikazovale drame — toda zmerom bo ostala nova, večno lepa, ker je materinska ljubezen brezmejna. Ne mine dan, da ne bi srečali odseva materinskih čuvstev v najbolj različnih prilikah. Materinska ljubezen je polna bolesti. Njena nesebičnost se razodeva v tem, da za to, kar daje, ničesar ne dobi, zraven pa s svetniško potrpežljivostjo sprejema najhuj-š© udarce svojih dragih. Tudi iz filma »Mati« odseva vsa veličina materinske ljubezni. Koliko je družin, ki pridejo pod silo razmer materi v breme! Smrt, vojna, gostilna, kvarte, nezvestoba, zapor — o vsem tem beremo dan za dnem, ali smo pa dogodkom celo sami priče... Naj vam povemo zgodbo družine, ki jo popisuje la film. Ce si ga boste ogledali, bo mogoče tudi vaša mati z vami bolj zadovoljna. Dani se. Mati budi svoje štiri otroke in jih pripravlja za šolo. Otroci so razbrzdani in poredni, toda mati jih ljubi in dela zanje od jutra do pozne noči. Oče lenari — ne najde dela, ker noče... Tako potekajo leta. Otroci odrasejo, mati se je postarala. Prišel je božič, vsi so zbrani v hiši, samo očeta ni. Tedaj pretrgajo revolverski streli nočno tišino; tihotapci alkohola so na delu, med njimi tudi oče... Sin Johnny prevzame očetov greh in odide na triletno pregnanstvo. Očeta je razbrzdano življenje popolnoma uničilo; kmalu potem umre in mali ostane sama. Z/flio naše hrane Ko se Johnny vrne iz zapora, nima obstanka v svojem kraju, zato dogovori z bratom, kako bosta skrbela za mater, in se pridruži lovcem za zlatom, ki se odpravljajo na Aljasko. Mati preživlja po njegovem odhodu križev pot. Zredila je bila štiri otroke, toda otroci niso mogli prehraniti matere, ko se je postarala. Jchnny je bil daleč, daleč od nje... ko se je vrnil, je našel mater v ubožnici. Vzel jo je k sebi, a materinsko srce se je šele tedaj pomirilo, ko se je Mati in sin Marsh in James Dunn Mae pred svojo poroko spravil z brati in sestrami. Verjemite, mati instinktivno čuti, da pravica ni bila prva na svetu. Vse prenašajoča, vse odpuščajoča ljubezen je bila že pred njo — pravica je pa prišla šele tedaj, ko se je ljubezen izgubljala... Jajnine Tovarna ‘Pehalete Hoški čevlji na ram šivani iz najboljšega telečjega boksa, visoki ali nizki prej Din 149'— Zenski in dekliški Čevlji iz telečjega boksa z usnjenim podplatom in usnjeno visoko ali nizko peto prej Din 89’— Ženski luksuzni čevlji iz laka, ševroja ali semiša z visoko ali srednjo peto, v raznih kombinacijah prej Din 129'—• Žsmki čevlji iz baržuna z visoko ali nizko peto. Priljubljena vrsia naših odjemalcev prej Din 59‘— Isti čevlji kombinirani s te lečjim boksom prej Din 69'— Svileni atlas čeveljčki črni, beli ali v barvah k vsaki večerni toaleti, za družbo in ples prej Din 69'—- Fini otroški čeveljčki iz najboljšega boksa flexibel pro-šivani, visoki ali nizki, za otroke od 6 do 11 let, prej Din 69'— Isti z dvojnim podplatom in močnejšim materijalom prej Din 79'— Moške galoše najboljše kvalitete za bagatelno ceno. Ši- roke ali polkoničaste oblike '//Mil prej Din 49'— sedaj 39** Požurite se, preskrbite se pravočasno, dokler so vse prodajalne dobro sortirane. Vaše zadovoljstvo — naš uspeh! DNEVNO SVEŽE PRAŽENA “TTvcava LDUBL.D -VOPMIKOV TTO ST. 5.— Premog in suS?a drva dobavlja na dom Vrltyne Bohoričeva ulica 25 ■mmbhhmmbmbb *J Pisalni strol s^ai piše sam! Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja Marijan Beloševič; tiska tiskarna Merkur d. d. « Ljubljani; za tiskarno odgovarja Q. Mihdlek, vsi » Ljubljani, To jo prav tako šefova želja kakor tudi strojepiščova. Toda stroja take popolnosti ne bo nikdar. Najbolj pa se tej dovršenosti približuje WOODSTOCK, * ki je višek tehnike. Izumitelji — ameriški inženjerji — smejo biti ponosni na svoj izdelek. VVoodstock ima poln in lahek udarec, pisava je čista in dovršena. Kdor Woodstock vidi — mu jo naklonjen, kdor VVoodstock preizkusi, spozna, da je to najboljši stroj, a kdor le nekaj časa na njem dela — se ne more nikdar več ločiti od njega. Ta 3troj je v Ameriki zaslovel radi svoje priročnosti in koristnih naprav in je zadnji dve leti najbolj zahtevana znamka. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo : TIPSCA, družba z o. z. trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami Ljubljana Miklošičeva cesta 13, — Tel. 29-70. sekljan koren zelene, eno čebulo in žlico paradižnikove mezge. Meso dušimo v pečici ter ga nekoliko polivamo s kvašo. Cez eno uro ga obrnemo. Pri pečenju neprestano oblivamo meso z mastjo ali maslom. Ko je srna že mehka, jo denemo na skledo in naredimo omako. — Na ponvico damo 2 žlici masti, poldrugo žlico moke in napravimo svetlo prežganje. Dodamo ga k omaki, ki je ostala pri pečenju, prilijemo nekoliko kvaše, dodamo še ‘A litra kisle smetane, malo sesekljanih limonovih lupin, 4 zdrobljene kocke sladkorja ter vsa dobro premešamo. Meso denemo spet v omako in pustimo še 20 minut počasi vreti. Potem narežemo srno na lepe rezine, precedimo nanjo omako in garniramo gorko s finimi maslenimi cmoki. Kostanjeva torta Ker dobimo zdaj kostanje poceni, naredimo iz njih torto. Na skledo denemo 5 rumenjakov, %h kg sladkorne sipe, 12 dkg zmletih orehov ter mešamo toliko časa, da se prične peniti. Potem olupimo poldrugi kilogram kuhanega kosta- nja, ga pretlačimo skozi sito ali na stroj, dodamo k rumenjakom in vse dobro premešamo. Nazadnje dodamo še sneg iz 5 beljakov, tortni model namažemo z maslom in torto pečemo v pečici “m ure pri zelo mirnem ognju. Drugi dau torto razpolovimo, pomažemo z mezgo in oba dela spet sestavimo. Oblijemo jo z belim ledom in okrasimo z orehovimi jedrci. Ta torta je precej velika in stane 23 Din. če še ne veš Čajnih ročk ne smemo nikoli znotraj umivati z milom ali z drugimi jedkimi čistili, kajti čaj bo dobil sicer neprijeten okus. Umivamo jih torej le z mlačno ali pa z vročo vodo. Tudi s pomivalko ne smemo v notranjost čajne ročke, ker je vsaka pomivalka nekoliko mastna, mast pa kvari čajev okus. Ovratnike moških suknjičev, zaradi katerih mamice, žene in gospodinje obupano vijejo roke, očistimo prav lahko, če jih odrgnemo z alkoholom, ki 'smo mu pridali ščepe« soli. Oposzarfamo na našo ueliko izbiro zimsliega S>ltsg