Prevajanje pri pouku tujega jezika: poučevanje ruskega jezika s pomočjo angleških literarnih prevodov Natalia Kaloh Vid Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, SI - 2000 Maribor, natalia.vid@um.si _ SCN XI/1 [2018], 79-84 _ Prispevek se osredotoča na uporabo povratnega prevajanja pri učenju ruščine kot tujega jezika in začrta predloge prevajalskih aktivnosti, ki bi lahko študentom pomagali, da z branjem, analizo in razpravami o povratnih prevodih izboljšajo svoje znanje ruskega jezika. Omenjena metoda je bila uporabljena v drugem delu 60-urnega izbirnega predmeta Lektorat ruskega jezika I, ko so se študentje že seznanili s cirilico in so bili sposobni brati krajša besedila. Uporabljeni so bili angleški prevodi ruskih literarnih besedil, študentje pa so se morali osredotočiti predvsem na prepoznavanje in povratno prevajanje kulturnospecifičnih elementov. Cilj dejavnosti je bil pri študentih spodbuditi zanimanje za tuje okolje ter jim omogočiti, da uporabijo obstoječe znanje tujega jezika ter svojo domišljijo in ne le slovarje ter glosarje. V drugi fazi dejavnosti so študentje predstavili svoje rešitve in ideje ter svoje izkušnje delili s profesorico. Ključne besede: ruski jezik, prevod, poučevanje, ponovni prevod The following article focuses on the use of re-translations in the course Russian as a foreign language and suggests translation activities that help the students to improve their knowledge of the Russian language by reading, analyzing and discussing re-translations. This method was used in the second part of the 60-hour elective course Russian Language I, once the students were familiar with the Cyrillic alphabet and were able to read shorter texts. English re-translations of Russian literary texts were used. The students focused primarily on recognizing and translating culturally specific elements. The aim of the activity was to stimulate students' interest in a foreign cultural environment and to enable them to use the existing knowledge of the foreign language and their imagination instead of dictionaries and glossaries. In the second phase of the activity, students presented their solutions and ideas and shared their experience with the professor. Key words: Russian language, translation, teaching, re-translating — 79 — Natalia Kaloh Vid Bi lahko prevajanje pripomoglo k učenju tujega jezika že na začetni ravni? Če da, katere prevajalske aktivnosti izbrati, da bi bili študentje dovolj motivirani in da jih prevajanje ob tem ne bi omejevalo pri usvajanju tujejezičnih vsebin? Osrednje vprašanje, ki sledi, je, katere vrste prevajanje bi lahko bilo najučinkovitejše pri poučevanju tujega jezika. Avdiovizualno ali literarno? Strojno ali dobesedno? Bi uporabili tolmačenje ali tehniko zapisovanja? Odgovorov na zastavljena vprašanja je več, saj se prevajanje vedno bolj uveljavlja pri pouku tujega jezika, tako na osnovnošolski in srednješolski kot tudi na univerzitetni ravni. To je pred kratkim ovrednotil tudi mednarodni znanstveni raziskovalni projekt Translation and Language Learning: An analysis of translation as a method of language learning in primary, secondary and higher education (2012), ki so ga pripravili Anthony Pym, Kirsten Malmkj^r in María del Mar Gutiérrez-Colón Plana. Namen tega prispevka je opozoriti le na eno izmed številnih možnosti rabe prevodov pri poučevanju tujega jezika, in sicer vključevanje literarnih prevodov. Prispevek se osredotoča na avtoričine izkušnje pri uporabi literarnih prevodov iz ruskega v angleški jezik kot didaktičnega instrumenta pri delu s študenti na univerzitetnem študijskem programu Medjezikovne študije - angleščina na Oddelku za prevodoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, ki so si kot izbirni predmet izbrali Lektorat ruskega jezika I. Študentje niso imeli jezikovnega predznanja ruščine, so pa vsi študirali tudi angleški jezik, kar je bil povod za izbor angleških prevodov ruskih literarnih besedil. Zamisel o uporabi prevodov pri pouku tujega jezika ni nova, jo pa žal mnogi povezujejo z demotivacijsko in dolgočasno metodo dobesednega prevajanja. Gorusch (1998) se je denimo v svojih razpravah posvetila pomanjkljivostim t. i. yakudoku, metode prevajanja pri pouku tujega jezika, ki jo uporabljajo na Japonskem. Odkrila je namreč, da so se številne prevajalske naloge pri učenju tujega jezika odvijale tako, da je bila komunikacija v tujem jeziku večkrat zapostavljena. Študentje so se osredotočali le na japonske prevode angleških besedil, niso pa posvečali dovolj pozornosti izvornim angleškim besedilom. Tako se dejansko niso učili jezika kot komunikacijskega orodja. Spodbudno pa je, da mnogi drugi jezikoslovci in predavatelji priznavajo, da težava ni v sami rabi prevoda pri učenju tujega jezika, temveč v metodoloških pristopih, ki jezik pogosto ločujejo od njegove komunikacijske funkcije in se osredinjajo le na dobesedno prevajanje in mehansko rabo slovarjev. Prevajanje je zato pri pouku tujega jezika večkrat zanemarjeno, čeprav se po Duffu (1994) »prevajanje dogaja povsod, ves čas, zakaj se torej ne bi tudi v učilnici«. Če se uporablja interaktivno in kot motivacijska dejavnost, lahko prevod učencem pomaga izboljšati jezikovne veščine. Atkinson (1987) je denimo predpostavljal, da ustrezne prevajalske aktivnosti, katerih cilj je ugibanje in interakcija in ne le mehansko dobesedno prevajanje, spodbujajo domišlijo. Podobno Harbord (1992: 354) priznava, da nekatere prevajalske naloge učencem pomagajo, da razumejo in prenesejo predvsem pomen »namesto dobesednega prevoda«. Schaffner (1998) pa trdi, da bi prevajalske vaje lahko bile koristne pri učenju tujih jezikov na več ravneh: - 80 --Slavia CentralL 1/2018 Prevajanje pri pouku tujega jezika 1. Za izboljšanje verbalne agilnosti. 2. Za razširitev besednega zaklada učencev v tujem (drugem) jeziku. 3. Za razvoj sloga. 4. Za izboljšanje razumevanja delovanja jezikov. 5. Za utrditev struktur tujega (drugega) jezika za aktivno uporabo. 6. Za spremljanje in izboljšanje razumevanja tujega (drugega) jezika. Leonardi (2009) opozarja tudi na to, da je vsak prevod komunikacijska dejavnost in tako vključuje komunikacijo med učiteljem in študentom ter študente spodbuja, da »razpravljajo o pravilnostih in napakah ter o težavah, ki so povezane s prevajalsko nalogo«. Nazadnje pa je ustrezno načrtovane prevajalske dejavnosti mogoče uporabiti za »izboljšanje vseh štirih spretnosti in razvijanje treh lastnosti, ki so bistvene za vsako učenje jezikov: natančnost, jasnost in prilagodljivost«. Namen tovrstnih prevajalskih dejavnosti ni usposabljanje poklicnih prevajalcev, temveč pomoč učencem, da pridobijo in kasneje okrepijo svoje znanje tujega jezika. Vzorec za raziskavo je sestavljalo petindvajset študentov obeh spolov na začetni ravni znanja ruskega jezika, ki so obiskovali predmet Lektorat ruskega jezika I tri ure tedensko. Vsi so študirali tudi angleški jezik. Osrednji namen dejavnosti ni bil prevajanje besedila iz angleškega jezika v ruskega, saj bi bila takšna naloga za študente na začetni stopnji A1/A2 pretežka in bi celotno dejavnost spremenila v precej neučinkovito in stresno izkušnjo. Iz istega razloga prevajalska dejavnost ni vključevala ustnega prevajanja. Študentje so dobili sklope angleških prevodov iz ruskega literarnega besedila; v večini primerov so bile uporabljene kratke povedi, v katerih so bile določene besede in izrazi označeni z drugo barvo, da bi jih študentje lažje prepoznali. Študentje so bili seznanjeni s tem, da označeni primeri pomenijo kulturnospecifične elemente, npr. poimenovanja hrane, pijače, poklicev, političnih organizacij. Ob vsakem primeru je bila zapisana tudi uporabljena prevajalska metoda, in sicer prečr-kovanje, kalk ali dobesedni prevod. Naloga študentov je bila, da ugotovijo, kaj označene besede in izrazi pomenijo v ruščini, in jih prevedejo. Za namen te prevajalske dejavnosti sem izbrala roman Mihaila Bulgakova Mojster in Margareta, ki je bil v angleščino preveden kar šestkrat (dvakrat leta 1967, leta 1995, 1997, 2006 in 2008). Čeprav bi bila morda bolj pričakovana uporaba obstoječega slovenskega prevoda, sem se odločila za angleške prevode, ker je slovenski prevod Branka Gradišnika veliko bolj podomačen in kulturno prilagojen. Namen tovrstne dejavnosti pa je bil, da se študentom ponudijo primeri, ki so bili prevedeni s pomočjo tujitvenih strategij, saj bi bilo tako lažje ugotoviti pomen posameznih besed in izrazov ter jih prevesti v ruski jezik. Uporabljeni so bili primeri iz različnih angleških prevodov, da bi študentje dobili vpogled v različne prevajalske strategije in da bi lahko prevode primerjali in analizirali. Čeprav se morda izbira literarnega besedila za študente z začetnim znanjem ruskega jezika zdi nekoliko prezahtevna, so bili vsi izbrani primeri kratki, jezikovno nezahtevni in eksplicitni. Pred začetkom dejavnosti smo se s študenti — 81 — Natalia Kaloh Vid podrobno pogovorili o kulturnem ozadju, seznanili so se tudi z vsebino romana in zgodovino prevodov v angleški jezik. Prva skupina primerov je bila sestavljena iz besed in izrazov, ki so bili prevedeni s pomočjo prečrkovanja. V tem primeru je bila edina naloga študentov, da besede pravilno prečrkujejo nazaj v ruski jezik. V drugo skupino so bili uvrščeni primeri kalkov in dobesednih prevodov. Da bi se izognili nepotrebni zmedi, je bila za vsako skupino primerov jasno označena uporabljena prevajalska strategija. Prevajalska dejavnost je bila sestavljena in izvedena praktično. Najprej so študentje skrbno in pozorno prebrali prevode in na podlagi označenih prevajalskih strategij poskušali ugotoviti, katere besede ali izrazi so bili uporabljeni v izvirnem besedilu; sledilo je prevajanje nazaj v ruščino, da bi dejavnost izkoristili tudi za vajo cirilice. Študentje so lahko delali v parih. Navodilo, ki nakazuje določeno obliko poigravanja z besedilom, je pritegnilo njihovo pozornost. Dodatno pa jih je motiviralo tudi dejstvo, da sem zaupala njihovim jezikovnim zmožnostim in spodbujala njihovo medsebojno interakcijo. K rabi slovarjev sem jih spodbudila le v primerih, ko pomenov niso zmogli ugotoviti sami. V drugi fazi smo analizirali rešitve študentov in razpravljali o kulturnih konotacijah. Seznanili so se tudi z izvirnimi ruskimi izrazi, da so lahko ugotovili, ali so vse označene primere ustrezno prevedli. Čeprav so se študentje včasih soočili s težavami pri prečrkovanju, so ugotovili pomen večine besed in izrazov ter jih pravilno prevedli. V primerih, ko so se pojavile napake, smo jih skupaj analizirali in poskušali ugotoviti, zakaj je do njih prišlo. Študentje so izrazili zanimanje za tovrstno prevajalsko dejavnost in so na koncu poročali, da se jim je ta metoda zdela interaktivna, zanimiva in koristna. Uživali so v vzdušju interpretativne svo