Vprašanja in odgovori
Ljudski odbari in cene kmetijskih pridelkov
Vprašaaje: Ali lakko ljudski od-bor ukaže, aU da direktivo trgovinskhn orgSBizacijam, da iia račua povišanja cen luksuznega in drugega industrijskega bla-ga zniža cene kmetijskiin pridelkom in da jih po takih cenah prodaja?
Odgovor: Ljudiski odbor ntora čim bolr skrbeti za iziboljšahje posojav pre-skribe svojili državljanov. Njegova skrb pa mora biti pretlvsem usmerjena k po-moči trgovii-nski mreži v materialnih in tehničnili sredstvih (lokali, naprave in oprema, prevoaua sredstva), v skrb za organizacijo trgovinske mreže iii za ka-dje. Nadalje se niorajo ljudski odbori bo-riti proti pojavom monopol izma iu špeku-lacije v trgovini, profci gospodarskemu kri-minalu in drugim oblikajn kršenja pred-pisov o trgovanju. Končno rnorajo ljudski odbori skrbeti za čim močnejšo akiiviza-cijo potrosnikov v nadziranju dela trgo-vinskih orgiiimaoij  s potrošniškimi sveti.
Ljudski odbori pa nimajo pravico dajati direditive trgovinskijn organizacijam glede formjranja prodajnih cen. Zato bi bil po-stopek tisiega Ijud&kega odbora, ki bi ukazal trgovinskim organizacijam. da znižajo cene nekaterih proizvodov na ra-čun drugih. nepravilen. To nasiprotuje ua-čelu o svobodnein formiranju prodajnih cen in samostojuosti gospodarskili organi-zacij y poslovanju. Sama trgoviuska pod-jetja in obrati pa imajo pravico, da pro-dajajo posamezne proizvode tudi z izgubo iia  račun  dobička pri  drugih proizvodih.
Odstotek iti realizacija iz dohodka
~Vprašanje: Kako je treba določiti od-stotek izločitve Iz dohodka za družbeue investieijske sklade in za sredstva za sa-mosto.jiio razpolaganje v primeru. ko so realizirani osebni dohodki v 1. 1956, po-pravljeni na osnovi instruinentov iz leta 195? večji od nstvarreuega dohodka v 1.  1956?
Odgovor: Stopnja izločitve dtila dohod-ka za družbene investicijske sklade se po 63. členu uredbe o razdelitvi skupnega doliodka določi iz razmerja med delom doh<xlka, ki je bil realiziran v lanskem letu, in med skupao u«tvar]enini dohod-koin v istem letu. Del dohodka, ki ga postavimo v razmerje do skupnega do-hod!ka, uredstavlja polovico (50 odstot-kov) ostanka dohodka po odbitku oseb-nili dohodkov realiziranili v lanskein letu in popravljenih po določbah istega člena nredbe.
Ce vprimeru, kood realiziranega dohod-ka v 1. 1956 odStejemo realizirane oseb-ne dohodke v istem letu, ni ostanka, ni mogoče ugotoviti obvez-nosti prispevka za drnžbene investiciiske sklade. oziroma je stopnja prispevka v takem primeru ena-ka ničli. In naprej. ker ne more biti naj-manjši odstotek izločitve iz dohodka go-spodarske  organizacije   za   njene   sklade,
ki ga lahko odredi občinski ljudski od-bor, večji od stopnje pri-&pevka za druž-bene investicijske sklade (65. člen vtred-be), tudi ljudski odbor ne more določiti obve&ne izločitve sredstev v s-klade go-spodarske organizacije. Takiin gospodar-skim organizacLjam torej pripada v letu 1^57 ves realiziraiii dohodek. Gosp<Miar-ska organizacija laJiko v tem primeru ves realizLrani dohodek razdeli na oseb-ne dohodke delavcev, lahko pa del do-hodka, posebno če to realizacija v 1, 1957 dopušča, izdvoji  v svoje sklade.
PosLovnik hišnih svetov
Vprašanje: Z veljavnimi predpisi v.iso natančno določene pravice in dolž-nosti hišuili svetov, kar v niarsičeia otež-koča DJihovo delo. Zato bi bilo uujno. da se določi izdelava poslovnikov dela hišnih svetov. Ali mora to vprašanje regulirati zvezni organ, ali je to zadeva ljudskih otlborov?
Odgovor: Ker ie gJavna uosilka sta-novanjske politike koinunabia skupnost, je tudi podroboejše regulirunje aačina tlela hišnih svetov prepuščeno občinam, v katerih morajo lokalni predpisi ljudskih odborov odsevali tudi vse tisto, kar je specifično za stanoTanjske pnilike in prak-tičnL razvo] sistema dru/.beaega upravlja-nja stanovanjskili hiš v nekem kraju. Ob-činski ljudski odbori večine mesinili ob-čin so sprejeli lokalne predpise, v katerih so podrobno regulirali pravice in dolžno-sti hisnih svct-ov glede nprttvljanja in vzdržcvanja sti»iovanjske hiš-e v razmerju clo stanovanjskUi najemnikov, staaovaaj-skih orgaaiov itd. Razen predpisov ljud-skih odborov o delu liišnih svetov so sta-novanjski organi ljudskih odboror (sveti za stanovanjske zadeve) sprejeli tudi po-sebna navodila o delu hišnih svetov. Tako so na primer v Ljabljani izdali podrobna navodila o notr.anjeni delu in finančnem poslovanju hišnih svetov, objavili so tudi posebuo brošuro — priročnik za hišne svete, v katerih so konikretno obJelali probtleme, kd se pojavljajo v delu in od-nosih. hišuili svetov.
Veljavni zakonski predjpisi ne določajo pose±>nih poslovnikov hišnih svetov, v praiksi pa iinamo hišne svete, ki so spre-jeli svoje poslovnike. Izkušnja je poka-zala, da so laliko ti poslovniki ali pravil-niki o načinu notranjega dela hišnili sve-tov večjih stanovajttjskibi zgradi) koristm, posebno ko se lx>do z novimi zakonskimi jredpisi povcčale pravi.ce hišnega sveta :ot nosilca družbenega upravljamja sta-novanjskih poslopij.
l
|C   stran *u    12. V. 1957
NASA SKIJPNOST
Plača upravitelja zgradbe
Vprašanje: Kako se določi plača upravitelju zgradbe?
Odgovor: Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o upravljanju stano-vaujskih zgradb predpisuje v 31. členu, da nastavlja upravitelja zgradbe hišni svet in nadzira njegovo delo, v 75. členu pa določa, da se kot stroški za apra^lja-nje zgradbe štejejo tudi plače upravite-ljev, a v 35. členu pooblai5fia ljuaski od-bor, da s svojimi predipisi določi način opravljania  upraviteljeke dolžnosti.
V smislu 9. člena uredbe o plačah delav-cev in nameščencev. ki so zaposleni pri zasebnih delodajaleih, in tolmačenja zve/-nega izvršnega sveta (št. 13331 z dne 25. XII. 1953). a na osnovi posebnih repubH-ških uredb o plačah upraviteljev zgradb. se   določijo   plačc   upraviteljev   zgradb   z
delovmo po^odbo. kd jo skleneta upsavi-telj in delodajalec. Po pre-dpisii uredbe o plačah. upraviteijev zgradl) se regulira plača upravitelja zgradibe, neglede ua to, čigava last je hiša. Za vse hiše, ki so za-jete s sisteanom dnižbeinega upravljanja, določijo pldL-e hišni svett z delovao po-godbo. Reipubliške uredbe so preilpisaJe ininimalne plače upraviteljev. Takodoloča uredba o plačali uprariteljev zgradb, ki jo je »prejel izvršni svet LR Srbije, da pogodibena plača upravitelja ne more biti niija od 5500 din na mesec za redni de-lovni čas (v redni delovni čas se računa razen obrezne navzočnosti v zgradbi tudi efektivno delo najmauj 4 ur ua dan po-vprečno v tednu). Upravitelju zgradbe, ki ima strokovno izcbrazbo kyaiificiranega delavca ter popravlja tudi tehnične na-prave v zgradbi, pripada posabna odškod-niiia za to delo.
Republiški predpisi prav tako doloeiajo, da pripada upravHelju za vsako odpira-iije glavnih hišnih vrat v času, ko morajo biti zaklenjena, pasebna nagrada od ose-be, na katere zahtevo odpre vrata. Višino te nagrade mora <xlrediii I.udski odbor za področje svoje 0001116.
Delodajalec je dolžan. da da upravitelja Da razpolago staivovanje, v saterem sme ]>ivati s svojo družino, dokler opravlja dolžnost upravitelja. Ali se znesek na-jemnine za to stanovanje odstete od plače, se regulira z delovno pogodbo, s katero se re.sru'lira.io tudi event-ualne druge da-jatve v naravi (kurjava, razsvetljava in drugo).
Pravilno izvrševanje republiSke uredbe o plačah upraviteljev z^radb nadzirajo organi delovne anšpekcije. Ker pa 36. člen uredbe o upravljanju stanovanjskili zgradb daje pravico stanovanjski upravi. da nad-zira poslovanje hišnih svetov sploh in da zadrži vse tiste sklape hišnih svetov, za katere misli, da nasprotujejo predpisom — so v praksi posamezne stanoranjake uprave zadržale od izvršitve tudi posa-inezna delovne pogodbe in yišino plače upravhelja ter o tem obveščale pristojne svete za komunalne zadeve občinakega Ijudskega odbora, ki so potem sprejeli usirezni odlok.