Stav. 293. V Trstu, v soboto, 21, oktobra 1916. Letnik XLI. Izhaja vsak dan, tudi od nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. FranHSka Asiikega 5t 20. I. nadstr. — Vsi dopisi naj se po5Il|*Jo uredništvu Mata. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo ia rokopisi se ne vračajo, lrdalsiclj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcl} li^a .Edinost"T— Tisk tiskarne .Edinosti«' vpisane "druge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančlSka AsiSkega *. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11^57. Naročnina znaš*: Za celo leto.......K Za pol leta za tri mesece................. za nedeljsko Izdajo za e«lo leta .*.«••• »J' za pol leta................. 3,60 Posamezne Številko .Edinosti* se ptodajaja pa G vlsUffaZ*. zastarele Številko p° 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....'r.m po 10 vin* Osmrtnice, zahval«; poiUnice, ogiasi denarnih zavodov ..... .........fnn po 20 viiv. Ogiasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......„2.-» MaV oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pašiljajo upravi lista. Plačuje se izključi;^ le upravi .Edinosti' — Plaća Ui toži se v Trstu. Uprav« in luacratai oddelek se aanajata v ulici Sv. Frančiški Aaiikega tL 20. — Pofttnohranilničai račun it d41.652. mM najnovejših MHo«. Italijanska bojišča. — V pasubijskem okolišu in v fleiinski dolini iaški napadi oabiti. Na primorski fronti nič novega. Ruska bojišča. — V Karpatih naši vzeli Rusom hrib Mt. Rusuluj, ob Narajovki nemški uspeh, pri Sinjavki v Vohnijt ruski protinapadi odbiti. Romunska bojišča. — Ob ogrsko-ro-munski meji se boji nadaljujejo. V Doli rudži živahnejše bojno delovanje. Albansko-macedonska bojišča. — \ Albaniji nič novega. — Ob Crni srbski napad po začetnih uspehih ustavljen, severno Nidže planine in ob Dojranskem jezeru so se sovražni sunki izjalovili. Zapadna bojišča. — Ob Sommi živahno artiljerijsko delovanje. Nemški uspeh zapadno ceste Eaucourt L' Abbaye—Le Barque. Večerni angleški sunki pri Cour-ceiettu in Le Sarsu odbiti. Turška bojišča. — Uspešni boji na perzijski fronti. Na kavkaški fronti patruliski spopadi. ______ Z boliš D u n a j, 19. oktobra. Boji v trentinskem ozemlju se razširjajo i n postajajo silovitejši. Uvodnim bojem je sledil včeraj napad več italijanskih polkov proti našim postojankam med Monte Testom, roitskim robom in Cosma-"gonom (severno pasubijskega vrha). Po večkratnem naskoku se je posrečilo sovražniku, da je mestoma vdrl v nase piednje jarke. Hrabri branitelji tirolskih lovskih polkov 1 in 3 pa so s protisunkom povsod zopet vrgli sovražnika. Zvečer obnovljeni laški napad je bil gladko zavrnjen. Poizkus močnih sovražnih sil, da bi prodrle ob roitskem robu, je zadušil v kali uspešen obrambni ogenj naših baterij. Na sedmograški fronti so zvezne čete Arzove in Falkenhaynove armade pričele napad na romunske, v mejnih prelazih ugnezdene prednje čete, ki je včeraj že dovedel na več mestih do znatnih uspehov. V Macedoniji je levo krilo Sarrailove armade zopet pričelo napadati. 70.000 moč močni srbski armadi se je, kakor znano, posrečilo vzeti Florino, pridobiti tal preko grške meje proti Bitolju in se ustanoviti ob kolenu Črne reke in na nje severnem bregu. Srbska armada pa je imela zelo težke izgube. Krdela so izgubila 50 do 60 odstotkov svojega moštva. Zato so bile odposlane v podporo znatne francoske sile na levo krilo, katerim so bite dodane tudi angleške specijalne formacije. Toda Bolgarii se branijo na napadalni način in so zadnje dni zopet iztrgali sovražniku več krajev ter so močno omajali njegove postojanke na severnem bregu Črne Ob Sommi nič izpremembe razveseljive slike: Zmagovito zavračanje angleš-ko-trancoskih napadov.__ Italijanska boliita. DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se razglaša: 20. okt. 1916.: Italijansko bojišče. — V pasubijskem okolišu se nadaljujejo boji. Po dolgem srditem obstreljevanju so včeraj ob 4 popoldne Italijani ponovno napadli naše postojanke severno vrha. Pod vodstvom svojega polkovnika-brigadirja EHisona so hrabri tirolski cesarski lovci 1„ 3. in 4. polka krvavo odbili vse napade. Vse postojanke so ostale v njihovi posesti; nad 100 Italijanov so ujeli. Podpiran po močni artiljeriji je na fronti v fleimski dolini al-pinski bataljon napadel Forcelio dl Sadole in Mali Caurio!; napad ie razpadel v oguju nših stroinih pušek. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. Neresnično laško poročilo. DUNAJ, 19. (Kor.) Agencija Štefani je raznesla naslednjo vest: »16. t. m. popoldne je brodovje italijanskih m francoskih pomorskih letal tekom splošnega, PODLISTEK. Njegov čas. Roman. Iz^ angleškega, — Vidi se, da tu ne biva ženska, — si je mislila, dasiravno je bila soba, v katero je stopila, urejena dovolj udobno. Ogromni, z usnjem prevlečeni angleški naslanjači so stali poleg bogato pozlačenih stolov iz časa Nikolaja I. in okrog plamtečega ognja v levi je bil napravljen grd angleški prizidek z oblazinjenimi sedeži. Gosti so bili zbrani vsi, samo gospodarja ni bilo. — Neverjetno, kako naj ga tako čakajo vsji — si j'e mislila Tamara. Vendar pa se je zdelo, da je sama. ki se je spotikala na tem. Smeje in najboljše volje so sedeli ali stali vsi okoli leve. — Stavim, — je dejala Olga Glebova, — da vstopi Gricko brez vsake opravičbe in da nihče ne izvrti iz njega, kje je bil. kljub neugodnim vremenskim razmeram drzno izvedenega poizvedovanja ob zapadni istrski obali z uspehom bombardiralo sovražne, pri Rovinju nameščene ladijske enote ter rovinjske in savudrij-ske utrdbe. Prisiljena, da so se borila s sovražnimi letali, so mogla zadeti dve; eno se je videlo, ko je padlo v morje. Kljub živahnemu ognju sovražnih topov so se vsa vzletela letala vrnila nepoškodovana.« S pristojne strani se pripominja: Res je, da so sovražna letala 16. t. m. popoldne prišla na našo obal pri Rovinju, niso pa resnični po agenciji Štefani javljeni uspehi. Obmetavala so dve na morju se nahajajoči stražni torpedovki z bombami in so jih pognala naša pomorska letala. Po kratkem zračnem boju je eno sovražno letalo zviška padlo zelo daleč doli, je v svrho olajšanja vrglo bombe in je ušlo radi meglenega vremena. Ali je bilo poškodovano, ali se je vrnilo nepoškodovano, se ne more presoditi. Naša zasledujoča letala niso bila zadeta in zato tudi nobeno ni padlo v morje. Istočasno so sovražni letalci metali bombe na Sa-vudrijo in Piran in so v zadnjem kraju povzročili malenkostno zasebno škodo. Ruska boji&a. DUNAJ, 20. (Kot.) Uradno se razglaša: 20. okt. 1916. Rusko bojišče. — Prestolonasled-nikova fronta: Jugovzhodno Dornewatre smo sovražniku iztrgali Mt. Rusullu. — Princa Leopolda Bav. fronta: Ob Narajovki so nemške čete z naskokom vzele sovražniku neki vrh ter zajele nad 2050 mož iti 11 strojnih pušek. Ob gornjem Stohodu se je izjalovilo več napadov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN. 20. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 20. okt. 1916. Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Pred postojankami, ki smo jih zavzeli severno Sinjavke ob Stohodu, je izgubonosno razpacfio več ruskih protinapadov. Jugovzhodno Svl-štelnikov, na zapadnem bregu Narajovke, so nemški bataljoni z naskokom vzeli neko važno rusko višinsko postojanko s sosednjimi črtami ter krvavo odbili sovražnikove poizkuse, da bi jo zopet pridobil. Sov ražnik je tu zopet pustil 14 častnikov, 2050 mož in 11 strojnih pušek v naših rokah. — Fronta nadvojvode Karla: V južnem delu zasneženega Karpatskega lesa je bil sovražnik vržen z vrha Mt. Rusuluja. Prvi generalni kvartirmojster:} pl. Ludendorff. Romunska boiiSfe. DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se razglaša: 20. okt. 1916. Romunsko bojišče. — Ob ogr-sko-romunski meji se boji nadaljujejo. Namestnik načelnika generalnega štaba; ol. Hofer, fml. BEROLIN. 20. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 20. okt. 1916. Sedniograško bojišče. — Na sedmograšklh obmejnih grebenih se boji nadaljujejo. Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: Bojno delovar nje v Dobrudži je postalo živahnejše. Prvi generalui kvartirmojster: pl. Ludendorff. SOFIJA, 19. (Kor.) Poročilo generalnega štaba: 19. oktobra. — Romunska fronta: Na vsej fronti nič bistvenih dogodkov. Romunska in zavezniki. LONDON. 19. (Reuter. — Kor.) V dolnji zbornici je minister Bonnar Law izjavil, da je bil položaj Romunske za nas in naše zaveznike predmet skrbnih razmatran j. Stori se v tej stvari vse, kar je sploh mogoče storiti. Interniranje Romunov v Nemčiji. BEROLIN, 19. (Kor.) Kakor poroča »Lokalanzeiger« so bili tu živeči Romuni Še ko je govorila, je vstopil pogrešali ec. — O, pa ste res vsf prišli zelo zgodaj. — je dejal in prisrčno stiskal roke gostom. — Lejjo od vas, dragi prijatelji. Morda sem se tudi nekoliko zamudil, toda vem, da mi ne zamerite. Toda sedaj pa na zakusko. Lačen sem kot volk, in v£ najbrž tudi. Devet je! Vrata v obednico so se odprla. Vstopili so vsi, posedli okoli visoke mize in jedli, kot jedo preprosti ljudje, ko so lačni. Vsak si je izbral skledo, ki mu je ugajala. Moški so jemali velike žlice kavijarja, si ga mazali na kruh, kot otroci med. Vsi so bili tako veseli in brez vsakih prisiljenih obzirov. Tamari se ie zdelo, da prijetnejše družbe sploh ni. — Pokusiti morate vodko, gospa, — je dejal knez Miloslavski Tamari in ji na-točil kozarček. — Izpočetka vam ne bo dišala, toda ruska je in spoznati jo morate. Vidite, jaz jo pijem tudi in sicer na vaše zdravje. Tamara se je zahvalila in je pokusila po oblastveni odredbi internirani in odpravljeni v internacijski kraj Poizmindeu. Število Romunov je razmeroma veliko. Albansko - macedon-sko bojišče. DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se razglaša: 20. okt. 1916. Jugovzhodno bojišče. — Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN. 20. (Kor.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan. 20. okt. 1916. Balkansko bojišče. — Mace-douska fronta: Po začetnih uspehih je bil zaustavljen srbski napad v kolegu Črne. Severno Nldže planine in jugozapadno Dojranskega jezera so se izjalovili sovražni delni sunki. Prvi generalni kvartirmojster:) pl. Ludendorff. SOFIJA, 19. (Kor.) Generalni štab javlja : 19. oktobra. — Macedonska fronta: Med Prespsklnt jezerom in železnico Bi-tolj-Florina običajni topovski ogenj. V kolenu Črne srdit artiljerijski ogenj in pehotno delovanje. Boj se nadaljuje. Slaboten sovražni napad proti Tarnovemu smo odbili. V mogleniški dolini in na obeh straneh Vardarja slabotno artiljerijsko delovanje. Na Betašici planini mir. Na strumski fronti živahno poizvedovalno delovanje in mestoma slaboten artiljerijski ogenj. Ob obali Egejskega morja je sovražna križarka obstreljevala gričevje okoli mesta Orfana. Nove čete dospele v Solun. RIM, 19. (Kor.) Agencija Štefani javlja: Včeraj in danes so dospela v Solun: nova znatna krdela čet. Zapadna bolišša. BEROLIN, 20. (Kor.) VVoiffov urad poroča: Veliki glavni stan, 20. okt. 1916, Zapadno bojišče. — Fronta bav. prestolonaslednika: Ob deževnem vremenu je ostal obojestranski artiljerijski boj živahen na obeh bregovih Somme. Z napadom smo iztrgali Angležem, večji del 18. oktobra v njihovih rokah ostalih jarkov zapadno ceste Eaucourt 1* Abbaye— Le Barque. V večernih urah so se izjalovili sunki angleških oddelkov severno Courceletta in vzhodno Le Sarsa. Naknadno se javlja, da so ^Angleži pri zadnjem velikem napadu uporabljali tudi nekatere. po njih tako proslavljane oklopne avtomobile (tanks). Trije, poškodovani po naši artiljeriji, leže pred našimi črtami. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Nemški cesar na zapadni fronti. BEROLIN, 20. (Kor.) Wolffov urad javlja: Njegovo Veličanstvo cesar se nekaj dni sem mudi pri četah na zapadni fronti. Generalni polkovnik pl. Kiuck stavljen na dispozicijo. BEROLIN. 19. (Kor.) Kakor poroča vojaški uaredbenik, je bil generalni polkovnik pl. Kluck, vrhovni poveljnik prve armade, imenovan za imetnika šestega po-morjanskega pešpolka in stavljen na dispozicijo. Vojaško vprašanje na Angleškem. ROTTERDAM, 20. (Kor.) »Nieuwe Rotterdamsche Courant« javlja iz Londona: Na Redmondova očitanja proti vojnemu uradu je priznal Lloyd George, da so tožbe upravičene in je dejal: Neumnost vojnega urada je bila neverjetna. Mejila je Že na zlobnost. Osupel sem in morm reči, da je ta ali ona oseba hotela ovirati novačenje. Nacijonalna čustva so bila žaljena, navdušenje je izginilo. Lloyd George ie nadaljeval, da hoče uvrstitev polkov dublinskih strelcev pri irskih divizijah in druge ukrepe upoštevati v zadovoljitev irskih želja. Tudi Devlin je imel strasten govor, v katerem se je posebno bridko izražal proti Asquithu in de- jal: »Ali smo bili neumni, ko smo šli nabirat novince? Ali smo pozabili svoj lastni narod, ko smo govorili o malih narodih? Angleška finančna vprašanja. LONDON, 19. (Kor.) Mac Kenua je v doljni zbornici izvajal, da mora Angleška danzadneut plačevati znatne zneske v Zedinjenih državah. Sedaj je treba za vsak delavnik v tednu okoli dveh milijonov funtov (48 milijonov kron). V pokritje izdatkov se je izdalo v 14 dneh za 36 milijonov funtov 6odstotnih zakladnic. Mac Kenna je dejal: Ne dvomim niti najmanje, da moremo prenašati bremena tekom vojne. Naši izdatki se ne zmanjšujejo zaradi dveh važnih stvari, temveč naraščajo. Te stvari ste nabava municije in predujmi zaveznikom. Prepričan sem, da se zbornica ne bo strašila naraščanja izdatkov zaradi teh dveh stvari. Edina meja za nabavo municije je dobavna zmožnost tovaren. Čutimo tudi. da je naš dolg napram zaveznikom tak, da moramo upoštevati njihove potrebe, in če pridejo na-daljne zahteve, jih moramo zadovoljiti. Število ranjencev na južnem Francoskem. BERN, 20. (Kor.) »Berner Tageblatt« javlja iz Ženeve, da po cenitvi zdravnika-načelnika enega največjih marsiljskih bolnišnic znaša število na južnem Francoskem se nahajajočih ranjencev približno poldrug milijon.__ Turska boliMa. CARIGRAD, 19. (Agenee Tel. Milil.) Glavni stan javlja: Perzijska fronta. — Sovražno konjico, ki se je med Hamadanom In Bidjarjem skušala približati hamadanske-skemu predgorju, smo pregnali z velikimi sovražnimi izgubami. Zajeli smo nekoliko Kozakov z vso njihovo opremo. Naši poizvedovalni oddelki, ki so bili odposlani v smeri vzhodno Sakiza, so porivajoč nazaj sovražnika, dosegli okoliš kraja Sain-kale. 40 km jugovzhodno Sakiza, pregnali ruske bojne sile, ki so jih srečali, ter jih odbili. Sovražni konjiški oddelek je skušal napasti naše severno Sakiza namak-njene oddelke, a smo ga odbili z izgubami. Kavkaska fronta. — Za nt»s ugodne praske. Odvzeli smo sovražniku veliko orožja, municije in vojnega orodja v okolišu vzhodno Kigiia. V središču in na levem krilu za nas ugodni oatruljski spopadi, tekom katerih sino zajeli nekoliko sovražnikov. Pod okriljem ognja strojnih pušek izvršen sovražni napad smo odbili. Na ostalih frontah nič bistvenih dogodkov. ___ Sovražna uradna porsKiia. DUNAJ, 20. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Romunsko uradno poročilo. 19. oktobra. — Severna in severoza-padna fronta: Pri Fulghesu (Gyorgo— Tolyes) in Bihazu artiljerijski boji. Eden naših oddelkov, ki so šli čez pogorje, je pri Agasu (trotusujska dolina) iznenadil sovražne oddelke, ki so ga napadli z bajonetom, je razdejal dvanajst sovražnih topov in voz, pobil konje in se zopet umeknil, vzevši s seboj 600 ujetnikov. Drug oddelek, ki je napadel Goioaso (trotusujska dolina), je iznenadil sovražnika ter zajel 300 mož in nekaj strojnih pušek. V uzujski dolini snio zavrnili sovražne napade. V oitoški dolini se nadaljujejo boii z največjo srditostjo. V vrancejski dolini (?) lahni boji. Ob meji pri Rabla Buzi (?) lahni boji. V guzouški dolini artiljerijski boji. Pri Brotuciji in Predelno (?) je položaj neizpremenjen. Pri Predealu smo vrgli čez mejo majhne sovražne^ enote, ki so prodirale proti Clabucetu Taurului. V Branski soteski smo proti DTagoslaveli (?) pridobili tal. Majhne sovražne kolone, ki so prodirale proti Loarskemu prelazu, smo zaustavili. — Južno in jugozapadno bojišče: Položaj je neizpremenjen. Angleško uradno poročilo. AMSTERDAM, 19. (Kor.) Danes popoldne ni bilo iz Londona angleškega vojne- ga poročila. — Agencija Havas razširja brezžično naslednje angleško vojno poročilo iz Soluna, izdano 19. t. m.: Na strumski fronti nič važnega. V dojranskem odseku je sovražnik v noči na 17. t. m. krepko napadel naš desni bok, a smo napad odbili. pijačo. Zdela se ji je ogabna; menda je bil eter v njej. kakor se ji je zdelo. Nato so se vsedli vsi za veliko mizo v velikanski obednici. Tamara je sedela na častnem sedežu na desni strani gostiteljevi, na levi pa mu je sedela Sonja. Danes je nosil rjavo suknjo in črne hlače. Pristojalo mu je prav tako dobro kot ona druga uniforma z onim čudovitim pasom in okraski. Od časa do časa jo je zadel iz njegovih velikih sivomodrili oči izzivajoč pogled, kateremu se je komaj upirala. _Povej vendar, Gricko, — je vprašala kneginja Sonja, — kaj si vendar letos počel v Egiptu? Prvikrat je, da ni nobena tvojih pustolovščin dospela do nas. Ali si bil bolan, ali si se dolgočasil. Mislili smo, da si mrtev. — Nasprotno, bil sem zelo živ, — je odgovoril živahno. — Študiral sem mumije in sem se zaljubil v sfingo. Prav nazadnje sem še izkusil nekaj prav posebno zanimivega. Našel sem neko stvar, ki je bila kakor ženska, pa je bila mumija, ki ?e nazadnje zmrznila v kos ledu. Eutenina kontrola nad policijo. PARIZ, 19. (Kor.) »Tcmps« javlja: Grški ministrski predsednik je zaprosil pri admiralu Fournetu za omejitev oblasti v najvažnejših grških mestih s kontrolo policije poverjenih francoskih častnikov. Po posvetovanjih med Lambrom ter angleškim in francoskim poslanikom je Fournet podal negativen odgovor. Grški ministrski svet je imel nato posvetovanje ter je potem sporočil Fournetu, da vlada v celem obsegu sprejema po ententi predlagane ukrepe v svrho kontrole nad policijo. Nemiri v Atenah. LONDON, 19. (Kor.) »Daily Telegraph« javlja iz Aten 18. t. m.: Ko je snoči ob 11 patruljiralo 80 francoskih mornarjev po glavnih ulicah, je začela na Stadionski cesti kričati množica, ki je sledila patrulji. Culi so se klici: »Proč s Francosko!« in »Zivio kralj!« Francoski častnik je zapoveda! patrulji obrat in napad na demonstrante. Prišlo je do spopada, pri čemer je bilo devet demonstrantov aretiranih; ostali so pobegnili. Na drugi strani ceste ie opazovala prizor grška patrulja na konjih, ne da bi bila storila kaj. Francoska patrulja je vzela aretiratice v svojo sredo in se je vrnila v zappejonski park. Na drugem kraju Stadionske ceste je patrulja srečala cel grški bataljon, ki se je izognil na pločnik, da je napravil prosto pot. Ko je francoska patrulja prišla v svoje nastanišče v zappejonskern parku, so preiskali demonstrante. Sest so jih takoj izpustili, tri so pa obdržali v zaporu. Eden izmed teh je dr. Konstantinos, pri katerem so našli pismo na kraljico. Doktor je priznal, da je klical »Proč s Francosko« in da ima pri sebi revolver. Po vesti »Exchange Telegraphe Company« se imenuje areiiratiec Alexeion in je ži-vinozdravnik v kraljevih hlevih. Ustrelil je enkrat z revolverjem. AvdJjence pri cesarju. DUNAJ, 20. (Kor.) Cesar je danes opoldne sprejel v Schonbrunnu ogrskega kar-dinala-primasa, ostrogonskega nadškofa dr. Janeza Czernocha v daljši posebni avdijenci. Ob eni popoldne je sprejel cesar namestnika mornariškega poveljnika, podadmirala Karla Kaileria pl. Kalten-felsa v posebni avdijenci. Pruski princ Henrik naš veliki admiral. DUNAJ, 20. (Kor.) Njegovo Veličanstvo je blagovolilo naj milost i ve je izdati naslednje Najvišje ročno pismo: »Imenujem Njegovo kraljevo Visokost Henrika princa Pruskega za velikega admirala. — Dunaj, 9. oktobra 1916. — Franc Jožef I. r.c Izprememba v vatikanskem zastopstvu na Dunaju. DUNAJ, 20. (Kor.) Cesar je pronunciju kardinalu Scapinelliju povodom njegovega odhoda s svojega mesta podelil veliki križ reda sv. Štefana, ki ga mu je danes izročil veleposlanik baron Macchio. Častna sablja za sultana. BEROLIN, 20. (Kor.) Pruski princ Wal-demar je 18. t. m. odpotoval v Carigrad, da ob priliki druge obletnice priključitve Turčije k osrednjima državama izroči sultanu častno sabljo. Umrljivost v Nemčiji. BEROLIN, 20. (Kor.) V glavnem odseku državnega zbora je sporočil državni tajnik dr. Helfferich, da je prišlo na 1000 prebivalcev 1911. I. 16'3 mrtvih, 1912. I. 14T6, 1913. 1. 14, 1914. I. 16T, 1915. 1. 19'7, prvih sedem meseccv 1916 1. pa 16 mrtvih. Umrljivost otrok pada. — Gricko, — so viknili vsi obenem, _ aH si more še kdo izmišljati tako nemogoče stvari, kot ti? — Zagotavljam vas, da govorim resnico. Kaj ne, gospa? — se je okrenil hipoma k Tainari in iz njegovih oči se je smejal zasmeh. — Veste, — je nadaljeval, okrenjen zopet h gostom, — gospa mi je pripovedovala, da je tudi bila v Egiptu, in bo najbrž mogla potrditi moje pripovedovanje. . Tamara se je opogumila m rekla: — Zdi se mi, da vas je sfinga očarala, tako da niste mogel razlikovati resnice od neresnice! Jaz nisem videla žensk, ki so bile mumije in so se pozneje izpreme- nile v led. V tem trenutku je nekdo poklical kne- ginjo Sonjo, in knez je pošepetal Tamari: — Led je mogoče raztopiti! — Da se najde potem mumija? — je vprašala resno in nedolžno Tamara; — to bi bilo obratno postopanje. — In končno drži človek žensko____v rokah.... — je odgovoril knez. Tamara se ie obrnila k svojemu drugemu sosedu, in se je do konca večerje živo razgovarjala žnjiin. Vse dame in skoraj vsi ^ospodje so govorili gladko angleški, itr njihova pozornost napram Tamari je šla tako daleč, da so se tudi med seboj pogovarjali samo v angleščini. Kmalu nato so končali večerjo. Knez Miloslavski je podal Tamari roko, in ko so se vrnili v salon, so našli tam kavo pripravljeno. Igralci so se takoj porazdelili k raznim mizam. Se ravnokar tako vesela družba se je izpremenila hipoma. Lica so postala resna. Igrali niso samo knez, neka druga dama in Tamara. — Da, znam igrati, — je odgovorila, ko so jo povabili k igri, — toda dolgočasno se mi zdi. Igram tudi slabo. Ali ne bi smela samo gledati? Druga dama, ki ni igrala, ni mislila tako, temveč se je vsedla v bližino neke mize. da bi mogla vsak čas nadomestiti kakega igralca. Tako je prišlo, da sta bila knez in Tamara takorekoč sama. [ (Dalje.) Stran II. „EDINOST" štev. 293. V Trstu, dne 21. oktobra 191&. Novo angleško posodilo v Ameriki. NEW YORK, 19. (\Voiff. — Kor.) Angleška se pogaja za novo posojilo v znesku 250 milijonov dolarjev. Potopljene ladje. LONDON, 19. (Reuter. — Kor.) Angleški parnik »Alauna« sc je potopil. »Alauna« je bil last družbe ^Cunard« in je imel 13.405 brutto-tonelat. Kapitan in 163 mož posadke je prišlo na suho, okoli 180 potnikov, med njimi nekaj žensk in otrok, se je rešilo. Anarhijo na Grškem označuje sAgra-mer Tagbiatt* tako-le: Grška ima srečo v nesreči: poleg popolne anarhije dve vladi. Na tem se dvakratno vesele vsi tisti, ki so menili, da se grški narod pogubi na brezvladnosti. Ententa je seveda priznala Za obnouijenje političnega življenja. Apei čeških socijalnih demokratov na nemške. Češki socijalnodeniokratični poslanec Bohumir Šmeral je priobčil v glavnem glasilu stranke. »Pravo Lidu«, članek, kjer razmotriva o obnovljenju političnega življenja v Avstriji in o razmerju med češko in nemško socijalno demokracijo. Najprej naglasa, da je vprašanje, kako se bo razvijal parlamen. zistem odvisno od tega, ali bo oficijelna politika češkega in nemškega naroda po vojni sposobna za ujedinjenje in vzajemno sodelovanje. Potem piše: Posvetovanju pri Sylve-stru (predsedniku poslanske zbornice) samemu ne pripisujemo velike važnosti. Ali za nas je memento — opominja nas, da se čas zopetne politične aktivitete bliža in da moramo biti pripravljeni. Ne obe vladi, toliko Konstantinovo, kolikor,,. . ,.•»!•» . ^ Venizelosovo. In nadeja se še vedno, daj!?1 imelo sjmsla, ako bi nekoliko sej dr- l>o mogla tako spretno agirati, da se Konstantinu Atene pristudijo, na kar bi mogel Venizelos priti v Atene na čelu svojega za v nega zbora precenjevali, ako bi mogle nostjo združeno službo kot vojaški du-fi hovnik in svetovalec častnikom in moštvu. Deloval je tudi-Mteramck Za svoje zaslužno delovanje je dobil mnogo priznanj in odlikovanj. Monsignor Jaklič je tudi mnogim Tržačanom dober znanec izza časa, ko je služboval v Trstu kot vojaški kurat in se mnogo gibal v slovenskih krogih. Od tu je bil premeščen kot vojaški superijor v Zader in od tam — leta 1906. — v Gradec. Povodom loli častne desetletnice častitamo g. monsignor-ju najiskreneje. V pomoč obrtnikom, ki se povrnejo iz vojne. Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug nam je doposlala okrožnico, iz katere posnemljemo: Zveza ie predložila vladi spomenico, v kateri predlaga, naj bi se ustanovil vojno-pomožni sklad v podporo obrtnikov, ki se povrnejo iz vojne, da se tako zopet povzdignejo obrtni obrati, toliko oškodovani po vojni. Ta predlog je bil splošno prijazno sprejet. Od uresničenja tega predloga je pričakovati dobrih sadov, vendar moramo poskrbeti za ustano- t Kupujem kabineta. Kralj Konstantin pa za sedaj sploh ne misli še na odhod iz Aten. Prepušča Venizelosu Solun, ker tega ne more preprečiti, in ostaja v Atenah. In ima s svojega stališča popolnoma prav, kajti, dokler je on v Atenah, njegova stranka ni brez glave. Ve, da ententa ne more riskirati državljanske vojne za hrbtom Sarrailove armade. Iz tega sledi, da, do- b»ti le iormelne. Ali največje važnosti je, da ; vite v tudi ožjega medsebojnega sklada. V se zistematično deluje na ustvaritvi takih; ta namen se obrača zveza do južnoštajer-notranjih pogojev, da bo demokracija J skih obrtnih zadrug s prošnjo, naj ustano-Avstrije, to je: da bodo stranke in na-j ve vsaka tak sk!ad, iz katerega bi se po- rodi države vsposobljeni v to, da se par-!a -entarično združijo v toliki meri in da iz heterogenih sil ustvarijo rezultanto, da bo — istotako, kakor je dala državi skupno bojno silo na bojiščih — država mogla v njih samih in v parlamentu imeti tudi politično podlago. Ublaženje stran- kier Konstantin ne zapusti Aten, Venize- karskih in narodnih nasprotstev — samo- obsebi umevno: pri vseh narodih — je los ne sme nič odločilnega storiti proti kralju in kraljevi hiši, kajti to bi pomenjalo državljansko vojno, ki pa se je ententa želi izogniti iz umevnih razlogov. In tako Gr?ka ne poseže oficijelno v vojno, dokler se ne umakne kralj Konstantin: on noče vojne, ententa pa ne državljanske vojne. lintenti ne preostaja torej druzega, nego da va inesto, ne da bi sc nasiije porabilo proti njemu. In če se jej to tudi posreči, vendar ne bo še grška partija dobljena. Južnoslovansko vprašanje razdvaja tudi italijansko javnost. Polemike samo. Mnenja se križajo. Italijanski socijalisti pritr-jajo stališču Srbije in ostale entente proti zahtevam italijanskih nacijonalistov, ki bi hoteli kar vso vzhodno obal Adrije za Italijo. Reformistični socijalist Mondaini opominja socijaliste, da južno od črte Donava-Sava-Kolpa že pričenja Balkan in potemtakem da Dalmacija ne spada več k Apeninskemu polotoku. Mondaini ne priznava tudi zgodovinskega argumenta, da je bila Dalmacija nekdaj del rimske države in beneške republike. Slednjič se pa tudi protivi narodopisnim razlogom. Ako smatramo — pravi — jezik kot najvišji izraz naroda, potem , ne ostaja Italijanom na vzhodni strani Adrije nič drugega, nego nekoliko izoliranih mest na morski obali, j Ti) svojo trditev podkreplja z nepobitnimi drnss edina pot, po kateri more demokracija priti do moči, po kateri se more v državi, ogroženi po sovražniku, uveljaviti in ustanoviti resničen parlamentarizem. V tem procesu more socijalna demokracija igrati važno ulogo. Delavsko gibanje bi moglo ob posebni strukturi dr- trebnejšim zadružnim članom, povrnivšim se iz vojne, omogočal morebitno potreben obisk kakega kopališča, se jim podelili prispevki, zdraviIska potrebščina itd. Prispevki in darila bi se stekala od zadružnih članov, ki niso prizadeti po vojaškem službovanju, z enkratnim prostovoljnim darilom 10 K, ali pa letnim zadružnim prispevkom 4 K. Ker pa je ob sedanjih razmerah težko misliti na zadružno zborovanje, ki bi odgovarjalo predpisom v pravilih, naj bi zadružni odbori storili sklep za uvedenje nabiranja takih prispevkov. Ob enem s tem sklepom naj bi se tudi rešilo vprašanje, ali ne bi kazalo,- da se ustanovi vojno pomožni sklad za vsako statističnimi podatki. Italijanski nacijona- /.. no .i'^i'ii':^ ivrklurr 7ofnH/>vitiskih in 1 * uredba razmerja med češko in nemško socialno demokracijo. Smatrali smo kot dolžnost odgovornosti, da izrečemo te mis'i, četudi le kot privatno mnenje in Ie namigovalno. Ako bi se na nemški strani našlo bodi tudi povsem neznatno števiio poedincev, ki bi hoteii dalje misliti tudi preko svoje logike, potem bi te vrstice izpolnile svojo nalogo, narekovano po dobri volji. Imamo za seboj organizatorične spore nerazmerno ostrega značaja z nemškimi sucii ugi, ki so se (spori) vršili še nedavno. Ne varamo se glede tega, da je težka ovira stvarnosti in nepristranosti razmišljanja. Vkljub temu bi jaz videl zamudo v tem, ako v času. ko po pravici s tesnobno vestnostjo razmišljamo o našem medsebojnem razmerju do meščanskih strank, ne bi izrekli, da se s stališča političnih odločitev bodočnosti v polni meri zavedamo važnosti medsebojnega razmerja ~ed češko in nemško socijalno demo- listi pa navajajo poleg zgodovinskih in zemljepisnih razlogov, na katere se sklicujejo, tudi gospodarske in strategične, češ, da bi posest Dalmacije dovoljevala Italiji večjo gospodarsko ekspanzivnost na morju. Mondaini odgovarja, da gospodar na Jadranskem morju je samo tisti, ki ima močnejo mornarico, ne pa Dalmacijo. — Posest te dežele tudi ni važna za obrambo Italije. Ako bi se uresničile zahteve impcrijalistov, bi doneslo to — meni Mondaini — te-le posledice: Nastal bi močan južnoslovanski irreden-tizem, ki bi bil tem nevarneji, ker bi ga Ta izvajanja poslanca Šmerala smo čitali z največjim zanimanjem. Vsebujejo zdravih, zrelih, stvarnih, pozitivnih misli o problemu, ki ga bo naša država mo-rešili v bližnjem času, ako si hoče odpreti pot do res uspešnega vsestranskega razvoja. Zasledujejo sicer namen, ki se najprej in direktno tiče notranje uredbe v avstrijski socijalni demokraciji, loda avtor naglaša povsem pravilno njihovo tesno zvezo z vsem vprašanjem obnovljenja političnega življenja v Avstriji. Zato hočemo še posebej izprego- podplrali vsi Slovani. Nastala bi prikrita • ayu . češRe socijaIne sovrastva z novo povečano slovansko dr- , . .. žavo in stalna nevarnost za Jadran. Kako demokracije._ razdvojeno je javno mnenje v Italiji glede; m. c^.^E^ S južnoslovanskega vprašanja, priča najbo- I^^UlSC® lje glasoviti milanski »Corriere della Se-j ra«, ki se ne upa izreči ne za, ne proti imperijalistom. Gaetano Salvenini meni, da bi bilo najbolie, ako bi italijanski zmerni krogi svetovali vladi, naj začne pogajanja s srbsko vlado. — Tako se pehajo in prerekajo, a medved je še vedno v šumi in — tudi ostane! V tem uverjenju nas podkreplja — italijanska ofenziva, ki ima po nad enoletnem vojevanju tako mizerne se morala slednjič vendar »EDINOST« izide v nedeljo na štirih straneh z raznovrstnim gradivom. Poroka. V Puli se je poročil dne 17. t. m. poročnik lin. ladje Ivo pl. Preradović z grofinjo Herto Lanjus pl. \VeiIenburg. Poroeenec je vnuk proslavljenega hrvatskega pesnika. generalnega majorja Petra Preradovića. Iz Sežane. C. kr. namestništveni tajnik ste zadruge, ki so se odločile za ustanovitev takega skupnega sklada in bi mu pristopile. Ce vzamemo, da je od 10.740 obrtnikov, ki jih štejejo južno - štajerske obrtne zadruge, odrinilo v vojaško službovanje 40% ter da bi od doma ostalih 60% iz raznih razlogov ne vplačalo 25% svojih prispevkov, bi ostalo število 4833 udov. će bi polovica teh prispevala s 10 kronami, druga polovica pa s 4, bi se nabral sklad nad 33.800 kron, s katerim bi mogli pomagati pomoči potrebnim, a darovalci bi izvršili Ie čin srčnega nagiba. Za ustanovitev sklada treba oblastvenega odobrenja in bi zveza južno - štajerskih obrtnih zadrug rada dajala navodila za-nimajočim se predstojništvom zadrug. — Namera Zveze je hvale- in posnemanja vredna. Treba bo del usmiljenja, treba bo medsebojne pomoči, ki so jo dolžni tisti, ki niso bili po vojni najhujše prizadeti bratu istega poklica. In ta pomoč bo naj-izdatneja, če bo organizirana, kajti duh časa je že tak, da nobena stvar ne uspeva brez primerne organizacije. Zakasnele pošiljke. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: Na podlagi § 38, 2, b poštnega reda se poveri tukajšnjemu glavnemu poštnemu uradu prejemanje zakasnelih pošiljk. Ta urad bo torej prejemal vknjižene pisemske pošiljke in brzojavne poštne nakaznice (sedanje omejitve ostanejo v veljavi) tudi izven uradnih ur proti plačilu zakasnitvene pristojbine 25 ni. v gotovini. Natančnejši podatki o času in načinu predaje takih pošiljk so razvidni iz službenega pregleda, ki ie nabit pri glavnem poštnem uradu. Pisma v turškem jeziku. Z oziram na obvestilo z dne 26. septembra t. 1. štev. 26031/3 se naznanja, da so pisma v turškem jeziku v Turčijo prejkoslej dovoljena Potna izkaznica, glaseča se na une Josip Fabčič, se je izgubila predvčerajšnjim, v četrtek, zvečer med vožnjo s tranvajem od openskega obeliska do mesta. Kdor je naše! izkaznico, naj io proti primerni nagradi izroči lastniku, čigar stanovanje je povedano v izkaznici. Kdo ve kaj? Rodbina Pontini, stanujoča v ulici Tiziano št. 2, bi rada kaj izvedela o nje sinu Josipu Pontini, ki je že 11 mesecev v ruskem ujetništvu. (Tockoje Samara), a ni nobenega glasu od njega. Gostovanja hrvatske opere na Reki — ne bo! Iz s Primorskih Novin« doznajemo, da je lepa nainera padla v vodo. Dočim so občinsko gledališče takoj odklonili, pa so pogajanja s privatnim gledališčem sFeni-c^ hitro uspela in je to poslednje oblju- južne železnice, gospoda Edmunda Planin-! vain v teru gledališču je bila neka opozi- ~ : " cija, ki je končno zmagala. Rečeni list pa naglaša, da ta opozicija ni prihajala od Italijanov. Rečeni list pravi, da noče dalje govoriti o tem* ker mu tako nalaga diskretnost. ££ C>- - sramovati Zgotfovinski razlogi djr. Franc Wl£ek. vodja c. kr. okrajnega ne dr/c. etnograf,čni kriče proti zahtevan, | glavarstva v Sezam, m dr. Ivan Verčon, haićanskih imperiialistov. a tudi topovi * kr. okrajna zdravnik v Sesani, sta bUa «• , odlikovana s častnim znamenjem Rdcče- grome proti njim. ga krfža „ razreda 2 vojno dekoracijo. Bh-gajna drž. Oiasoin najvi- Sinrtna k0tSa. Minofega torka ie umrla v šjega sklepa od 21. oktobra se ta.bl^f|fna ; Ljubljani po dcrfgi in mučni bolezni gospa niiro uspcia m ia ^^^ razpusti ^^^^^SblS; A™ Planinec, soproga nadsprevodnika bil > So ^m. Ali tudTproti predsta- ni centialni blagajni. Kazpustitev oiagajne,^i«™™ rr^^io Fdmnm-io Phnm.' r o državnih dolgov je ena tistih odredb, ki jih nameruje finančna uprava za izvedbo reforme blagajništva in zaračunavanja. Ta odredba je omogočena s tem, da finančno ministrstvo po državnih blagajnah zistematično pospešuje plačevaini promet brez denarja v gotovini, posebno pa pri-druženje dr'/avni!i blagajniških organizacij k bančnim zavodom, varčujočim z gotovim denarjem, kakor n. pr. k giro-prometu A\rstro-ogrske banke in šekovnemu in eleamig - prometu po&tne hranilnice. Z razpuščanjem blagajne državnih dolgov ne nastopa nikaka izprememba v dosedanjih modalitetah vlaganja in izplačevanja, j Vlaganje kuponov, pobotnic in obligacij,! kakor tudi izplačevanje denarnih zneskov, se vrši piei ko siej v bančnem poslopju nai Dunaiu; i. okraj, Singerstrasse št. 17. l.j nadstropje, in sicer pri istih pregrajali, kakor doslej. _————.—————. i PROSIMO SI-OVENSKIH, HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE; !N BOT NF JUNAKE TER ZA ONE V j OKOPH1. — POŠUEjO NAJ SE V j • - NAROĐM DOM V TRSTU - -1 ca, ki je več let služboval v Trstu in ima tu sorodnikov in mnogo znancev. Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje. Vojaški superijor III. armadnega zbora. Listi poročajo, da je vojaški superijor, mons. Anton Jaklič, dovršil deseto ieto svojega uradnega poslovanja kot voditelj vojaškega dušobrižništva v tretjem. zboru. V tein času je monsignor Jaklič! udano in z neumorno vnemo, dobrotnostjo j duše in ljubeznijo vršil svojo z odgovor-1 I&fclje ▼s-'V« vr«te, en nje in hombai. F Babii. 11< )iu<» ^rande 20 C«99 rta debelo samo za preprodajalce. Nogarice, sukance, pip«, milo, gnruijcro podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za fovlj«, •lektričae rr«tiLjUe, baterije, pisemiki papir ko- E'mi prrinfiruki, iaponko, prstani kri ema za brado, ilice, ra*aa r«zilA, robat, mreži«« za brk«, pletenine, srajae, spodnje blaće, c^leiala. ustnike, razne glavnike, zaponke »Patent Knopfe" in drago prodaj* J*J£OU LJiVI. ulica 8. ilieolo ; Hev. 13 Zemlja le nalbotje lastništvo. »Nase Jedinstvo« piše: Kdor sedaj prodaja zemljo, je nespameten. Cena poskoči pozneje in bo vsaka motika zemlje dragocena. Posebno naj se ne prodaja zemljišča pri morju in blizu morja! Poirt£nl:o MATTEG i HSUR1CE HATflTHIAS Trst, Riva 6r»«ukt Stav. 6. Prodaja na debelo in drobno : Štajerski in koroški Jelkov les posebno amerikanski les Pitsch-PIne, izhlapljcn b .kov les, kakor tudi velika zaloga jelkovih brun okvirjev, rimes in dog. Prejemki prodoJoHst oprovizocUsRe komlsl]e( Osrednji urad prodajališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodajališča od 9. oktobia do inkluzivno 14. oktobra 1916 naslednje prejemke: t. 1 v ul Madonna del mare K 11.44? 30 „ 2 v šoli na trgu Rosaiio K 10.178-22 , 3 v ul. delle Poste št. 14 K 10.91413 . 4 trg Ambrogio Ralli 4 K 5.788 05 w 5 v ul. Bachi 8 K 7.824.01 „ 6 v ul. Acquedotto št. 38 K 6.135 5H , 7v šoli v ul. Parinl 8 K 7.683*47 w 8 v šoli v ul. Donadoni K 11;759*79 „ 9 v zabavišču ul. S. Marco K 9.757*21 . 10 v ul. Giuiia 35 K 7.8*26*55 , 11 v zabavišču v Skednju K 3.382 08 „ 12 pri ,Tirolcu'Sv.M.W. Zg. K 4.246 77 „ 13 ^riMiklavcu Sv.M.M.Sp. K 1,589*73 „ 14 pri Sv. Ivanu K 3.782*05 ,, 15 v Rojanu K 5.766 15 „ 16 v Barkovljah K 2.834*71 „ 17 v ul. Raffineria št. 4 K 8.615*05 „ 18 trg Gian Batt. Vi:o 2 K 6.524*99 Skupaj K 126.050.82 ZDRAVNIK M. Br. Ksrol Pmllli stanuje v Trstu, ul. Giuiia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, L od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne In otraiko Esc-lesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) mm tik Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. mm Confortl Trst, U. Campanlle 21 DAROVI. Darovi, došli cesarskemu komi^rju. — Gostilniško društvo (ul. Lazzajetto vec-chio 31) K 20, Mihael Sedlag K 20 in ravnateljstvo mestne višje gimnazije kron 285'44, kot dohodek peterih dramatičnih prireditev tekom poletnih tečajev, — za vdove in sirote padlih vojakov. Alojzija vdova Prestel K 20 za naše vojake, bojujoče se za domovino. Ravnateljstvo mestne višje gimnazije K 71'68, nabranih med učenci in učitelji tekom poletnih tečajev, za Rdeči križ. Angelika Covacevich kron i 000 za vdove in sirote padlih Tržačanov. Ravnateljstvo privatne deške ljudske šole v ulici Stadion št. 10 K 48, nabranih med učitelji in učenci za namene daro-vanjskih dni povodom cesarjevega godu. Družina Haggiconsta K 50 za vdove in sirote padlih Tržačanov. Dvorni svetnik Franc Canevari K 20 za vdove in sirote padlih vojakov. Angel vitez Trombetta K 20 za vojne slepce. Avgust pl. Felszegi K 20 za sirote ob Soči padlih vojakov. Darovi v korist okrepčevalnic došli c. kr. namestn. predsedništvu (XLVI. izkaz): Dr. Kazimir Rovinski K 100, Tržaška ladjedelnica v Tržiču K 150, Tr-žiška paroplovna družba K 30. Franc Du-boković K 100, kapitan O. Cosulich K 50, uradniki mornariške opazovalnice K 40, inž. A. Fajdiga K 30, paroplavna družba avstrijskega LIoyda K 100, Hugon Mendl K 20. Skupaj K 620. Doslej izkazanih K 24.264 86. Skupna svota K 24.8S4'86. ♦ g Generalno zastopstvo s Splošusoa !jMm zavarovalnega društva B «Ti S- v Trsiti ulica del Forni Sk. 9, II. Katero vedno posluje naznanja slav. občinstvu in vsem svojim članom naj se takoj prijavijo v uradu v svrho nadziranja plačevalnih remij in n-ij prinesejo seboj tozadevno plačilno knjižico. Brad je odprl vsski dao od 8 U 12 io e^ 2 So B. | BB9aca9IIBSH9ieBSSiBBB3aaBBKB«B£efit2a» a m m Trst - Ola Stadion 10 - Trs! * i Odprt od 8*2 zA naprti __' « : Cena: I. vrste K Z. 11. vrste K11 BBBBBBBBBBBBKaBBSaaaBSSBBMBSU^BOl ČEŠKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul:ci delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne poste. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. :: MALI OOLASi as; se raiuaajo po 4 «tot. fce^ado. Uastno tiabaaa bassde se računajo «Dkr*t refi. — KajmaajJa : pristojbina znaj* 40 »totiak. . oa □□ {4haI.|. pesek, Živo ali mrtvo apno, oglje in UPCilUf drva za kuTjavo se dobi pri STEYER, ul ca Acquedot'o 94. 701 OsfiKoofne žaKlle žakljev. kupuje G. Stebel, ul. Torrente 3(5. Zaloga 695 5080 steklenic lois br desa prejel te uni Parčina, skladišče ulica Gelsi 10 od 11 — 12 in od 4-5 0*7 takile vsake vrate kupuje prva elavenaka trgovina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli tario 21 (pri mestni bolnišnici.) 691 MI stroj „BarioK" ^ eu, močan, pisava jasna, se proda za K 290. Farčina, skladišče ul. Gelsi 10 od U 12, 4—5. 6H8 Mflft bel° in ^rno vin0» čokolado, kavo, nilU; kondenslrano mleko Vollmilch in Mager, sardine, lokarde na olju, kakao in vsakovrstne druge jestvine dobavlja na debelo in drobno po zmerni ceni KARL REX1NGER, posredovalec, ulica Kandler 7, U. n. od 9—10 predp. in od 2—4 pop. 1006 ZOBOZDRAVNIK Dr„ J. Carinile v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice deEI a Paste. Izdiranje zobov brez bolečine. Picm&lrarsie. UMETNI ZOB J I. se bo prodajalo v prenoollg^i ullcu Canale It, 13 Soue]etko!!ninovo in Mm meso. Cene za goveje meso: Prednji di Mm tfeli mi LEITER S FRžfiC SAMCIH (Cimot) Kdor ima naprodaj vole, teleta in prašiče, naj se oglasi v gori-imenovanl mesnici. OLIN^Roche Sc dob) v ^ iekdrnah O K.U- Prsne bolezni, oslovski kašelj. Kdo naj jemlje Sirolin ? influenC a t Vsak, Ki trpi na trajnem kašlju, Laž-(e je obvaroval se boiezni.nego|Or"'tfmimi «Jtv . r