MAJ 1 N 2. po Velik. 2 T Atanazij S T Aleksander I. 4 S Monika 5 č! Pij 6 P Janez L. G.@"+ 7 S Stanislav 8 N 3. po Velik. 9 P Gregor N. 10 T Antonin 11 S Mamert, 5kor 12 C Pankracij, muč. 13 P Robert + 14 S Bonifac _0 l.-,N 4. po Velik. 16 P Janez Nepomuk amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST 55 AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations). Jf AjSTAREjfl IP NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 90. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 7. MAJA — SATURDAY, MAY 7, 1938 LETNIK (VOL). XLVII. It - Hitler pri Velika katoliška gospodarska konferenca v Milwaukee sprejela več resolucij za izboljšanje gospodarskih razmer. — Msgr. Ryan priporočal ponovno ustanovitev NRA, kakor tudi določitev letnih najnižjih plač. Milwaukee, Wis. — Konferenca Narodne katoliške soci-jalne akcije, katera se je vršila v Milwaukee, kakor že po-ročano, prve dni tega meseca, je sprejela število resolucij in priporočil, kako se naj bi odpravila sedanja gospodarska mizerija, v kateri tiči ta dežela kljub vsemu svojemu obilnemu bogastvu. Katoliške organizacije bodo skrbele za to, da pridejo ta priporočila na primerno mesto in da dosežejo upoštevanje. Med glavnimi vodilnimi osebnostmi na tej konferenci je bil msgr. J. A. Ryan s katoliške univerze v Washington u kateri je znan kot vnet pristaš New deala in obenem pa tudi kot gospodarstvenfk, katerega nasveti se cenijo. Med svojim govorom, ki ga je imel, je prišel ta mož brez ovinkov na priporočilo,naj vlada ponovno spravi v veljavo bivšo NRA, in obenem pozval kongres, naj sprejme zakonski predlog za delovne ure in mezde. Ko je priporočal NRA, je msgr. Ryan povdaril, da same reforme ne bodo rešile gospodarskega položaja. Potrebno je, da se ustanovi sistem ekonomske uprave, v katerega naj bi spadale in ga vodile vse panoge industrije, pri čemer pa mora biti tudi delavstvo vključeno; dalje morajo biti v tem sistemu tudi farmarji in profesijonalci. S tem bi se kontrolirala konkurenca, se vzdrževale primerne plače in delovne ure,, kakor tudi cene, ter bi se preprečila nevarnost diktatorstva. To bi bilo torej nekaj podobnega kakor bivša NRA; razlika bi bila v tem, da bi se ta novi zakon nanašal le na meddržavno trgovino, dočim bi se v vsaki državi posebej ustanovile manjše NRA za kontroliranje biznesa v notranjosti države. Msgr. Ryan je izrekel pa še druga priporočila. Pri tem je zopet povdaril stari problem razdelitve narodnih dohodkov bolj enakomerno med prebivalstvo. Ako se to ne bo zgodilo, je dejal, bo pred nami stalna potreba vladnega trošenja denarja, ker ne bo ravnovesja med zmožnostjo produkcije in med kupno močjo ljudstva. Tako je omenil, bi moral kongres sprejeti zakon, ko katerem bi se morale plače za delavstvo določiti v letni višini, in sicer najmanj $1500 za ose-ho na leto. Še eno točko je govornik omenil, namreč, da naj vlada pri javnih delih ne štedi z denarjem, marveč naj v to svrho He znatno poviša svoje izdatke. Tako naj bi se zvišalo nakazilo za gradbo stanovanjskih hiš od sedanjih 300 milijonov na eno miljardo dolarjev; za podporo farmarjev od 100 milijonov tudi na eno. mi-'jardo; za javna dela, kakor za ceste, kanale, šole, mosto-itd., pa naj bi šle tri mi- OFENZIVA KITAJCEV LOV ZA PODPISI Japonska ofenziva se končala s popolno polomijo. Šanghaj, Kitajska. — Po poročilih, ki prihajajo z bojišč, Japoncem kaj trda prede na fronti v južni Šantung provinci. Kitajci so jih vrgli tamkaj celih 12 milj nazaj in zdaj napadajo mesto Tančeng.ki je važna strategična točka za Japonce. Kitajskim četam se je posrečilo, da so mesto popolnoma odrezali od japonske črte; ne ve pa se,koliko japonskega vojaštva je v mestu. Na tej fronti se že dalje časa bi-jejo srditi boji; začeli so jih Japonci s svojo veliko drugo ofenzivo, katera pa se jim je končala s popolno polomijo: Namestlo, da bi napredovali, kakor so pričakovali, so se morali še umakniti. -o- VESTI O ROJSTVU SED- MORČKOV Havana, Kuba. — Kakor prihajajo poročila iz oddaljenega mesta Cayamas, se je tam izvrši dogodek, ki bi, ako bi šlo po sreči, zatemnil slavo, katero točasno uživajo znane Dion-ne petorke v Kanadi. Neki ženski, po imenu Rafaela Casano-vas Corrias, so se namreč rodili sedmorčki, šest deklic in en deček. Ženska je stara 25 let, njen mož, ki je po poklicu gozdar, pa 36. Na žalost pa je vseh sedem otrok kmalu po rojstvu umrlo. SMRTNA KOSA So. Chicago, 111. — V noči od srede na četrtek je v South Shore bolnišnici izdihnila svojo dušo tukaj poznana rojakinja Mrs. Johana Franko z Ave. L., ki je bolehala že več mesecev. Poleg žalujočega moža Johna zapušča še tri sine, štiri hčere in več sorodnikov in prijateljev. Pokojna je bila doma iz Logatca na Notranjskem. Njen pogreb bo v ponedeljek ob pol deseti uri iz cerkve sv. Jurija na St. Mary pokopališče. Pokojni večni mir, žalujočim naše iskreno sožalje. V SMRT ZARADI IZGUBE SLUŽBE Cleveland, O. — En dan pozneje, ko je bil odstavljen s svojega mesta kot nadzornik za zaposlovanje pri WPA, ki ga je opravljal skozi tri leta, si je Wm. C. Westphal zadnjo sredo pognal kroglo v glavo. Mož je bil odpuščen, ko so ga tukajšnji listi obdolževali, da sili uslužbence v uradih WPA administracije k suženjsko trdemu delu. -o--- Veliko odgovornost imajo stariši radi tega, kak tisk naročajo in imajo pod svojo stre-ho. Zbiranje podpisov med poslanci za delavski predlog. Washington, D. C. — Zagovorniki predloga za ureditev delovnih mezd in ur so v četrtek napeli vse sile, da dobe 218 podpisov med člani poslanske zbornice, s katerimi bi jim bilo omogočeno, iztrgati omenjeni predlog iz rok odbora, ki ga ne mara predložiti v razpravo celokupni zbornici Trdili so, da imajo 200 podpisov že zasiguranih, med njimf celo 25 republikanskih. Ako dobe ta teden še 18 nadaljnjih, potem bo prišel predlog v razpravo 23. maja. MOŽNOST IZVOZA OROŽJA V ŠPANIJO Washington, D. C. — Kmalu po izbruhu španske civilne vojne je, kakor znano, Amerika uveljavila svoj nevtralnost-ni zakon, da je prepovedala izvoz orožja eni in drugi boju-jočih se strank tamkaj. Senator Nye pa je nedavno predložil resolucijo, s katero se ima ta prepoved preklicati, in trdi se, da ima resolucija Izglede, da bo odobrena od kongresa še tekom tega zasedanja. Tako se bo lahko izvažal vojni materijal vladni armadi in nacijonalistom, seveda brez dvoma proti takojšnjemu plačilu. RAZPRAVA O ZAKONU ZA RELIF Washington, D. C. — Poslanska zbornica je v sredo sklenila, da ima pniti predsednikov predlog za nakazilo štirih in pol miljarde dolarjev v svrho poživitve gospodarstva in odpomoči brezposelnim v splošno razpravo prihodnji torek. Ker bo debata o predlogu omejena na deset ur, upajo voditelji, da bo odobritev dosežena vsaj do prihodnjega petka na kar bo predlog poslan v senat. ijarde namesto ene,kakor zdaj določeno. ZVERINJAK DOBI IZREDNE ŽIVALI Chicago, 111. — Tukajšnji živalski vrt v Brookfieldu bo v kratkem dodal svoji zbirki dve izredni živali, kakoršnih nima noben drugi zverinjak na svetu. Ime te živali je 'okapi' in živi v srednji Afriki. Je nekoliko večja kakor vol, toda v glavo je podobna žirafi, tru-Plo je kostanjeve barve, a noge so nasprotno progaste kakor pri zebri. Samec nosi rogove, ki mu služijo v obrambo. Štiri leta so trajala pogajanja, predrto so belgijske ko-lonijalne oblasti dovolile izvoz teh dveh živali, kk boste zdaj tvorili eno glavnih znamenitosti tukajšnjega zverinjaka. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" KR1ZEMJVETA — Praga, Čehoslovaška. — Za konec tedna je bil sklican k zasedanju tukajšnji vladni kabinet, da razmotriva o poročilu, ki ga je poslala Francija glede svojega stališča o vprašanju narodnih manjšin na Cehoslovaškem. — Stockholm. — Švedska vlada je predložila parlamentu zahtevo,, da se nakaže nekaj manj kot 18 milijonov dolarjev kot nadaljnji sklad za ojačenje narodne obrambe. Od Lega bi šlo največ? namreč šest milijonov, za zračno brodovje. — Le Havre, Francija. — Na francoskem luksurijoznem parniku La Fayette je v četrtek zjutraj v tukajšnjem pristanišču izbruhnil požar, ki je parnik do neuporabnosti poškodoval. Srečno se je rešilo 18 mornarjev, ki so bili na ladji. -o- JEZUITI PRIDEJO ZOPET V ŠPANIJO Burgos, Španija. — Nacionalistična vlada je v sredo izdala odredbo, s katero bo zopet dovoljeno, da se sme jezuitski red povrniti v Španijo. Ta red je bil razpuščen po u-kazu tedanje vlade v januarju 1932 in zaplenilo se mu je vse njegovo premoženje, katerega vrednost se računa na 30 milijonov dolarjev, ki pa je obstojalo po večini iz šol, samostanov, cerkva, publikacij in dobrodelnih ter socijalnih zavodov. Tako bodo zdaj jezuiti zopet prišli do svojih pravic, katere jim je radikalna vlada vzela po skoraj 400 let njih delovanja v tej deželi. Ignac Lojola, ki je red ustanovil leta 1539 je bil Španec. PAKT PROTI RUSIJI? Mussolini se obvezal baje, da ne bo branil Čehoslovaške, marveč bo celo šel proti Rusiji v pomcč Nemčiji. Rim, Italija. — Med tem, ko so Italijani odpeljali svojega gosta Hitlerja v četrtek v Neapel, kjer bo prisostvoval mornariškim manevrom, se pa iz krogov, o katerih se trdi, da so dobro poučeni,, čujejo prve vesti o razgovorih, ki sta jih doslej vodila med seboj Hitler in Mussolini. Predvsem se povdarja, da se je os Rim-Berlin znatno ojačila in ne o-slabila, kakor nekateri trdijo. Dalje tudi, da je Hitler pridobil Mussolinija popolnoma na svojo stran glede Čehoslovaške. Mussolini je Hitlerju baje obljubil, da se v njegov spor s Čehoslovaško sploh ne bo vmešaval in da mu bo pustil proste roke pri izvajanju svojih načrtov tamkaj. Obljubil je celo, da bo priskočil Nemčiji na pomoč, ako bi mogoče Rusija šla branit Čehoslovaško. Pri tem se Francija popolnoma izključuje, ker se smatra, da ta država ne bo riskirala vojne z Nemčijo, da bi pomagala Cehom. Ako so te vesti točne, je potem dosegel Hitler vse, kar je želel. ROPARJI Z ZVIJAČO PRIŠLI V HIŠO Chicago, 111. — Dvema mladima banditoma se je zadnjo sredo zvečer posrečilo, da sta si pridobila srci dveh hčerk Edmunda Lagodzinskija, starih 17 in 16 let, in deklici ste oba neznanca spustili v svoj dom na 2154 No. Damen ave. Komaj ga sta bila tam, sta sc bandita spravila nad mater obeh deklet, jo pretepla in jo silila, da mora odpreti blagajno svojega moža, ki je tajnik nekega hranilnega in posojilnega društva. Ker ženska ni znala odpreti blagajne, sta bandita počakala,, dokler ni mož prišel domov, na kar sta si izsilila plena v znesku $635. -o- Katoliški Slovenci, v vaše hiše spada edino le katoliško časopisje! Iz Jugoslavije Pretresljiva žaloigra v Gorjah pri Bledu, ki se je zgodila na Veliko soboto opoldne, je razburila vso okolico. — Sneg so zopet imeli za praznike v Sloveniji. — Smrtna kosa in drugo. Mati zastrupila sebe in dva otroka Ljubljana, 19. aprila. — Na Veliko soboto opoldne se je na Gorjah pri Bledu odigrala strašna žaloigra, ki je pretresla prebivalstvo daleč na okoli. Žena tovorniškega delavca Angela K.,, se je tiste dni nekoliko sporekla s svojim možem, kateri je zaposlen v tovarni na Jesenicah. V tej razburjenosti je šla in z ciankali-jem zastrupila svojega sedemletnega sinčka Janeza in štiriletno hčerkico Verico, nato pa še sama zavžila isti' strup. — ,Z otrokoma se je predpoldnem odpravila v bližnji gozd. Ko mož družine ni našel doma, ga je zla slutnja nagnala proti gozdu. Ko se je bližal klo-pici, mu je žena še zavpila "Janez, prepoznb je" in se tudi sama zgrudila mrtva na tla. Otrokoma je dala strup obenem z bonboni. Vzrok ža-loigre je razrvano živčno sta nje bedne matere. Oblasti vodijo preiskavo, kje si je žena lahko kupila ta najstrašnejši strup. VABILO na letni občni zbor BARAGOVE ZVEZE ki se bo vršil; V PONEDELJEK DNE 16. MAJA 1938 PRI SV. VIDU V CLEVELANDU, O. V s p o r e d : 1. Ob 10. uri dopoldne se bo služila v ta namen slovesna sv. maša s pridigo o Baragi v cerkvi sv. Vida. 2. Takoj po sv. maši se vrši običajno letno zborovanje v prostorih pod cerkvijo, na katero vabimo vse članstvo Baragove zveze in vse častilce škofa Barage. Anton Grdina, podpredsednik B. Z. Velikonočni sneg na Štajerskem Celje, 18. aprila. — Kakor lanska je tudi letošnja velika noč za pisanke prinesla sneg, samo da se ga letos ni nihče nadejal. Nedelja je bila še dosti topla in brez dežja, davi pa je začelo zjutraj najprej deževati, kmalu pa se je dež spremenil v sneg. Snežilo je do prvih popoldanskih ur. Čeprav je bila zemlja še razmeroma topla, ni mogla snega sproti topiti, tako da je zlasti po hribih in po gornjih delih Savinjske doline popolnoma pobelil tla in obležal na nekaterih mestih po decimeter na debelo. Ljudje s strahom čakajo jutrišnjega jutra,ker lahko prehuda slana povzroči zlasti na sadnem drevju in vinogradih zelo veliko škodo. -o- Tele na strehi Moravče, 18. aprila. — Dogodek, ki je tik pred prazniki vznemiril prebivalce naše vasi, je menda edinstveni primer na deželi. Neki posestnik je prodal teleta,, ki ga je bilo treba odgnati k mesarju. Zunaj hleva pa se je bistra živalca izmuznila gonilcu ter jo ubrala po vasi. Na poganja-čevo klicanje so prihiteli sosedje, ki so preprečili da žival ni zašla v dolino, kjer bi se bila gotovo ubila. Zaorli so jo v hrib nad vasjo, odkoder se je skokoma pognala na slamnato streho neke hiše, ki se na gornji strani dotika brega!. Teletu se je sicer udiralo pod nogami, pa je le prilezlo do vrha. Ako bi bilo planilo navzdol po drugi strani, bi bil to lep in pravcati "salto morta-le. Na srečo se mu je prav na vrhu strehe udrlo pod vsemi štirimi nogami, tako da jih ni moglo več izdreti. Obstalo je kakor jezdec na konju in čakalo rešitve, ki je kmalu ■prišla. -o- Požar pri Guštanju • Na veliki petek popoldne je začela goreti hiša posestnika Ivana Gostečnika, po domače Mraka na Selovcu pri Guštanju. Ogenj, ki je izbruhnil iz dimnika, se je z neverjetno naglico razširil na vso hišo in od tam na gospodarska poslopja. Na pomoč prihiteli sosedje so rešili živino, nekaj živil, obleke in oprave. Zaradi pomanjkanja vode je bilo gašenje zelo otežkočeno in je zgorelo prav vse do tal; tako posestnik trpi prav občutno škodo. . ■ i,rifc i ._J -o- Smrtna kosa V Ljubljani je na velikonoč umrl Franc Istenič, krojač. — V Prišlinu je umrla Emilija Šrumpf, ugledna veleposestni-ca stara 78 let. — V Št Jan-žu na Dravskem polju je umrla Marjeta Lešnik, rojena Maurus. -o- Nova šola v Moravčah Iz Moravč pišejo: Menda je minilo že več kot 30 let, odkar se je med nami sprožila prva govorica, da bo treba v Moravčah zgraditi novo šolsko poslopje. Resno so pričeli misliti na to šele po vojni, ko je bila šola razširjena v štiriraz-rednico in je bilo treba zaradi pomanjkanja prostora najeti za učilnico dvorano, kar pa ni posebno pripravno. Sedanje šolsko poslopje ne ustreza več potrebam in tako je treba misliti na novo šolo. Žal pa, da v središču samem ni primernega prostora in ga bo treba iskati zunaj na robu vasi. Kje bomo dobili potrebni denar za zidanje, še ne vemo. -o- Nesreča s kolesom V ljubljansko bolnico je bil pripeljan 55 letni delavec France Vrhunc iz Kosez. Ko se je vozil s kolesom po Celovški cesti, je tako nesrečno padel, da je dobil nevarne poškodbe na glavi. -o- Povožen Na nekem križišču v Mariboru je neki avtomobilist podrl na tla pri Hutterju zaposlenega tkalca Ludvika Bezja-ka, ko se je ta peljal s kolesom na delo. Bezjaka,ki je dobil prav nevarne notranje poškodbe, je avtomobilist sam zapeljal v bolnico. -o- Nič več gostiln Nobene gostilne več! Tako so rekli kamniški gostilničarji in odločno zahtevajo, da se gostilniška koncesija ne podeli nobenemu prosilcu več. V Kam-Iniku je namreč 36 gostiln, kar | za daljšo dobo popolnoma za-jdostuje, saj odpade ena gostilna na 166 prebivalcev. "ran 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec Sobota, 7. maja 1938 Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1391, Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Izdaja In tiska: EDINOST PUBLISHING CO. * Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina s .$5.00 _ 2.50 . 1.50 Za celo leto Za pol leta . Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _$6.00 Za pol leta___3.00 Za četrt leta_____1.75 Posamezna številka______3c Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1S49 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 554* Subscription: .$5.00 . 2.50 . 1.50 iet isto ne ponovi. Šele pofcno v noč sem jo pogruntala. — Ko Pem imela zjutraj lonec gotov, P'ipusala sem si "žakljev fir-lase si v ruto zavila in se sPravim v peč pred loncem. ga tega je bilo kaj še vse bolj usodepolno kot sem si ga mogla še tedaj pričakovati. Iz vlaka na velikem borovniškem mostu sem se še enkrat ozrla na mojo ljubo rojstno vas; bil je to bogato obdarovan pogled, ker utis istega imam še danes, po preteku 29 let v spominu. V Ljubljani smo se sešli še z drugimi potniki namenjenimi v Ameriko; s Drasče, Padeža, Logatca, Preserske fare, in seveda še tudi od drugod. Bila je to, vpoštevajoč razmere, kaj vesela družba med katerimi sem bila mislim, jaz najmlajša in zaradi tega tako nekako — na poti. Vsaj — kadar je tej družbi že zmanjkovalo pametnega govore-nja, začeli so kaj neumnega re-šetati, pa so mene ugledali in — konec je bilo. Bilo je tudi — mislim, v Bru-seljnu, tam so nas spravili v neko poslopje na "golaž". Oh, kako fcem se jaz zveselila, ko^ je nekdo pred me postavil zvrhan krožnik, po mojem mnenju, izvrstnega golaža. Da je meso bilo nekaj zelo rudeče, to ni meni nič kvarilo mojega lačnega "ape-tita". Lotila sem se golaža, jej — s kakšnim veseljem in se z zadovoljnim obrazom ozrla na poleg sedečo mamo, ki so pa, v moje veliko začudenje, imeli tako kisel obraz, in le samo bolj po kruhu so segali. Pa se nekdo na drugem koncu sobe oglasi: bista-hor! in tej besedi vse se je smejalo, razun mene. Jaz sem pa hitela jesti in sama pri sebi sem modrovala: "oh, to je pa res špasno, le smejte se." Jedli bi jedli, saj ste lačni, kot sem jaz. Zdaj se pa nekdo izmed sredine oglasi: Al' je kej dober "ihaha"? — No — kar je pa temu sledilo, naj pa še za naprej za se obdržim. Predno so nas spravili na par- nik so nas zaprli v neko velike čakalnico za celo noč. Bilo nas je toliko, da zaradi pomanjkanja prostora smo morali na svojih kovčegih sedeti. Z raznimi dovtipi in petjem si je družba preganjala spanec. Peli smo in peli, nabožne in narodne, največkrat pa smo posegli po-: Marija k Tebi uboge reve, ta nam je najbolj prijala. Morali smo biti še kaj dobri pevci, ker imeli smo dovolj poslušalcev; že tako napolnjena čakalnica, so nas drugi narodi pri petju še bolj obkolili in stisnili skupaj. Moja mati so imeli lep, močan soprano. Zmanjkovalo je menda že pesmi in družba je proti jutru udarila na "okrogle". Mamo nismo nikdar doma slišali takšnih peti, a tu sedaj so jo pa tako rezali: "Jaz sem si pa nekej zmi-slu". Pa sem jih za rokav pocukala in napol glasno vprašala: "Mama, al' tud' Vi pojete?" "I — no ja", so odgovorili, "koga pa boš, saj je še Kristus rekel, veselite se(z veselimi." iNo — nato sem pa še jaz pomagala, če mi je kakšna bila znana. In potem, ko smo pa že v Ameriko prišle k očetu, sem jo pa doma v sobi spet eno tako "zažingala", pa so se takoj mama oglasili: "Glej jo glej, kaj pa misliš?" Rekla sem jim: "kaj ne veste, kako smo jih peli, Vi tudi." Hitro so nekaj zamrmrali kot: "bež no bež, pa don's ne čakaš na šif" in so hitro šli iz sobe. mobilom. Pozneje, ko smo videli kraj nesreče, tistega avtomobila ni bilo nikjer, nekaj drobcev je ležalo ob progi v daljavi enega bloka. Proga sama je bila razdejana, vozovi pa so stali poševno, proč od pravega tira. Ko sem vse to videla, pac je iz srca prišla iskrena hvalnica majni-kovi Kraljici, ki me je menda ta večer po teh dveh dekletih vodi- doba med materjo in hčerjo bi ta večer bila kaj lahko za vedno prekinjena. Pismena doba res, pisma, ki so življenska matere svoji hčeri. Iskrena, vesela, žalostna, opominjajoča pisma. Bog lonaj ,ljuba mati. Roka je trda in okorna, kaj — ne, pa ljube-ven Vaša za Vašega otroka roko mehča, vsaj ta roka zapiše tako mehke, ljubeznive besede, zato--- la. Pismena petindvajset letna Slava — o Tebi, Mati Slovenska, Vsaj ljubezni si polna, ki je materinska. V srcu otroka ime je urezano Tvoje, Pa — ali ne dolguje življenje Ti svoje? Lepa si — dobra, že kakoršnakoli Ti bodi usoda, Saj — potomka si ddbroiskrenega roda. Čedne in trdne postave, dobrega uma — Ste dedščini dve, Slovencem v ponos. Delijo otroci s Teboj učenosti — razuma, Z ljubeznijo vodiš življenja jim voz. Le bližje k Bogu---, jih dnevno učiš! Kar mati je Tebe učila, le to jim želiš. Jim šolo vspodbujaš, v težavah molčiš, Za dušno-telesno jim hrano skrbiš. Otroci naj Tvoji bi Tebi v veselje živeli, Za Boga, domovino, v napredku uspeli. Tudi jaz Te spoštujem, o Mati Slovenska, Saj v Tebi sem našla ljubav, ki je materinska! Mary Blaj. ZA NAŠE GOSPODINJE (Dalje) aprila, ravno na Marijin dan soboto, ga je pokojni škof Janez Ward, kot vzglednega in delavnega duhovnika sprejel v svojo škofijo. Na slednji večer ga je zbrana župnija skupno pozdravila v cerkveni dvorani. V proslavo sprejema mu je šolska mladina vprizorila štiridejan-ko: "Čarobni zvonček", ki je je prav dobro vspela v moralnem in gmotnem oziru. Takoj ta večer je novodošli spoznal, da bo imel opraviti z dobrimi ljudmi. Vez ljubezni med njim in žup-ljani je bila že ta večer spletena. Trajala je do groba in sega še čez grob. Tu ga ni čakal počitek, ampak težko delo. Tedaj je bilo v župniji kakih 100 za napredek fare vnetih družin. Šolo je obiskovalo 68 otrok. V malo letih je število otrok narastlo na 200. Dve šolski sobi nista več zadostovali. Leta 1919 dozidali so v prvem nadstropju še dve šolski sobi, drugo pa uredili tako, da je odgovarjalo potrebam za pet sester. Vse to je stalo okroglih $10,000. 23. novembra je mil. g. škof Ward slovesno blagoslovil pre-narejeno poslopje. Med lepim petjem Marijinih pesmi se jc razvila procesija med šolo in cerkvijo, spremljajoč nadpastir-ja v šolo, kjer je blagoslovil vse prostore. Temu je sledil banket, ki se je vsled toplega vremena vršil na šolskem vrtu. Le šolarji, ki so bili polnoštevilno zastopani so bili v razredih. Saj je bila to njihova slovesnost. Sam škof je dolgo časa ostal med srečnimi in veselimi farani. Po sklenjenem premirju so bile glede potovanja še vedno velike težkoče. Čeprav so bile Nekako 4 leta je bilo mami dovolj Amerike, in začela sta se oče in mati odpravljati domov v domovino, mene pa, tedaj že omoženo, morala sta seveda pustiti tu. Na potu domov sem ju do Indiana spremljala na vlaku, pa morala" sem se vrniti. Odhajajoči vlak pa, ki mi je starše odpeljal in me prvič v mojem življenju ločil od moje mamice, mi je pa tudi še danes po 25 letih pred očmi. Tedaj se je tudi zopet za me pričelo pričakovanje pisma, ki se nadaljuje do današnjega dne. Iskrena, prisrčna pisma moje mamice prihajajo v Ameriko danes prav tako redno kakor pred 25 leti. Prošnja, oziroma želja v enem materinem pismu me je tudi zanesla zadnjo soboto v Waukegan med moje ljube Borovničane. Lepo je v Waukeganu te dni. Prvič, imajo tam sv. misijon, a drugič pa mesec majnik je že povsod lep, še najbolj lep pa okrog lepih slovenskih hiš, katere waukeganski Slovenci lastujejo. Velika gostoljubnost teh ljubih ljudi pa tudi globoko gane človeka. Naj bode Vam vsem, katere sem obiskala, še enkrat tu izrečen prisrčni "Bog plačaj" za vašo gostoljubnost. Ne morem si pa kaj, da se ne bi še dvojno zahvalila prijaznima dekletoma, Misses Johanna in Antoinette Petrovčič, ki sta me ustavili da nisem šla v nedeljo večer domov ob 7. uri, kot sem sama nameravala, temveč ob 8. uri. Ko bi šla ob 7. uri, bi bila v tistih železniških vozovih, ki so imeli tako nesrečo, kc so udarili skupaj z nekim avto- Trpinka — junakinja Zgodovina človeštva je bogata na zgledih junaštva. Na vadno so pa le možje, o katerih junaških činih govori zgodovina. V pretežni večini so to junaštva na bojnem polju. Naši vojaki, ki so prestali vojne grozote na bojnem polju prav dobro vedo, da niso najhujši trenutki naskoka, pač pa ure, dolge ure v obstrelje-vanih kritjih, kjer je treba ne-potrpežljivost s silo obvladati in potrpeti. Zato pravijo, da je junaško potrpljenje hujše kakor pa junaška dejanja. Kakor na bojnem polju, ta ko je tudi v človeškem življenju, ki se ne imenuje zastonj kor se kaže na naših gričkih v prekrasni slovenski domovii, posejani z belimi cerkvicami, ki so stoletna priča naših vernih pra-dedov. Ko je bil na prvotni mali cerkvici in šoli izplačan ves dolg, slavili so ta dan, kakor družinski praznik. Vsa župnija je bila skupaj. Shranili so izplačane pobotnice, dolžna pisma pa sežgali na šolskem vrtu, med veselim vriskanjem župljanov. Tudi mil. g. škof jc bil navzoč. Dober pastir pozna svoje ovce in tudi ve, kako postopati z njimi, da mu bodo radovoljno sledile. To je dobro znal č. g. Perše. Res je, da župnik sam ne more zidati cerkve ali šole. Lepa cerkev je sad krvavih žuljev njegovih faranov. A resnica je, i ostane, da je cerkev župnikova fotografija. On je, ki vžge v srcu faranov željo za novo cerkev. On je, ki jo neguje dokler ne dozori v odločen sklep. On jih navdušuje dokler se hram božji ne dvigne proti sinjemu nebu, in tudi že pozneje, ko je treba plačevati moreči dolg. A zasluga faranov pri tem ni manjša. Enemu, ko drugemu gre čast, ko je bilo vse tako veselo in razigrano je g. župnik prosil škofa naj bi faranom omenil veliko potrebo večje cerkve. Rečeno — storjeno. Še tisti večer so na škofovo podbudo podpisali $10.000 za novo cerkev. Radi so ustregli škofu, ki jim je bil vedno prav po očetovsko naklonjen. Ker prostor z malo cerkvico ni bil primeren, da bi se nanj zgradila mogočna stavba, kupili so leta 1921. med šesto in Orchard cesto mali blok za $10.000. Res niso mogli najti lepšega in bolj primernega prostora. Tekom štirih naslednjih let zbrali šolske sobe pripravljene, a sedaj so $25.000 za novo cerkev. Zra- zen. In mati, naša slovenska mati vrši v polni meri to svojo največjo in najlepšo nalogo. Še je naš slovenski dom, ta prvovrstna materina šela, prava visoka šola vse vzgoje in srčne izobrazbe in še je slovenski dom, ki ga poživlja slovenska mati, možu-očetu najljubši kraj na svetu. Ne svetovno-znana in velika dejanja, nego vestnost in zvestoba v malem; potrpežljivost in velika ljubezen slovenske matere so zanjo večja čast in ponos, kakor še tako veliki zunanji uspehi. In ni ji težavno to delo, zlasti še, ako v domači hiši uživa priznanje za svoje delo in hvaležnost za svojo skrb. Gorje, boj. V življenjskem boju nepopisno gorje pa občuti si- pripada možu delo, zunanje delo. Če mož vrši svoje delo prav in dobro, mu je čast in priznanje plačilo. Od žene zahteva življenje tudi junaške moči,vendar mnogo več poguma za potrpljenje, kakor pa za javno udejstvova-npe. Temu pogumu, tej junaški moči pa življenje ne obeta slave, četudi junaštvo žene ni prav nič manjše od moževega. Že naravni poklic žene, kot mati in gospodinja, zahteva mnogo poguma in moči. V mnogih družinah sloni vsa skrb na šibkih ramah matere, gospodinje. In tu je treba delati trdo in neutrudno od zgodnjega jutra do poznega večera, da skoro da klone pod težo vsakdanjega dela. In če je še večje število otrok, tedaj gospodinji-materi ni zavidati. Le mati more vršiti vse te težke dolžnosti, ker jo z neovrgljivo močjo sili njena velika materina ljube rota, ki za vse svoje nesebično delo žanje le nehvaležnost in asramovanje in to celo od njega, ki ji je nekdaj prisegal večno ljubezen in zvestobo. Vendar vidimo, da še tudi tu ne preneha materina ljubezen in ne njena skrb za dom in svojce. Vestno še vrši svoje dolžnosti tudi nadalje in vztraja na mestu, ki ji ga je Bog odločil. Ali ni junaštvo, ki presega celo junaštvo bojevnikov? In takih junakinj ima življenje v resnici, ne samo v kraljestvu idealov in poezije. Žive tudi med nami, te junakinje-mučenice. Leta in leta, morebiti vse življenje nosijo to težko breme, vedno tišje, pa tudi vedno mehkejše postajajo in z vso svojo žensko dobroto iščejo, ■ da, če se sploh še da, izpreobrnejo surovo in trdo srce. In katera moč je tako silna, da to zmore, če ne ne-(Dalje na 4. strani) pa ni bilo učiteljic. Pretežavno je bilo za dve sestri ugnati 200 živahnih navihancev. Tu je zopet gospod pokazal svojo požrtvovalnost. Prevzel je redni pouk enega razreda in to celo prvo poletje. Težko in naporno je bilo, kajti njegove duhovske mo-iitve in drugo delo mu je vse ostalo za večer. Vsaki dan je molil in delal pozno v noč in to vse za božji Ion. Bil je skrajni čas, da je prišla pomoč. V kratkem času bi ga tako naporno delo podrlo. 27. januarja 1920. prišla je vrhovna predstojnica, č. m. Lidvina z dvema sestrama iz Maribora, ki sta bili takoj vpre-ženi v šolski jarem. Komaj je bila dogotovljena in blagoslovljena šola, ko je prišlo drugo pereče vprašanje na površje: "Kako priti do večje in za tedanje razmere bolj primerne cerkve?" Kansaški Slovenci niso nikdar bili plašljivi zajci. Marsikatera druga velika slovenska župnija bi se rajše stiskala med tesne stene lesene cerkve, kakor pa, da bi si naprtila tako breme. Kjer je dobra volja tam se vse doseže. Med župljani svete Družine še veje pravi slo venski duh in neustrašljiva požrtvovalnost za hišo božjo, ka- ven tega pa so, vse hvale vredna podporna lokalna društva, kakor tudi posamezniki, radovoljno ponudili posojilo na male obresti. Leta 1925. so sklenili naj se pri cerkvi postavi tudi župnišče. Poklicali so iz Emporia, Kansas arhitekta g. H. W. Brikman, da je naredil primerne načrte. Prav za prav pa je bil vodilni arhitek Praški Jezušček, ki ima svoj mali prestol v kotu pri Marijinem oltarju. Kadar je bil g. Perše v kaki zadregi, ali kadar je bilo treba odločevati v kaki važni zadevi, se je vsakokrat obrnil k Njemu in bil tudi vedno uslišan. Zadnji teden pred svojo smrtjo je sam priznal: "Kar sem naredil tukaj, sem naredil s pomočjo in blagoslovom praškega Jezuščka". Dobro bi bilo, če bi ga posnemali in se v križih in težavah zatekali k Nje ■ mu. Tudi nas bo uslišal in blagoslovil naša podjetja. Načrti so bili najprej predloženi stav-binskemu odboru in potem škofu, ki jih je odobril in blagoslovil. (Dalje prih.) Katoliški Slovenci naročajte in podpirajte svoj lastni list "Amerikanski Slovenec" v Jugoslavijo SAMO 7 DNI če potujete na ekspresnih parnikih: BREMEM • EVHOm Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane. Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki: W*** COLUMBUS 3 HAtfSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK Izbome železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga. Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljenoo in obiskovalce. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 130 W. Randolph Street, Chicago, Illinois HAMBURB-AMERICA9 LINE NORTH GERMAN UGYH Sfran 3 " 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Sobota, 7. maja 1938 "Dušica" H ROMAN < M Spisala B. Orcxy Prevedel Paulut Senca smehljaja je šinila po Margare-tinem smrtnobledem obrazu. "Ali me ne morete spremljati v Pariz?" "Ampak — milosti jiva?!" "Ah — vem, kaj mi hočete povedati, gospod Andrej! Povedati mi hočete, da je tvegano, da je nevarno, da me čaka morebiti smrt v Parizu —. Povedali bi mi radi, da jaz, uboga, slabotna ženska ne morem pomagati svojemu soprogu, — da bi mu bila le napoti, prav kakor sem mu bila napoti v Boulognu —. Toda razmere so topot drugačne! Dokler so njegovi sovražniki le načrte delali, kako bi ga ujeli, mu je bila dana možnost, da jih ukane s svojo premetenostjo. Svoboden je bil —. Sedaj pa ga imajo v pasti! In mislite da mu bodo dali uiti —? Dan in noč ga bodo stražili, prijatelj, skrbno, najstrožje stražili! Prav kakor so stražili nesrečno kraljico. Toda ne bodo ga držali v ječi cele mesece, cele tedne —. Morebiti niti par dni ne —. Mislim, da se po vseh izkušnjah ki jih je doživel, — in slabe izkušnje so bile! — Chauvelin topot ne bo dolgo igral z njim. Ne bo tvegal, da se mu "Dušica" še končno spet izmuzne —. Imajo ga, gospod Andrej! In držali ga bodo in se pobrigali, da ga prejkoslej pošljejo pod guillotino —!" Zaihtela je. Prehudo je bilo zanjo, izgubljala je oblast nad samo seboj. Mlada ženska je bila, ljubila je svojega moža strastno in iz vse duše. In umrl bi naj sramotne smrti v tujini, daleč v stran od svoje žene, od svojih prijateljev —. Le z največjo silo se je še premagovala, da ni glasno zajokala. "Ne morem ga pustiti samega, gospod Andrej! Ali naj umre sam, zapuščen, brez tolažbe —? Želel me bo še enkrat videti in — tudi vi ste njegov prijatelj in lord Anton tudi in Hastings in drugi —! Gotovo ga tudi vi nočete zapustiti ob zadnji uri! Ali naj umre sam, v tujini —? Ali naj umre take smrti —?" "Prav govorite, gospa!" je dejal Andrej resnobno. "Percy ne sme umreti — če je rešitev vobče še v človeških močeh. S Tonetom in Hastingsom smo se že domenili, da se vrnemo v Pariz. V mestu in v bližnji okolici imamo dovolj skrivališč, ki jih Percy pozna in ki jih poznajo tudi člani lige. Tam nas najde, enega ali drugega, če bi se mu posrečilo uiti. Prav tako imamo skrivališča na vsej poti od Pariza v Calais in obleko za vse različne vloge. Tudi konji so pripravljeni. Ne ne! Ni nam še treba obupati, gospa Blakeney! Devetnajst nas je, ki smo pripravljeni, da damo življenje za "Dušico" ! Tudi je že liga določila mene, njegovega najožjega prijatelja in namestnika, da vodim to četo, odločeno in pripravljeno do skrajnosti. Jutri odpotujem v Pariz in če nas ni vsa sreča zapustila in če še kaj premore pogum in drznost na svetu — rešili ga bomo! Naše geslo je: "Bog čuvaj "Dušico"!" Pokleknil je pred Margareto in ji poljubil ledeno mrzlo roko, ki mu jo je ponudi- la z bolestnim, otožnim smehljajem. "In Bog naj blagoslovi tudi vas vse!" je šepetala. Suzana je vstala, ko je pokleknil njen soprog. Uboga mlada žena, še skoraj otrok, se je šiloma branila solzam. "Ah, kako sem sebična!" je dejala tedaj Margareta. "Mirno dovoljujem tvojemu soprogu, da te zapusti, ko vendar sama vem, kako bridka je taka ločitev!" "Moj mož pojde, kamor ga kliče dolžnost!" je odgovorila Suzana skromno in mirno. "Ljubim ga iz vsega srca, ker je dober in pošten. In prav zato ne more zapustiti svojega tovariša in zapovedni-ka v njegovi nesreči. Bog ga bo čuval, to vem. Za nobeno ceno bi mu ne mogla reči, naj strahopetno doma ostane!" Oči so ji žarele ponosa. Njen oče je bil general v francoski vojski in pogumna vojaška kri se je pretakala po njenih žilah. Percy je rešil njo in njene ljudi izpod guillotine. Njen oče, njena mati, njen brat — vsi so mu dolgovali življenje. Tega ni mogla, ni hotela pozabiti. "Za nas druge je le malo nevarnosti," je pravil Andrej pomirljivo. "Revolucijo-narna vlada hoče udariti pastirja, za čredo ji je malo mar. Morebiti slutijo, da mi drugi nismo vredni truda, če izgubimo vodjo —. Ce nas pa čaka nevarnost, — tem bolje !" je pridjal pogumno. "Pa mislim da je ne bo. Razen v trenutku, ko bomo res na delu za rešitev. Ko pa bo rešen, se nam ničesar ni več bati. Pod njegovim vodstvom in če je on spet z nami, se nikogar ne bojimo!" "Isto velja pač tudi zame, gospod Andrej!" je dostavila Margareta resnobno. "Percyja imajo — za mene se ne bodo brigali. Če se vam posreči Percyja rešiti, mine nevarnost tudi za mene, prav kakor za vas. Če se vam pa ne posreči —." Umolknila je in položila svojo belo roko Andreju na ramo. "Vzemite me seboj, gospod Andrej!" je prosila. "Ne obsodite me na take strašne muke! Sama bi morala čakati dolge ure in dneve, v moreči negotovosti, v ugibanju in v strahu —! Saj veste, da je tako stanje neznosno, neznosnejše nego goli brezup —!" Neodločen je stal Andrej in gledal predse. Ni si upal reči ne. Pa pomisleke je še imel. Margareta je silila. "Ne bom vam napoti, gospod Andrej! Vem, kam se bom djala! Prav nič se ne bom vmešavala v vaše načrte! Ampak — oh!" je pridjala strastno in glas se ji je tresel, "ali ne razumete, da moram dihati zrak, ki ga diha on! Sicer se zadušim — ali pa znorim!" Gospod Andrej se je obrnil k svoji ženi z nemim vprašanjem v očeh. "Nečloveško, kruto bi bilo," je dejala z resnobo, ki se je čudno podajala njenemu otroškemu obrazku, "če bi ne ponudil svoje pomoči Margareti! Če je ne vzameš seboj, utegne sama in na lastno pest oditi jutri v Pariz!" (Dalje prih.) (Nadaljevanje s 3. str.) sebična in junaška ljubezen, ki vse veruje, vse upa, vse odpušča, vse potrpi? In kdo ima te čednosti več kot mati-trpinka, mati-juna-kinja ? -o- KAKO PRIPRAVIŠ NEKATERE JEDI Riževa juha z grahom Kuhaj v dveh kvortih vode pol pinta izluščenega graha. Ko je grah napol kuhan, mu prideni pol pinta riža in vse skupaj še četrt ure kuhaj. Nato prideni grahu in rižu nekoliko soli in prežganja, ki si ga pripravila iz par žlic masti in polne žlice moke in razredčila s pintom mrzle vode. Prideni še eno žličico drobno zrezane-ga zelenega perteršilja in pusti, da vse skupaj še nekaj minut vre, prideni nazadnje žlico kisa in postavi juho šestim osebam na mizo. -o- Prekajeno prašičje meso s korenjem in krompirjem Ostrgaj,, operi in zreži na rezance eno debelo korenje in ga skuhaj. Posebej pa kuhaj funt kaj mastnega mesa, n. pr. od glave, v pint in pol vode. Kuhaj tudi tri srednje debele olupljene na majhne kocke zrezane krompirje v slani vodi. Ko je korenje kuhano, ga odcedi in stresi k mesu; prav tako krompir s krompirjevko vred; prideni še eno zrezano v masti precvrto čebulo, ki v njej zarumeni eno žlico moke. Pusti, da vse skupaj par minut vre. Ko je kuhano, zreži meso in postavi kot samostojno jed na mizo. Češnjev zavitek Napravi testo iz pol funta moke, 5 unč sirovega masla, nekoliko pecilnega praška, enega rumenjaka, žlice sladkorja, žlice ruma, malo limoninega soka in dobro ugnetl. Nato razvaljaj testo. Češnjam poberi pečke, kar je soka, odcedi, in tako odcejene češnje potresi po testu, dobro posuj s sladkorjem in zavij v zvitek. Deni na pomazano pekačo ini speci v pečici. Pečeno razrezi na poljubne kose in daj toplo ali hadno na mizo kot močna-to jed. -o- PRAKTIČNI NASVETI Če pereš blago, ki pušča barvo, ga operi v slani vodi, da ne bo šla barva preveč od njega. • * Zamazane preproge zdrgni s slano vodo, pa jih boš očistila vse nesnage, a obenem osvežila barve. -o- Ne reci jutri bom agitiral za "Am. Slovenca", ampak takoj danes pojdi in agitiraj in pridobi kakega svojega prijatelja, da se nanj naroči? NOVOST LEP DAR ZA MATERE V naši knjigarni lahko kupite zelo lep spomin in dar za vaše matere ) LEP ROŽNIVENEC narejen iz kristalnih jagod. V jagodah za očenaše so vdelane stereoptične' slike križevega pota, ki je nekaj zelo lepega. Dobijo se v plavkasti, zelenkasti, zla-tenčasti in črni barvi. Ti rožnivenci se prodajajo po $1.50 Pridite v našo knjigarno in jih poglejte. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. Pisano polje J. M. Trtmfc DR, H. M, LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel Canal S817. CHICAGO, ILL. K * 4 * ■4 4 444*4'WW*'**'***'*'*** 4 *' X44444444444444444444444444444444444444* 4* + * 4* -h 4* PO DELU IN TRUDU STE POTREBNI ZABAVE 4 ZAPOMNITE 1. 2. \A. SI SLEDEČE ŠTIRI TOČKE: Podpisani vodim že več let dobro urejeno gostilno. — Točim vedno sveže pivo, vse vrste vina, žganja in likerje. Za poletno sezono imam krasen vrt zunaj, kjer se lahko odpočijete v hladni senci, ali pa ob hladnih večerih. Na vrtu imam prostor za balincanje, kjer človek najde mnogo zabave ob prostem času. V moji gostilni dobite vedno domači lunč (prigrizek). Se priporočam vsem! Martin Ivanšek (SLOVENSKA GOSTILNA) Telefon Canal 9713 1759 West Cermak Rd., Chicago, Illinois * * + + JK * * * * * * * * * * + + + * iz Slovenci in drugi Jugoslovani CHICAGE IN OKOLIŠKIH MEST ste iskreno vabljeni da pridete na PROSLAVO 20-LETNICE ki jo bo obhajalo Prekmursko slovensko katol. podp. društvo "Sv. Križ" to nedeljo, 8. maja V NARODNI BRATSKI DVORANI 1802 So. Racine Ave., Chicago Začetek programa ob 3:30 popoldne. Na programu bodo NASTOPI PEVSKIH ZBOROV, GODBA, RAZNI GOVORI ter KOMEDIJA V ENEM DEJANJU "OH TA PUNICA". Po programu se otvori PROSTA ZABAVA in PLES, ter se bodo obenem servirala razna okrepčila v jedi in pijači. 1 Vabimo vas, da nas pridete obiskat ta dan, kjer boste ob zanimivem programu in v veseli družbi našli dovolj zabave in razvedrila ODBOR. Iveri. Vzhičen je naprednjak radi struje okoli Kocbeka. Cikajo na komunizem. In tu je vzhičen. "Povemo," pravi," da je takih ljudi po vsem svetu čedalje več", in radi Innitzera jih bo vse polno v Avstriji. Število, število, kako to hladi! Naprednjak je rodil socialista, socialist pa komunista, in je vse v žlahti in veselja na koše, in če je komunist še tak pankart. Poznamo se. Sedanji starini so bili nekoč hudi mladini, in sedanji mladini bodo nekoč starini. Tako gre tok na svetu. Še druge preglavice ima ta naprednjak. Katoliška cerkev bi se sama podala v Avstriji med pieganjenje, ko se je podala pod novo oblast. Stoji kc skala, da "ni je oblasti razen od Boga", naprednjak cikne na oblast, "ki je od boga", pa flikne, da je ta oblast le od ateista Hitlera in od sile. Odkod naj bi toraj bila obrast? Naj se pomiri. Tudi Stalinova oblast je od Boga, in če pride oblast od ljudstva, je tudi le od Boga, in Hitlerevai oblast je enako od Boga, ampak prav po vsem svetu in med vsemi ljudmi imajo oblast, kakršno zaslužijo, zdaj tudi v Avstriji, kakršno zaslužijo, in če je oblast od Stalina ali od ljudstva ali od Hitlera, bo vse isti Bog poklical pre