št. 41 (1020) Leto XX NOVO MESTO, četrtek 9. oktobra 'W yr 1969 »S sistemom neposred« ne demokracije in samo* apravljanja prevzemajo ljudske množice nsodo svojca naroda kot vseh narodov Jugoslavije neposredno v svoje roke,« je dejal v Vižmarjih tovariS Sei^ej Kriugrher. I’ -c t- ^ V Smo sredi boja za uresničitev reforme Nad 30.000 Slovencev iz domovine in zamejstvu se je v nedeljo dopoidne udeležilo spominskega ta-hora v Vidmarjih pri Ljubljani, na katerem je govoril predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher. Med drugim je na tem velikem vseljudskem shodu tovariš Kraigher dejal, da so se v taborskem gibanju pred 100 leti izoblikovali prvi obrisi kolikor toliko^- celovitega narodnoosvobodilnega programa Slovencev. Predsednik slovenske skupščine je na slavju opozoril, da se danes -nahajamo sredi Franc Filipčič vsak dan presega normo. boja za uresničlitev ciljev družbene in gospcxiarske reforme. Ta boj ni lahak; zahteva od vseh in bo zahteval v še večji meri mnogo več zavestne discipline in samostojnega ustvarjalnega napora. Prav napori za uveljav-Ijfiinje in izpopolnjevanje sistema neposredne demokracije in dn^benega samoupravljanja pa so tisto revo-lucaonamo dejanje, ki vsakemu narodu Jugoslavije, Slovencem pa še posebej, daje največ jamstva, da bo kos nal<^am, ki jih i>ostavlja današnji čas. Prav v tem sistemu dnižlbenih odnosov in organizacije družbe lahko osnovne ljudske množice najbolj neposredno izražajo in uveljavljajo svoje interese. Prav v takem sistemu lahko najbolj razvijejo svoje spodbude in sproščajo svoje moči. Za uresničitev ciljev svojega družbenega razvoja. V tem sistemu se lahko in se mora uveljaviti vodilna idejno-politična revo-hicionama vloga Zveze komunistov v borbi mnenj v družibeno-političnih organizacijah in organih samoupravljanja na podlagi ustvarjalnega uporabljanja marksi-stlične teorije in metode ter lastsiih revolucionarnih izkušenj. Tovariš Kraigher je med drugim posebej opozoril na zgodovinsko vlogo, ki jo v naši dnižbi opravlja delavski razred pri osvobajanju dela. Omenil je tudi večjo skrt), ki jo moramo posvetiti razvoju kmetijstva in pomoč kulturi, .ki je sestavni in bistveni del razvoja samoupravljanja. •% OBISK V ZADRUŽNIH VINOGRADIH NA BIZELJSKEM „Hej, brentar, pohiti! Čaliamo te!“ Trgatev v zadružnih vinogradih na Bizeljskem bo končana do 15. oktobra -Grozdje je boljše od lanskega in pridelek je večji Na sončnih terasah v Drenovcu na Bizeljskem je trta lepo obrodila. Po 30 do 40 beračev se vsak dan sklanja nad sladkimi grozdi in polni brente z njimi. S kupom naložene jih brentarji odnašajo iz nasada in Jih iztresajo na traktorski prikolici. Traktorist vozi grozdje v klet pod bizeljskim gradom. Petkrat ali šestkrat na dan ga odpelje po 2.200 do 2.500 kilogramov. Tam ga stisnejo T mošt. Delovrd dan v vinogradih se začne zjutraj ob sedmih in konča pozno popoldne, »Kako dtOgo že berete?«, \pra-fiam brentarja, ki najibolj niti. »Od 7. septembra dalje. Takrat smo začeli trgati rane sorte.« »Odkod pa ste doma?* »Iz Pišec, pišem se Franc Pilipčttč. Pri kmetijski zadrugi sem stalno zaposlen. Debeli dve uri hoda imam na delo. Včasih grem peš, včasih tudi s kolesom.« »Kakšno je grozdje?« »Plaveč in črnina sta lepa, rtzling pa precej gnije.« »Je težka brenta, ko jo trgači naipolnljo?« »Po 25 kilogramov si naenkrat oprtam na hrbet. Od pridnosti beračev je odvisno, koliko jih znosim na dan. »Normo m^da kar močno presegate.« »Seveda JO. V skupini fcnam pet jpi\idiiJh deklet t Hrvaškega in moram se pošteno podvizati, da jJh dohitevam. Na dan zziosdm po 118 do 120 bront, norma pa je 52.(1 »Kako »te piačami?« MiPo tem, kar naredimo. Domači dobimo po 46 por od brente, tuji malo več. Berači so plačani od kilograma. Za en kilogram grozdja dobe osem par. Vsak brentar ima v skupini po pet ali šest beračev. Bolj ko so pridni, več zasliižijo vsi skupaj.« Nisem ga več zadrževala. Dekleta so ga nestipno čakala in opominjala, naj pohiti Poslovita sva se. J02I0A TBPPEY VSAKEMU PRAVEMU NOVOMEŠCANU IN TUDI DOLENJCU mora zaigrati srce ob novici, da so končno včeraj dopoldne skosa vrata velike proizvodne dvorane IMV prišli z novega montažnega traku prvi austini IMV 1300. Če ne prej, jih boste lahko videli v nedeljo na propagandni vožn^ pred dirko na Gorjani>i. Za zdaj jih bodo naredili po 20 na dan. Na sliki: osebni avtomobil številka 1 na čelu traku med montažo motorja v karoserijo (Foto: M. Moškon) Slavje topničarjev v torek, 7. oktobra, so slovesno proslavili dan topničarjev tudi v garniziji Ribnica. Ob tej priložnosti je vojakom in gostom pregovoril polkovnik Stanko Ružič, ki je posebno poudaril, da je tudi v bodoče potrebno čim tesnejše sodelovanje med ljudstvom in vojsko. Vojaški enoti so ob tej slovesnosti priSli čestitat predsedniki občinskih skupščin in družbeno političnUi organizacij občin Kočevje in Ribnica, bivši borci in predstavniki višjih vojnih oblasti. 2e pred pramikom pa so imeli vojaki rama športna tekmovanja. Metlika tik za Bledom V akciji »Iščemo najbolj prizadeven turistični kraj« Je v Sloveniji tekmovalo 42 most in krajev. Metlika se ie zares dobox) odre:2ala, saj je zasedla 6. mesto; pred njo so še Bled, FJEulovljloa, Portorož, Bohinj in Kobarid. Brez dvoma so k tako častni uvrstitvi največ prispevali domače turlsbič-no društvo, občinska skui>-Sčina, komunalno podjetje in tudi medčani, kt so mesto lepo okrasili z oleandri in drugim cvetjem. Samo na trgu v MetldM je razpostavljenih ob hiSah 167 oleandrov! Več bomo o tem Ae poročali. SREČALA JE DRUGEGA ABRAHAMA Že v drugo stoletje Kdor je poznal življenje babice Terezije Jerman iz Šentruperta, težko verjame, da še živi - Verjetno je najstarejša v ožji Dolenjski Na zunaj krhka ženica Terezija Jerman, upokojena babica iz Šentruperta, bo v ponedeljek, 13. oktobra, stopila v drugo stoletje svojega življenja. Ta dan se bo izteklo sto let, odkar je v Ljublja- ni prijcdcala na svet. Večji del svojega živ* IjOTija J« prebila ▼ Šentrupertu, kjer je pomagala na svet večini odraslih ljudi tamkajšnjih krajev. »Kako hiti čas, samo zame se smrt ne zmeni,« pove vsakomur, kdor jo obišče v njeni samotni izbi. Zadnje dni septembra je pokopala še edino hčer, ki je tudi dosegla visoko starost, sinovi pa so padli že v prvi svetovni vojni. Prejšnji teden so jo obiskali vnuki iz Ljubljane, ki so obljubili, da ji bodo pomagali preskrbeti stalno oskrbnino, zakaj Terezija mora še vectoo skrbeti zase — skoraj sama. Krajevne organizacije se bodo spomnile stare ženice ob njenem yir sokem jubileju s šopkom nageljnov in skrono-nim darilom. V »vo-jem življenju je bila teko tiha in skromna, posebno še, odkar JhB pred desetletji odšla v pokoj, da marsikak domačin komaj verjame, da priljubljena babica res še živi. M. L. KRKA BO LETOS IZVOZILA V ZSSR ZA 2 MILIJONA DOLARJEV — V sredo, L oktobra, je tovarao zdravfl »ICRKA« v Novem mestu obiskala sovjetska delegacija, v kateri sta bila med drugi^ tudi Mihad Kljujev,^ Skupne naloge 6. oktobra je bila v Novem mestu seja sekretariate Kluba dolenjskih poslancev. Rez-pravljadi so o osnutku programa za dlo kJulba. V prc^amu bo klufb *a-jel tiste naloge, ki jih vsebujejo volilni programi đb- (Nadaljevanje na 20. str.) ^soremstvu predstaTnikOT podjetja (na sliki) ogledali proizvodnjo in se pogovar^ o dobavah zdravil v prir hodnjem letu. (Foto: Slavko IK>kl>* OD 9. DO 19. OKT. Nekako do 15. okto* bra bo prevladovalo lepo vreme, nato deževje. Dr. V. M. teđenški mozaik Zena znanega zahodnonem-škega desničarskega politi-ka Straussa je "med predvolilno kampanjo obupano dejala: »Najrajši bi vas vse videla v opoziciji!« ... Tretjega sekretarja indijske visoke komisije v Hong Kongu so zamenjali za tatu, ga potegnili iz avtobusa in mu pri pi eiska-vi slekli hlače. Ko je indijski visoki komisar protestiral pri Jiongkonški vladi, je pripomnil: »V spodnjih hlačah postane 'politika zapletena.« ... Anatolij Kuznjecov, sovjetski pisatelj, ki je letos poleti dobil politični azil v Angliji, bo za svojo turnejo predavanj po ZDA dobil baje najmanj čistih 100.000 dolarjev. Nekaterim se splača pobegniti ... Predsednik Nixon bo imenoval za novega potujočega veleposlanika ZDA v Latinski Ameriki Portoričana. To mu je predlagal guverner Rockefeller, ki so ga nedavno v Latinski Ameriki obmetavali z vsem mogočim. Morda bodo Portoričana nekoliko manj obmetavali 'z gnilimi jajci in kamenjem, toda zato ne bo politika ZDA do Latinske Amerike nič manj priljubljena ... čeprav so po namigu z najvišjega mesta zdaj preklicali obtožbe proti oficirjem »zelenih baretk« v Vietnamu, ki so likvidirali nekega JuSnovietnamca, se afera še zdaleč ni polegla. Zdaj kaže, da so »likvidatorji« likvidirali »jiapačTiega« človeka. Baje so zamenjali resničnega ali umišljenega vohuna z neko drugo osebo.,. Rusi so poslali zelo vljudno brzojavko v Peking ob 20. obletnici nove Kitajske 1. oktobra. Na slovesnosti se je prikazal tudi Mao Ce Tung, ki ga ni bilo več mesecev na spregled. To da sredi vseh ceremonij in proslav ni zunanjim opazovalcem ušlo dejstvo, da so Kitajci prav ob tej obletnici preiskusili spet eno vodikovo bombo... Na letni kon-ferenci laburistične stranke je premier Harold Wilson dejal, da »Evropa prav toliko potrebuje Britanijo, kakor potrebuje Britanija Evropo«. To je nov ton v britanski politiki do Evrope. Navsezadnje bo Skupni trg še prosil Britanijo, naj postane članica ... Boljši časi za živiimrejce Zajamčene cene pitanih goved za kmete in krediti za pitanje - Pobuda republiškega zavoda za rezerve - V prvem letu 10.000 ali, če se bo pridružila zvezna direkcija za rezerve, celo 20.000 tako pitanih goved Kadar ne morejo prodati lastne živine p>o taki ceni, da bi bile zadovoljne, ne marajo sTX)dbujati k pitanju niti kmetov. Sicer jim je treba priznati, da imajo težave v svoji proizvodnji. Ob tem pa se ne smemo ustaviti! Upoštevati je treba tudi kmete in preskrbo prebivalstva ter turistov z mesom. Tako se je rodila v republiškem zavodu za rezerve misel, da bi kmete bolj spodbujali k pitanju goved in zagotovili dovolj mesa tudi ob najvecji porabi. Najprej jim je treba zagotoviti. da bodo dopitana goveda lahko prodali, ne tako kot lani. Zagotovitd jian je treba tudi ustreizno najnižjo ceno. Ta pa je približno za po'1-liOS ANGELES — predsedniM drugi dinar višja, kot so do- ■ Letos je premalo mesa. To je posledica lanskega leta, ko ga je bilo preveč. Kmetovalci ne morejo piti ti živine kar na slepo, želijo vedeti, če bodo spitano živino lahko prodali po ustrezni ceni. Će ne, ne bodo pitali. Vsaj ne z dodatnimi stroški za močna krmila. Družbeiia posestva so zarada take negotovosti izprazmla, svoje hleve. Preskrba z mesom bo v prihodnje močsno odvisna od aasebnikov. Kmetijske organizacije so omejile kooperacijo s kmeti. TELEGRAMI Izraelske vlade Golda Meir, ki je na uradnem obisku v 233A, je izjavila, da ne bi bila presenečena, 6e bi na Srednjem vzhodu izbruhnila nova vojna. Glavni urednik kairskega »Al Ahrama« pa meni, da je nova vojna »nujna«. BRATISLAVA — Po plenumu CK KPC je bil Edaj tudi plenum KP Slovaške, na katerem so začeli s čistko na Slovaškem. Za zdaj so izključili Štiri člane iz predsedstva CK, iz samega CK pa je odSlo devet članov. BON — Zunanje ministrstvo ZRN je sporočilo, da je zahodno-nemški diplomat v Moskvi RiMolf Stelaer naredil samomor. Skočil je bili za svojo ždvino lani. Pomagati jim je treba tudi s sredstvi za pitanje. ‘ Vse to je Uiredil republiški zavod za rezerve. Za začetek sicer v omejenem obsegu. Prvo leto bo prispeval k pitanju 10.000 goved. Ce bo zvezna direkcija za rezerve dodala še svoj delež, ki ga je že na pol obljuibila, pa za 20.000 goved. Vse naj spitajo .kmetje. Lastna proizvodnja m UGRABLJENI MIG-17 — Neki pilot kubanskega letalstva je z lovskini letalom MIG-17, ki je sovjetske izdelave, zbežal s Knbe in pristal na ameriškem voja.škem letališču južno od Mifemija na Floridi. Po naključju je pristal tik ob letalu predsednika Nixona. Letalo so varno spravili v hangar in ga zastražili. Telefoto; UPI iz desetega nadstropja. Baje je bil krnetijskih organizacij tu nd bolan. PARIZ Predsednik francoske republike Georges Pompidou bo v začetku prihodnjega leta uradno obskal Sovjetsko zvezo. BEJRUT — Iz Libanona so iZ; gnali dva sovjetska diplomata, ki so IX) trditvah libanonske obveščevalne službe poskušala podkupiti s sto tisoč dolarji nekega libanonskega letalskega oficirja, da bi ugi^il letalo francoske zdelave — mirage. liONDON — Britanske čete v Gibraltarju so od 1. oktobra v stanju pripravljenosti. Do tega datuma bi morala Britanija Izpolniti resolucijo OZN in vrniti Španiji Gibraltar. Meja s Španijo je že zajeta. In pogoji? B kmet dobi za vsako tele, ki ga na novo priveže za pitanje in sklene ustrezno pogodbo 500 din posojila Pogodbe bodo sklepale za zavod kmetijske organizacije. Zavod pa je o tem obvestil tudi občinske skupščine, če kmetijska organizacija ne bi marala sodelovati. Kmetje bodo plačali te 3 odstotke obresti. Rejcem, ki sklenejo nekaj tetoov zaprta, zdaj pa so na bo zacotovljeno. španske oblast prekinile * Gibral- ^ ^ - ----^ ■ ■ da bodo prodali dopitana go- veda po tržni oend. če bi tarjem še telefonske in brzojavne zveze. NEW yORK — Predstavnik amer&e delegacije v OZN Je izjavil, da se bodo »tanalu« začela pogajanja med ZDA in ZSSR o omejitvi strateškega atomskega orožja. Ko so ga novinarji vprašali, »kdaj« ___ se bodo začela pogajanja. Je odgo- do prodali goveda po zsajam-vorii, da bodo »kmalu« zvedeli. geni ceni, ki je sicer odvisna VARŠAVA — v osrednji Poljski odstotka mesa, ni pa veje zapadel prvi sneg. V Tatrah pa 7 rliin so ^ležili -8 stopinj. ^izja od 7 dan. tržna cena bila nižja od zar jamčene — doslej so jo kmetijske organizacije uveljavljale le za lastno živino —, bo- Republiški zavod za rezerve sicer ne bo odkupoval živine. Organiasira le prirejo ^ rezerve v živalih, ne v zmrznjenem mesu, kot je bilo doslej. Imel pa bo pravico, da bo določaj, komu prodati živino, za katero bodo sklenjene p<^p>dbe. Rejci jo bodo prodali po tržnih cenah, dokler te ne bodo padle pod zajamčene. Osnova za ugotavljanje tržnih cen bodo cene na novosadski borzi, ki so že precej časa zelo ugodne, saj so precej višje kot v Sloveniji. Sicer pa bo treba upoštevati tudi kakovost ali klavnost živine. Nova tovarna apna v Istri V okolici Buj bodo kmalu začeli graditi novo tovarno hidratiziran^a apna. Začela naj bi delati že v maju 1970. Stala bo 200 milijonov Mr, dajala pa bo 50 ton apna v 8 urah. V Istri imajo ogromne zaloge dobrega apnenca za FK>trebe gradbincev in za predelavo v ajKK). Podobna tovarna apna že dela v Mostu-Raši, nova tovarna pa bo apno tudi izvažala, predvsem v Italijo, kjer ima že zagotovljen odkup. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notfdnjepolitični pregled ■ STO LET VI2MARSKEGA TABORA — V Vižmarjih nad Ljubljano so V nedeljo slovesno probavili lOO-letnioo tabora (17. maja 1069), na katerem je 30.000 rodoljubov zahtevalo zedinjeno Slovenijo, slovensko univerzo, enakopravnost slovenščine v šolah in uradih. Pred 30.000 udeleženci je govoril predsednik republiške &kui)ščtne Sergej Kraigher. Poudaril je, da so se v taborskem gibanju v letih 1668—71 izoblikovali prvi obrisi našega kolikor toliko celovitega narodnoosvobodilnega programa, ki pa ga je prevzela in uresničila šele naša revolucija v narodnoosvobodilnem boju. Hkrati Je Sergej Kraigher poudaril, da tudi dan^nji čas poistavlja pred slovenski narod usodne naloge. Priča smo siloviti tehnični in znanstveni revolucijii v svetu ter divje tekme narodov in držav v osvaja^ nju teh pridobitev. Samo naše uspeSno uveljavljanje v tej tekmi s čimhdtrejšim povečevanjem družbene produktivnosti lahko zagotovi nam in bodočim rodovom obstoj m enakopravno uveljavljanje ciljev naSega družbenega in nacionalnega razvoja. Zmagovali bomo, če bomo uspešno povečevali našo družbeno In gospodarsko moč in kulturno rast Slovencerv, 6e bomo razvijali gamoupravni socializem kot demokratično družbeno osnovo naše notranje enofcnostd in bratske skupnosti jugoslovanskih narodov ter Re na teh osnovah vključevali v napredne tokove sodobnega sveta ■ UKREPI PROTI NEI.IKVID-NOSTI — Zvezni izvršni svet je predložil zvezni skupščini gradivo o vzrokih in obsegu nelikvidnosti v gospodarstvu, hkratd pa tudi več Bakonskih osnutkov, ki vsebujejo piroge za ukrepe, s katerinnd bi ublažili nelikvidnost podjetij. ■ HRKAC OBSOJEN NA SMRT — Beograjsko okrožno sodiSče je obsodilo na smrt ustaškega tero- Prihodnost naroda je v večji družbeni in gospodarslu moči rlsta, 22-letnega Miljenka Hikača, ki je lani podtaknil mino v beo grajskem kinematografu (76 ljudi Je bilo huje in laže ranjenih, eden pa je bil ob življenje), na beograjski železniški postaji in ob grobnici narodnih herojev v Zagrebu. ■ ZVEZNA SKUPSCINA ZASE-DALA r- Prejšnji teden so se prvič po počitnicah sestiili vsi štirje zbori zvezne skupščine. Med drugim 80 obravnavali predlagane spremembe zakona o deviznem poslovanju. V socialno zxiravstvenem Bboru pa so sprejeli spremembe temeljnega zakona o invalidskem eavarova^u, s katerim naj bi izboljšala materialni položaj nekaterih kategorij didovnih in^idov. ■ DAVKI KOT LANI — H8ipul> liški izvršni svet je obravnaval osnutek družbeno-ekonomskih iz-nodišč za pripravo republiške bilance sredstev in obveznosti splošne porabe v letu 1970. Pri tem je bilo sprejeto izhodišče, naj obre merutve gospodarstva in ot^anov ostanejo v glavnem na letošnji ravni. ■ PREŠIBKO VARSTVO OSTARELIH — Socdalnozdravstveni zbor republiške skupščine je obravnaval izvajanje skupščinskih stališč o izboljšanju zavodskega socialna ga varstva ostarelih ljudi. Ugotovi] je, d?i položaj v teh domovih ni rožnat. Mnogi domovi za ostarele so v slabem stanju, neprimerno opremljeni pa tudi premalo jih je. Za boljše varstvo ostarelih se morajo zavzeti ziasti občme. ■ VZROKI PREKINITEV DELA — Na sestanku posebnih komisij predsedstva ZKJ in Zveze sindikatov Jugoslavije so poudarili, da so globlji vzroW kakih 1700 prekinitev dela, kolikor jih je bilo v aadnjih 11 letih, od trboveljske stavke dalje, v spopadu med samoupravnim tn etatističnim družbenim odnosom. ■ JUBILEJ MARIBORSKEGA GLEDALIŠČA — V soboto so v Mariboru proslavili 50-letnioo tam-kajšnj^a gledališča. Akademik in dramatik dr. Bratko Kreft je v svojem govoru poudaril, da je gledališče nujna kulturna potreba vsake družbe, še posebej pa socialistične. tedenski zunanjepolitični pregled zato si tudi v Washingtonu ne belijo glave zaradi dejstva, da bodo odslej v Bonnu na krmilu socialni demokrati. Se manj temeljitih sprememb je pričakovati v notranji politiki. Tako socialni demokrati kakor liberalci imajo precej podobne poglede na zunanjo politiko, predvsem na odnose X Vzhodom, toda v noira* nji politiki so morali social- Pretekli teden je bil izredno ]H>memben v političnem življenju Zvezne republike Nemčije. Ko so bili v ponedeljek 29. septembra znani končni uradni rezultati splošnih volitev, ni še nihče pričakoval, ^ bo ZRN v pičlem tedno dobila novo vlado. Takoj je bilo očitno, da ne more nobena stranka sama osnovati vlade, ker ni nobena dobila absolutne večine. Tako je bilo ves čas po vo^i. Toda pretekli teden se je nekaj temeljito i^remenilo. Krščanski demokrati, združeni v CDU—CSU, so morali prvič po drugi svetovni vojni prepustiti oblast socialnim demokratom (SPD), ki so se povezali z liberalci (FDP) in tako potisnili oziroma strmoglavili CDU—CSU z oblasti. Nič ni pomagalo rotenje krščanskih demokratov, predvsem bivšega kanclerja^ Kiesingerja, ki so ob- nj demokrati plačati določe- Ijubljali liberalcem celo do hq ^eno za »malo« koalicijo. Novo šest ministrskih položajev \ novi koaliciji — če bi jo sprejeli. Pomagale niso niti visoke podkupnine (stotisoč mark-, ki so jih krščanski demokrati baje ponujali posa meznlm liberalnim poslancem, da bi glasovali proti »mali« koaliciji s socialnimi demokrati. Liberalci so se odločili, da bodo šli v koalicijo z Willyjem Brandtom, ki se mu je zdaj naposled ure«-ničila želja, da je postal zvezni kancler oziroma predsednik bonske vlade. Ne samo v ZRN, ampak tudi v tujini se sprašujejo, v kakšno smer bo zdaj plula zahodna Nemčija. Medtem ko so nekateri v Parizu mnenja, da bo »mala« koalicija, ki ima dvanajst sedežev absolutne večine v zveznem par-lamenlu, nestabilna In da bo Kapitala ne bodo tako obdavčili, kakor so morda prvotno želeli socialni demokrati, a tudi delavskim zahtevani po pravici soodločanja ne bo ugodeno v tolikšni meri, kakor bi želel delavski ra/red. Toda sprememb bo vendarle dovolj in krščanski demokrati bodo zganjali tako močno opozicijo, da bo življenje tujega dopisnika v prihodnjih letih v Bonnu kar zanimivo — kakor je zapisal v svojem poročilu neki novinar. Na kongresu švedskih socialnih demokratov v Stockholmu je stari voditelj stranke in ministrski predsednik Kr-lander odstopil mesto v stranki in vladi svojemu nasledniku Olofu Palme|u. Poleg tega je kongres sprejel nekaj sklepov, izmed katerih do verjetno pred rokom raz- j® eden posebno zbodel urad-pisali nove parlamentarne vo- ™ Washlngton:^ da bo šved-lltve, so v drugih prestolni- \ prihodnjih petih letih cah bolj prepričani o trdno- dodelila ^vernemu Vietna« sti nove vlade. Toda vsi pri- pomoč 40 milijonov do- čakujejo od nove vlade troje: l^^^jev. To je tako zbodlo ame-da bo pfHlpIsala sporaanim o riško vlado, da je poluradno prepovedi širjenja atomskega orožja, da bo revalvirala (prevrednotila) marko in da bo odločneje kakor stara vlada poskušala okrepiti odnose z vhodnoevropskimi državami, predvsem s Sovjetsko svezo in Poldko, a tudi c NDR. Prevelikih sprememb v za-hodnonemSkl politi pa ne gre pričakovati. Položaj ZRN v okviru sedanje razdelitve sveta, predvsem kar zadeva Evropo. Je trdno določen in NEW yORK — Generalni sekretar OZN n Tant Je oposoril, da Je flnonCnl poloftaJ svetovne organizacije krititen. Na taki osnovi. Je dejal, ne more v nedogled trajati nobena organizacija. sporočila, da utegnejo pasti v vodo veliki posli, sklenjenimi med Švedsko In ZDA. Američanom tudi ni všeč novi premier Olof Palme, ki je znan kritik ameriške politike v Vietnamu. Lani Je namreč skupaj s sevemovietnamskim veleposlanikom n Moskve korakal v Stockholmu na čelu nmožice, ki je demonstrirala proti vojni v Vietnamn. V krogih socialnodemokratske stranke in švedske vlade si ne delajo preveč skrbi zaradi grmenja iz Wa8hlnglona, kakor si očitno ne delajo .skrbi zaradi tega, kaj bodo rekli v Bonnu, ko so nradno priznali mejo na Odri in Nisi kot nemSko vzhodno mejo. It miMim DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK vsak četrtek 60.000 izvodov. — Ti, ne bodo prazne kuverte? — ^ za kuverte ni! (Karikatura R. Ivanoviča iz JEŽA) O BISTVENIH VPRAŠANJIH NAŠE STVARNOSTI Sedanje poglavitne naloge ZVEZNI IZVRŠNI SVET O SPREMEMBAH PRI DEVIZNEM POSLOVANJU Omejevanje izvoznikov? Zbor narodov in gospodarski zbor se ne strinjata, da bi gospodarske organizacije omejili v razpolagajanju z retencijsko kvoto »Čudim se, da zvezni IzvrSni svet po nefltajumi raapravi, v kateri nihče izmed poslancev ni Po^rl zamišljenih sprememb za-o devlšveim poslovanju, še wdno vztraja pri svojem pred-Drugi poslanec je bil Se bolj piker, ko je dejal, da se o^u no fiudl. Bodj bi se čudil, Ce bi ZIS svoj predlog umaknil. Resnici na ljubo je treba povedati, da so se vsi poslanci strinjali s tistim členom zakonskega osnutka, v katerem je urejen P®^£*ws dobička v tujino, kadar 8Te za sodelovanje s tujim partnerjem. Zdaj je bilo to v zakonu dokaj megleno urejeno in so tuji partnerji nera^ podajali y naložbe dcupno z našimi podrtji, ker ni bilo gotovo, kaiko Jn koliko dobička bo lahko dobil. Celotna razprava pa se je su-^la Okrog drugih trrti členov. " prvem je rečeno, da sme gospodarska organizacija uporabiti ^®t®ncii6ko kvoto, se pravi del ki jih ustvari * izvozom Waga ali uslug, samo za svoje ^trebe. v drugem je govora o ^viznom delu amortizacijo, ki ga J® moč združ#^ati le v okviru združenega podjetja. V zadnjem gre za devize občanov, ki bi morali dva meseca potem, jih prinesejo v državo, ali iwy>dati banki ali pa odpreti de-račun, fie so nanj upravi-Ce jih prinesejo v ban-kasneje, so kaznovani. No, tega člena so poslanci de^ da ni pametno kaznovati ®J^eka, če prinese devize v ban-Bodimo veseli, da jih sploh Wmeee, pe naj bo kadarkofll. Ce “o^kaznovan, jih bo spravil v •jo^vico ali pa pod roko pro-n filen ni .smiseln. Poglavitna bitika so Je razvila retencijske svoite in dovlz-drfa amortizacij«. Tcdco zbor narodov kot gospodarski zbor sta proU takim omejitvam, kakor so predvidene. Poslanci so namreč menili, da bi t^ke omejitve zavr-le izvoz pa tudi sodelovanje med podjetji pri uporabi deviz. Že doslej se je dokaj raisvUo gospodarsko sodelovanje med podjetji, ki so drugo drugemu odstopala devize, bodi za skupno proizvodnjo v kooperaciji, bodi za skupne investicije, bodi za to, da podjetje, ki zdaj deviz ne potrebuje, odstopi le-te drugemu ter jih dobi nazaj, ko jih bo samo potrebovalo. Nasprotno pa so predstavniki ZIS zatrjevali, da obstajajo velike iSpekulaclJe z devizami in jih Je treba preprečiti. Navajali so, da obstajajo tri debele knjige o takih preikrških, ki jih pa ]^lan-ci sicer niso videli, četudi so jih zahtevali. SkuSali so prepričati poslance, da ZIS ne kani omejevati podjetij pri razpolaganju z retencijsko kvoto, da so te spremembe nujne, in to v sedanjem deviznem sistemu, da pa ob tem ne kaže odpirati razprave o celotnem deviznem sistemu pri nas. Zvezni izvr^ svet svojega predloga ni umaknil, kar so vsi I>osilanci pričakovali. Zato sta oba zbora sdclenila, da se strinjata s tistim členom, ki govori o prenosu dobička v devizah in ki izvira 1* sodelovanja s tujim partnerjem. Ne strinjata pa se s 60-dnevnim rokom, v katerem mora občan prinesti devize v banko, niti ne s spremembo členov, ki govorita o rot«»iclj^ kvoti in o deviznem delu amortizacije. Zbor naffodov Je naročil izvršnemu svetu, da v sddadu z razpravo skuša najti reditev tudi za tista prva člena, gospodarski zbor pa je to naložil svojto odborom. Tako Je T blatvu raspravo o teh aadev^ odložena spet za nekaj časa. V. J. Tovariš Vipotaiik je nato opozoril na resničen napredek življenjske ravni v Sloveniji. Dejal je: »Naj vas spoarmim, ker smo že pri tem, kako izgledajo naše ceste, kako raste avtomobilizem. Res ni treba posebno veliike modrosti, da ugotovi-nao, ali bi mi Slovenci v ka-terrrdcoli drugem sistemu in v drugih zvezah dosegli takšen raavoj kot ga imamo v jugoslovanski samoupravni skupnosti. Okrog teh problemov bi bilo trebi sestafvitji Sikupino objektiivniih ekonomistov, ki bi spremljadi vsa ta vprašanja in kii bi z ustreznimi primerjavama dajali političnim organizacijam nK)žix>st za obdeiktivne ocene. Predivsem pa bi lahko s tafciim gradivom pomagali ti-^Eu pmi oibjektiivneni poroča-nd«. Več slovenskih spodbud in predlogov . Prt tem pa gre nesporno de za nekaj, če hočemo resnično ustvarjalno delovatd pri urejanju skupnih zadev, tedaj se mora Slovenija že zaradi lastnega raosvoja bolj pojavljati s predlogi in spodbudami, bolj mora sodelovatn pri razjvijanou federacije in več prispevati k dejanju skupnih viprašanj. če se objektivno vprašamo, zakaj je danes federacija tako ne-udinkiavita in zakaj ta ne-učirikovitjost i'zziva nenehno noive in nove pritii^ v raa^ ličnih interesiih, ki obstajajo T vsaSd dnsžfbi in seveda tudi v naši. Protolem je predvsem to, da ne uspemo doseči sporaauma za rešitev po-samezndh vprašanj, pa ne zato, ker so ljudje travoglaivi, marveč zato, ker so interesi različni, ker tega žuli ta, onega spet druga potreba. Kako v takšnem položaju najti rešitev? čeprav z\Teni nekoliko aktivistično, je vendarle potrebno več naporov za spo-razumevanoe in za utrjevanje občutka medsebojne odgovor, nosti. To je nujno, če se hočemo v pogojih t^o različnih interesov tvorno pogovarjati in tudri najti skupen odgovor. Najbrž nam je vsem jasno, da samo z dogovarjanjem In sporazumevanjem vedno in povsod ne bomo uspevali. Toda zavedati se moramo dejstva, da se prav tam, kjer to dogavarjai>je in sporazumevanje preneha, začenjajo pravi politični problemi naše družbe; tam se pritisiki povečujejo in krepijo. Po železni logiiki to lahko voda samo v eno smer — v težnjo po krepitvi zveznega centra-^ lizma in. pritiaka iz centra.' Tovariš Vipotnik je nato opo^tspl tudi na potrebe po odločnejši in dolgoročnejši kadrovski politiki, saj je odstotek Slovencev v zvezni upravi porazno nizek. Hkrati pa je tvidd opomnil, da nam je celotna cestna akoija škodovala na ugledu prd drugih narodih in narodnostih Jugoslavije. Dajlj časa bo jK)-treibno, da bomo ta vtis odpravili, in spet uživali v vsej državi kct prej ugle:^ zaradi naje stvarnosti, racionalnosti in drugih naših lasrtnosti. Film o vojni pripravljajo člani kočevskega kluba ki-noamaterjev Dušan Tošaj, France Brus in Peter Sobar pripravljajo film o vojni. Nekaj kadrov so posneli tudi v Jelenovem žlebu, kjer so štiri partizanske brigade izbojevale znamenito zmago nad Italijani. Film bodo dokončali, kot pravijo, prihodnji mesec. Kdo je pristavil lonček? Pri oceni sedanjega polLt;ič-nega p>oložaja pa moramo upoštevati še nasprotja, ki izvirajo iz sestave naSe samoupravne družbe. Na ta nasprotja so se tudi ob vprašanju cest prilepili vsi mogoči vplivi — konzorvati-zem (staroikoptnost), klerikalizem, malomeščanstvo, fiii-strstvo, reakcionarna tradicija stare slovenske druvvbe in še kaj. Že dolgo nismo imeli takšne poplave najrazličnejši teorij, konjbinaoiJ, prišepeta-vanj, ugibanj kakor tudi napovedi, kot prav ob nedavni cestni zadevi. Nedvomno t ne&i družlbi obstajajo sile, ki nam niso pra)jit«lijske in ki poskušajo z določenih stališč vplivati na naš sistem. Teh pojavov seveda ne precenjujemo, vendar i>a je naša po-UtiAca do določenih težnje v naši druetbi pravno odločna. (Konec pribodnjič) Večbarvni Nekateri komunisti se v besedah strinjajo s sklepi, v skupščinah pa vendarle drugače nastopajo. V skupščinah, ne le v zvezni, temveč tudi v republišlci, so gledanja različna. Taki, ki kršijo disciplino, ki se ne bojujejo za uresničitev sklepov ZKJ, ne bi smeli ostati v njenih vrstah. Iz Titovega govora v Zadru Ali že veste kaj bo moral imeti vaš avtomobil po novem letu? 1. januarja 1970 bodo za-čede veljati nove odločbe pra-vilnitka o napravah in opremi za voeiia, iki vozijo po cestah, kakor tudi o tehničnih pogojih za posameizne naprave na teh vozilih, 2e adaj veljajo naslednje odločbe pravilnika za osebne avtomobile: 1. žlebovi na voanem profilu plaščev ne smejo biti po obsegu in širini protektorja globoki manj kot 1 milimeter; 2. naprava za dajanje žičnih signalov mora dajati enolične avofee z nespremenje-no močjo; jakost avoka take naprave mora biti v mejah od 92 do 105 DB ^ decibelov); 3. osebni avtomobili morajo imeti opremo za prvo pomoč, ki je v sklad’i a predpisanim jugoslovanskifA standardom. Z novim letom pa bo tre ba imeti tudi tole 1. osebni avtomobili bode morali imeti napravo za zavarovanje vozila pred tatvino; taka naprava preprečuje obračanje kolesa pri krmilu ali pa premikanje ročice menjalnika; 2. osebni avtomobili s petimi ali več sedeži bodo morali imeti najmanj 2 vzvratni ogledali, od katerih je eno znotraj karoserije, drugo ipa zunaj nje na levi strani voeilla; 3. osebni avtomobili bodo morali imeti zaivesice iz pri- mernega elostičn^a materiala, ki bodo visele simetrično na vertitoalno ravnino pnevmatiike, biti pa bodo morale najmai^j 5 om širše od potevmatike. 4. novi osebni avtomobili, ki bodo iasdelani jn vključeni v promet, bodo morali imeti napravo za odtajanje in sv^itev vetrne šipe, kakor tudi napravo za ogrevanje in zračenje kabine za vocnika in prostora za pot-niike. 5. motor osebnih avtomo-biiov pori trajni • obremenitvi ne sme izpuščaiti izgorelih plinov temnejše barve od barve, td Je zaznamovana s števiHko 2 Bdngalmanove le-' sploh stvice, fai ne povzroča take-} ga ssunanjega rog;x>ta, da bi j presega M DIB. | Poreč ponovno zmagovalec! Najnovejši podatki kažejo, da so hotelirji in gostinvit na istrsko-reškem področju v 8. mesecih letos dosegli skupno 11 milijonov in 445 tisoč nočitev. V primerjavi a preteklim letom znaša i>ovečanje kar 25 odstotkov. V tem času je letovalo na omenjenem področju 1,540.006 tujih in domačih gostov. Po 5e nepopolnih podatkih so hotelirji in drugi dobili v tem času 110 milijonov dolarjev. Vse gostinske zmogljivosti tega področja PfO Skoraj že razprodane tudi za prihodnu« leto. To je bila doslei najuspešnejša »turistična žetev« tega področja, ki u^tvai^ pribl. 40 odstotikov skupnega turističnega prometa Jugoslavije. Novi »Američani« v Trstu Tržaški gospodarski vestnik je pred kratkim poročal o »novem valu jugoslovanskih kupcev«, ki prihajajo tudii iz zelo (xidailjenih krajev naše države. Takim kupcem ni preveč dati tudi 15 tisoč lir za par moških čev» Ijev. Se bolj gredo v denar žBn^i čevQji. »Trgovci dobro vedo, da Jugoslovani zlahka plačujejo, zato jih tudi imenujejo ^Američane’. Trst jim je & v krvi, posebno Jugoslovankam. Ali je kako blago cenejše ali dražje, zanje ni važno. Glavno je, da je iz Trsta, zlasti čevlji pa morajo bita ia Trsta,« piše Gospodarstvo. Kmetijski nasveti Tudi kriminal! Cimprej se moramo odločno lotiti odpravljanja problemov nelikvidnosti, ki ogroža stabilnost gospodarstva in ki s tem močno ovira tudi razvoj samouprav-Ijavskega socializma. Z globljo analizo, torej ne na pamet, pa tudi ne sentimentalno in prizanesljivo s polovičnimi rešitvami, moramo odpraviti bolj ali manj že znana žarišča nelikvidnosti in inflacije. Ckiloč-no se moramo spoprijeti s prakso, ko nam investicije vedno znova, po različnih vidnih in ■nevidnih kanalih uhajajo spet nazaj na stare poti, to se pravi na poti, na katerih je pomembno denar dobiti, ne pa denar ustvariti, imeti materialno pokritje za nje. Odločneje je treba postaviti tudi vprašanje moralno-poh-tične odgovornosti dru-žbeno-političnih skupnosti — od federacije do občine — in seveda tudi delovnih organizacij, ki dolgujejo drugim milijone in milijarde, obenem pa gradijo nove objekte, povečujejo osebne dohodke in splo-Sno porabo itd. Ne bi bil že čas, da ocenimo tudi te vrste kriminal, ki je gotovo dosti bolj škodljiv v družbi, ima dosti usodnejše posledice za druge kolektive in vso družbo kot denimo, neodgovornost zasebnih dolžnikov, za katero takoj najdemo pravšno mero moralne obsodbe? KOMUNIST. 12. 9. 1969 Gnojenje kmečkih sadovnjakov iBsnendčnd rodnosti kmečkih sadovr^jakm, Id povzroča veiliko ta nespodbudno nihanje cen, botruje tu^ prepričanje, da teh sadovnjiakov lu potrebno gnojiti. Eno leto rodigo preobilno, diugo pa spet ndč, ker je drevje preveč izčtpaoio, da bi lahko zastavilo rod. Vendar je tudi v kmečkem sadovnjaku dotoro poplačan strošek gnojenja, posebno še, če hkrati izvedwno tudi nekatere druge'Ukrepe. I Večina lonetovalcev pri nas še nima kemičito raziskanih polj in zato več ali manj gnoji po izkiisnjaJi, približno. Še slabše je s kmečkiini sadovnjaki. Preiskava zemlje pa ni tako dragia stvar. Stane le nekaj litrov vina za an vzorec, vendar se kljub temu ne šdri tako nag!k>, kot bi želeli tudi zato, ker si kmetje z običajnim majhnim strokovnim znanjem z ugotovitvami analize ne vedo kaj prida pomagati. Znano je, da so med tremi najvažnejšimi gnojili: fos-Corjem, kalijem in dušikom velike razlike v topnosU. EHišilk je zedo topan, zato ga voda hitro i^^pira in prej pride do korenin. Povsem drugačen je fosfor, če gnojimo z njdm samo p>o površini, se zgodi, da korenon sploh ne doseže, čeprav je dotauzano, da je p>rav pomanjkanje fosforja ena največjih pomanjkljivositJi naših tal. I Gfiojila je torej treba spraviti bliže h koreninain, približno pedenj globoko, vCTMlar ne med same korenine, ki ne Mnejo priti v stik z njimi. Trosimo jih pcano jeseni ali zgodaj spomladi v drevesne kolobarje na zalogo kar pomeni več, kot jih drevo eno leto .sploh potrebuje. Podobno gnojimo tudi s hlevskim gnojem, ki je zelo koristen za razvoj in rast sadnega drevja. Ko potrosimo, rušo zagrnemo. Gdede kX3Qičan gnojUa je treba upoštevaiti potrebe rastlin, založemoet tal z gnojili in kdsflost tal, kd je odvisna od njene kemične sestave. DodartJi je treba,, da ima preobilno in enostramsko gnojenje neljube posledice, čeraviro zelo spodbuja rast. če je preveč pc^iwjeno z dušikom, sen čas rasti podaljša, pdodovi kaseje zorijo,' rastlina pa je bodj občutljiva na vremensike neprilike ter škodljivce in bolezni. Gotovo bodo imeli sad.>arji pomisleke, če je smolrno gnojiti v kmečkem sadovnjaku. Pa ni tako. Pra,vilno Izvedeno dognojevanje povrne trud in izdatke, če no drugo, že več^ pridelek krme v sadovnjaku. Inž. M. L. ALI BOMO SLOVENCI ZNALI KORISTNO PORABITI DRAGOCENO PRIDOBITEV? 0006A0 0006C0 C006F0 000700 000720 000740 000760 000760 0C07A0 00O7CO 0007F0 C00800 O0OR2O 000840 0CO8Ć0 oroR9o conflAn OCOBCO OOOflEO C00900 000920 000940 0R09fi0 0rp980 concAn W 7 05CEAfl42 1B774370 06E64390 920F0073 9204079B 30064760 07ĆA9110 60006000 30069102 B0C24180 47800E88 47F00094 47F008BC 9102600A 9520600D ĆD0C9706 47700ftA8 60004580 6O0A47fl0 48700192 182843P.0 4720093C 47170004 n98692Cl Fnn7i77ii B3AC4832 30034C70 500A418B 820D0t>P0 91090045 076A94FD 100C4710 02076000 00444710 BOC 04570 95623004 96201002 940F0044 47100870 4770087C 09919701 94F3600C 08EA47F0 osBC4iao 4B70B3A6 01FE0922 47100830 47F00934 B1A30A03 'H/UUfOO B3AE4570 BOC64A70 B33C07F7 02010000 4780075A 079B9120 08044860 OO4040J0 07829130 09204 7F0 47800E88 47F004F8 95060044 9502B195 95FF0209 08910201 9501600C 04F844 00 05B647F0 4070B192 50800048 91060045 n501B184 9?84B3<)C O’JbOailF 06B64133 02169200 07000700 06F08200 9204079B 100CA710 B1924960 606B95FF 30010/8/ 00081934 700047F0 0OE201E2 06F00729 53800040 075A9101 «1904760 30024770 41330003 072995FF 05904880 18264020 D2010044 12384770 10024710 07F04A60 079A9602 95003000 30020787 023E9500 003A0201 B2580202 074A9212 080495FF B3A64060 079B9204 070647F0 47F005EC 500A4780 000006F2 0041BH9 079B910.4 30024780 B1920715 600A«l#-o<' OnOABO COOAAO OOOACO OnOAEO CCOBOO 0OOR2O cnnp40 0C0B60 £0108870 n2noBi6C 46900ACC 0B185910 01084740 9190F006 ni4A47B0 00081200 B16D9200 4890B1C4 B1204110 OBOA5O10 471C0B30 0B3E45FO 47800A96 18101B87 81600201 B126B106 4080B126 18210620 10C04A10 B1261299 01F45890 Ar'045B40 9180F006 471009O'«- lA0a47F0 IB994390 IA284570 47200ABC 06909200 OA9Al80a IB17D202 £0130201 B104E01* B0405010 B1209286 95100B71 47700B0A Blo»;<»-«" !c f 00454770 083C9102 079B47ftr» 0824D300 stroj ---- ,t)ittA"440n0CAE ,r^)-'in3A4322 B3954570 05F507F8 4P20003A 9Cno2000 47400948 90002000 477006F6 9I3Tm4‘5 077791C2 00440717 91080044 B1924720 09B«92C4 BlA343Fn 31AC9b50 F0044780 S r^frrBTT"Bl A4 940F 5oTon 07F99601 B39Cn?ni u’6A 03000021 0irF97O6 AP009703 47F00130 4RrnB3A4 «00031R1 911BF006 077E95FF 000080 1^444400 035r.4770 09A81864 47F009AC OOOB4 08FB07FF 003A3000 09AC1RBO 0130«;880 47F0012C 800C4570 02091000 008F4200 91F00021 '9n A O O O 9501B1A3 47200CC4 92000100 5RA001BC 45S00910 47F00560 47FB0008 486001FE n0244B30 BUE5080 02030024 B23C4570 B00847F0 00389204 07F991F0 00214770 002007F9 91F00021 477000B4 4570303C n'JAn/.iSTn nc7*.ipnr> B16DE017 A880B106 B12045B0 06104910 45E00990 0A009180 00014270 t)704F002 1B004540 4400035E B38A90F1 10000030 47F00C34 07026385 58800024 9284B39C 45800OEO 92F1B1A3 44000356 00249560 B0O858E0 004E47F0 00B412O0 47700064 07F9909D ni cc«. 1 PQ Milijardo starih dinarjev smo odšteli in si kupili računski stroj, izdelek tvrdke Control Data Corporation, z oznako CDC 3300. Najprej smo razmišljali, modrovali in se prerekali, potem pa je neka umna glava izračunala, da je najbolje, ko bi vsi trije, ki so kovali »elektronske« načrte — torej republiški izvršni svet, univerza in Iskra — sedli za mizo, popili sok in kavico ter se pogovorili o skupnem vlaganju in ne nazadnje o skupni uporabi takšnega zapletenega elektronskega stroja, kot je računalnik. Republika Slovenija je tako za — ponovimo — okroglo milijardo dobila svoj, republiški računski center, svoj lep in izboren elektronski računalnik ter lepe prostore, ki so jih preuredili iz nekdanje garderobe nove Iskrine tovarne v Stegnah. Ko so se pomirili strokovnjaki, ko so prenehali prepiri zakaj ne IBM stroj, saj je bolj »znan«, je oktobra v Stegnah prvič zaropotal računalnik CDC 2100, ki ga je tvrdka iz Minneapolisa najprej razstavila na razstavi elektronike na Gospodarskem razstavišču, potem pa ljubeznivo za nekaj časa (dokler ne pride naročeni) posodila republiki. Stane Kavčič je pritisnil na gumb in stroj je stekel ter obdelal posebej za to priložnost pripravljeno nalogico. Marca letos pa so v centru montirali novi, veliki stroj — CDC 3300. Sredi septembra so v center spet poklicali časnikarje. Roko so nam stisnili JožkO" štrukelj, član izvršnega sveta, od republike »zadolžen za center«, dr. Viktor Damjan, vodja centra, magister matematike Janez Grad, direktor Zavoda za statistiko SRS Pranta Komel in nekateri drugi. »Želeli bi, da bi nam časnikarji pomagali,« je dejal Jožko štrukelj. »Kljub temu, da smo zdaj z računalnikom in njegovo vlogo nadvse zadovoljni, bi želeli, da bi stroj še bolj prišel do izraza, da bi ga uporabili tudi tisti, ki zdaj skoraj ne vedo zanj.« Iz njegovi besed je bilo mogoče povezati, da bo računalnik letos delal 1500 do 2.000 ur — polna zmogljivost računalnika je 6.000 ur. Ura račimalnika (seveda skupaj z osebnimi dohodki vseh devetih zaposlenih strokovnjakov) velja lastnike 1.950 dinarjev, če bi bil stroj do kri. j a izrabljen, bi seveda ura veljala skoraj štirikrat manj... Je čas za Slovence res še zlato? Pa vendar, če smo Jožka štruklja prav razumeli, ni govoril o teh 1.950 dinarjih. Govoril je o nečem drugem in pomembnejšem — o tem, da k nam le prepočasi prihaja in si utira pot spoznanje, da je čas zlato — pa čeprav smo Slovenci sestavili ta lepi pregovor. O tem, da se vse prepočasi korakoma navajamo na novi čas, na nove možnosti, nove odnose in nove navade. Dejiimo: kljub temu, da je stroj — računalnik last republike, se slovenske občinske skupščine — razen ljubljanskega mestnega sveta in mariborske občinske skupščine — za računalnik skorajda ne zanimajo. In vendar bi stroj zlahka, hitro in ceneje opravil delo vseh tistih štiritisoč delavcev v upravnih službah. Saj je prilagojen reševanju problemov s pod- Notr njost centra v Stegnah roč j a obračuna osebnega dohodka, katastra, registra prebivalstva, materialnega poslovanja delovnih organizacij, zakonodaje, dokumentacije, vseh mogočih statistik, pregledov, diagramov in izračunov. Ne le, da je moč z računalnikom to delo opraviti mnogo hitreje in ceneje — računalnik delo tudi izpopolnuje. Tako bi, samo kot primer, lahko v katasterske knjige vpisovali 60 različnih (in mnogokrat pomembnih) podatkov namesto šestih, kolikor jih vpisujejo v katasterskih uradih zdaj. Sami smo se lahko prepričali, da stroj v nekaj borih minutah izračuna osebne dohodke treh vzgojnih zavodov, posebej obdela vse otroške dodatke, boleznine, odtegljaje in davke. Zapiše na magnetski trak ter omogoči, da se vse lepo shrani za nebodigatreba naknadne pritožbe in poravnave. Peresnik in »računski mlinčekfc v 20. stoletju Zdi se, da gre v tem primeru za strah in zsl-starelost. Prav toliko je mogoče trditi, da gre za strah, da ne bi delavci upravnih služb ostali brez dela, kot je mogoče pomisliti na to, da se marsikdo in marsikdaj brani sprejeti novo, saj je vajen in privajen starega, obremenjen z navadami in zastarelo miselnostjo. Zaupa več svojim peresnikom ter zamudnemu računanju na mVnčke. Poskušajmo obračunati š trditvijo in mnenji, da stroj streže ljudem po delovnem mestu, opravimo z vizijami prihodnosti iz risanih zgodb, kjer nas prepričujejo, da bo stroj povsem zamenjal človeka. Ne — stroj, sodoben stroj, bodisi računski ali proizvodni, terja od ljudi, da se prekvalificirajo, zahteva, da si pridobijo nova znanja, nove delovne - sposobnosti. Ne gre torej za odtujitev dela človeku. Gre za izboljšanje kakovosti tega dela in za dvig produktivnosti. In če ponovim besede Janeza Grada — družba brez sodobnega računalnika je kot bitje brez živčevja. Razen Iskre in Jožefa Štefana, neuklearnega instituta, se uslug centra skorajda ne poslužuje nobena druga delovna organizacija. čeprav vemo, kako veliko »administraceji« je v naših uradih, čeprav smo se ničkolikokrat z besedami in svinčniki zaganjali v nezlomljive utrdbe tistih, ki nosijo na komolcih krpice usnja. Zgovoren primer, kako napak je takšno otepanje, kako zgrešeno je pojmovanje o nebodigatreba »novitetah«, kako škodljiva je obtrniška miselnost — je moč najti v vsaki delovni organizaciji. Naše domače delovne organizacije navadno šele po šestih ali več mesecih zvedo, kako so poslovale leto poprej. Koliko gospodarske škode bi lahko preprečili, če bi za rezultate vedeli pravočasno? Kolikokrat bi lahko delovna organizacija, prav tako pravočasno, spremenila program dela, odvrgla izdelek, ki »dela izgubo«, opravila s premalo trdnimi in . dognanimi posli? Kolikokrat bi odkrili in v kali zatrli malverzacije in za- krivanje pravega položaja podjetja?! Majhen stroj - za male potrebe Tu je še drug problem. Marsikatera delovna organizacija je pravi čas spoznala prednosti sodobnih računalnikov. Tako so si mnogi kupili manjše stroje, ki so jih namenili lastnim potrebam. Tudi nekatere občinske skupščine so si omislile lastne, majhne stroje. Pri tem so pozabili, da majhen stroj rešuje majhne probleme in razrešuje majhne naloge. Da potrebuje za majhen stroj organizator oziroma programer veliko več časa, da pripravi podatke. Ne nazadnje, da tudi šolanje programerjev in organizatorjev nekaj velja, časa in denarja. Marsikje so v nekakšnem zagonu modernizacije kupili stroj in povsem pozabili, da je treba izšolati strokovnjake, ki bodo delali s strojem, programerje, ki bodo pripravili podatke za strojev magnetni spomin, organizatorje in oblikovalce. Ljudi, ki se bodo spoznali v fortran, cobol, algol ali assemb-ler, kot že imenujejo te »računalniške zamotane jezike«. Daljave niso za sodoben »CDC 3300« nobena ovira Nekdo bo dejal, da je bolje, če ima delovna organizacija ali občinska skupščina stroj v svojih prostorih, kot da nosi podatke 'na republiški center v Ljubljano, tam čaka na rezultate in potem '' mm p . .... (Foto: S. Butiic) spet nazaj. No, tudi temu se da oporekati. Obstaja načrt, da bi v različnih krajih Slovenije torej neposredno pri potrošniku centra — zgradili tako imenovane terminalne — vzhodno — izhodniške računalniške člene, V 100 kilometrov oddaljenem kraj ju bi, denimo, postavili termninal v delovni organizaciji. če bi želeli razrešiti nek problem, bi.vtaknili v čitalec računalnika luknjane kartice, ki vsebujejo podatke. Podatke bi terminal po telefonskih vodih posredoval v Stegne, kjer bi jih stroj obdelal in po isti poti vrnil nazaj v terminal in delovno organizacijo. Stroj v Stegnah je namreč, po zagotovilu strokovnjakov, grajen tako, da ga je zlahka mogoče silno povečati. Razen tega bodo prav enake stroje postavili tudi v nekaterih drugih središčih naše države — imeli bodo torej celo mrežo istovrstnih računalnikov, ki se bodo med seboj dopolnjevali. Kataster Marije Terezije ... Prisluhnimo besedam dr. Viktorja Damjana; »Zavedati se moramo, da nova elektronska tehnika zar čenja prestruiranje naše. družbe — prihranjajo novi ljudje, z novo miselnostjo, kakršno zahteva hiter in učinkovit način mišljenja. Zavedati se moramo tudi napak — javna uprava in družbene službe organizacijsko in programsko niso dovolj pripravljeni. Kataster imamo še iz dobe Marije Terezije... Pa vendar smo lahko zadovoljni s temi rezultati v poldrugem letu dni. Razveseljivo je dejstvo, da se čaS uporabe računalnika nenehno veča. Prav malo truda je potrebno, pa bo računalnik računal tudi osebne dohodke drugih občinskih uprav in ne le republiških organov, malo časa, da bo obdeloval register prebivalstva, kot zdaj ureja našo republiško statistiko. Pripravimo stroju delo— saj računalnik odklanja nepripravljeno delo. Pripravimo mu podatke o davku, o obdavčenju osebnih dohodkov in marsičem drugem. Takrat bomo lahko rekli, da smo za ščepec ali dva manj zaostala dežela.« Računalnik v Stegnah v tistem času, ko zanj ni dela, lahko zaigra tudi Bachov »BrandenburŠki koncert«. Za 1950 din na uro. Ali pa stoji. Za isti denar. Medtem ko se tisoči uslužbencev zagrizeno borijo s papirjem in svinčniki, medtem ko gospodarstvo mesece dni čaka na podatke o poslovanju, raziskavi trga, analizi kupcev in surovin ... Del odgovora, da je temu tako, je v nas samih. Sodoben stroj je namreč namenjen sodobnim ljudem. IVAN VIDIC DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! s — Štefan, ti imaš traktor? — Tudi ti ga lahko kupiš, če boš varčeval zanj pri Dolenjski banki in hranilnici / / v NOVEM MESTU ali njenih poslovnih enotah V KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI! OBČANil Na hranilno knjižico DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE Novo mesto, ki jo dobite pri banki in pri vseh poštah na območju banke, lahko vlagate neomejene zneske pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in vseh poštah v Sloveniji. S tako hranilno knjižico lahko dvigate dnevno do 3.000 din pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in poštah na območju Slovenije. Če želite dvigniti večjo vsoto, bo banka ali pošta sama vprašala za soglasje glede izplačila pri banki, ki vodi vaš račun. - Če vlagate samo pri eni pošti, lahko dvigate pri tej neomejene zneske. NE POZABITE: 31. oktober je svetovni dan varčevanja. Pridružite se tudi vi številni družini varčevalcev pri Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu in njenih poslovnih enotah! DBH Novo mesto obrestuje navadne hranilne vloge po 6 odstotkov, vezane pa do 7,5 odstotka. NAJUDOBNEJE IN NAJCENEJE: Dolenjski list vsak četrtek na svoj naslov! Hladilnico sadja v Stari vasi je za AGROKOMBINAT Kršlco gradil PIONIR. Vso opremo zanjo so naročili v Italiji. Otvoritvena slovesnost je bila 3. oktobra. Za dobro sadje pridelovalci ne bodo ved v skrbeh, saj bo čez. nekaj mesecev še prav tako sveže, ko>t bi bilo pravkar utrgano z drevesa. (Foto: Mirko Vesel) Hladilnica velikanka v ze obratuje AGROKOMBINAT KRŠKO je v petek, 3. oktobra odprl vrata nove hladilnice za sadje v Stari vasi. Pod streho bo lahko sprejela 250 vagonov sadja, čez leto, dve pa bodo njeno zmogljivost povečali na 500 vagonov. Velikanka je že skoraj napolnjena. V njej je vskladi-ščenega 200 vagonov sadja; nekaj iz nasadov AGRO KOMBINATA Krško, nekaj iz Kmetijskega kombinata ZASAVJE Sevnica, gostoljubje pa uživajo v teh prostorih tudi titovska podjetja za svoje zaloge sadja. Med njimi sta predvsem DALMA Split in ŽITNJAK Zagreb. Hladilnico so gradili sedem mesecev. Celotna investicija velja 5,040.000 dinarjev. Druga etapa bo nekoliko cenejša, ker so bile osnovne stvari že zdaj ui>oštevane. Ko bodo obrodili vsi novi nasadi sadja, bodo morali hladilne prostore obvezno povečati. Pa ttdi vedno več trgovskih organizacij bo iskalo stroiK> za svoje blago. J. T. Kje je Dolenjska? Na prihodnjem sestanku Kluba dolenjskih poslancev bodo med drugim razpravljali o tem, kako se dolenjsko območje vključuje v program srednjeročnega razvoja Slovenije. Poslanci bodo najprej ugotovili, koliko je glede tega doseženega po ustanovnem sestanku Kluba, na katerem so bila sprejeta stališča. Ugotavljali bodo tudi, kakšno mesto ima Dolenjska v programu srednjeročnega raizvoja SRS. Ne bodimo slabši! Družbena kmetijska pi'O. izvodnja iz znanih vzrokov počasi nazaduje, v kmetij, stvu pa vedno bolj gradimo na kooperaciji z zasebnim kmetom. Zmanjšani vpis v kmetijske šole kaže, da so v družbenem kmetijstvu že več ali manj obupni tildi v svoji kadrovski politiki. Zasebni kmet se bo lahko na svoji zemlji uspešno loteval sodobne koope-bo primerilo izobražen, racije z zadrugo samo, če 'Najlepšo priložnost za strokovno izpopolnitev mu na našem območju ponuja zimska šola za kmetovalce, ki tispešno deluje na KSŠ Grm že tri leta. ja tu dve zimi, pridobijo V izobraževanju, ki tra-kmetovalci znanje v vseh strokah kmetijstva, ki so značilne za Dolenjsko, Spodnje Posavje in Belo krajino. KSŠ Grm je ob- javila razpis za to šolo v prejšnji številki. Vsem, ki se za to zimsko šolo od-ičlojo, pa je v veliko pomoč tudi kvalifikacija traktorista, ki jo pridobijo. Po zasebnih kmetijah je vedno več kmetijskih strojev, zato takšno znanje res ne more biti odveč. Zanimanje ta id vrsto kmetijskega šolanja resnično obstaja drugod po Sloveniji Kmetijska srednja šola Grm odpira oddelke takšnih zimskih šol Po drugih krajih Slovenije. Tudi na našem območju ostaja kmečka mladina doma na kmetijah in se vnema za sodobno kme. tijstvo. Upamo, da ne bo zamudila lepe priložnosti za strokovno izpopolnitev m da ne bo dopustila, da bomo slabši od drugih! M JAKOPEC Le Trebnje in Novo mesto Le občini Trebnje in Novo mesto sta podpisali pogodbo o izdelavi srednjeročnega programa razvoja Dolenjske in Spod. Posavja. Tak odnos drugih občin zmanjšuje prizadevanja, da bi to območje dobilo v merilu republike pravo mesto, so ugotovili na petkovi razširjeni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL v Trebnjem. Predlagali so, naj bi o teh zadevah ponovno govorili na sestanku dolenjskega kluba poslancev, drugim občinskim konferencam SZDL pa so sklenili poslati pismo, v katerem jih bodo pozvali, naj v občini ne odklonijo podpisa pogodbe. Cene so ostale iste 6. oiktobra je t>iio na vomeškem sejmu naprodaj 619 prašičkov in 127 glav govedi. Skoro vsi pujski so šli v denar, saj so jih prodali kar 512, v promet pa je šlo tudi 66 goved. Kupci so bili tokrat predvsem ia domače občine. Cene so ostale iste kot na zadnjem sejmu: manjši prašički so veljali 120 do 190 din, večji prašički 200 do 400 din, voli 5.60 do 6.40 din kilogram, krave 3 do 5 din kilogram, mlada živina 5 do 6.50 kilogram. Na sejmu v Brežicah 4, oktobra sta bila na brežiškem sejmu naprodaj 602 prašička, prodali pa so jih 461. Manjši so veljali 10 din k!g, večji pa največ 6 din kg. VEČ MILIJONOV ZADOVOLJNIH POTROŠNIKOV s PEČMI ACEG, POTEZ, FENIX, KI JIH IZDELUJE PO LICENCI »STANDARD« H Uš ZATO V VAŠ DOM PECI „STANDARD" Informacije in prodaja: Predstavništvo »STANDARD«, Ljubljana, Poljanska 6, telefon: 313*003 EP »Gospodardd vestnik« t : 8 l w t i 5 KAKO MALO JE TREBA SliCA! KAKO MALO JE TREBA SRCA! S slepim Martinom, z Jožičinim pismom in s teto s liovčkom? Ljudje v preveliki vnemi, da bi dosegli čimveč, pozabljajo na nekatere čednosti, ki so jih imeli stari ljudje zapisane v »zlati knjigi«. Opozorimo naj nanje: tovarištvo, nesebičnost, poštenost, pozornost... Vsak dan bolj ugotavljamo, da hiter življenjski utrip prevzema ljudi in Jih neopazno zapleta v neizprosni vrtinec, ki nas neusmiljeno melje. Ni naš namen ugotavljati, kakšni smo ljudje danes, vendar pa smo izbrali tri resnične življenjske zgodbe, s katerimi bomo opozorili na nekatere dobre oziroma slabe človekove lastnosti. ■ Na prehodih za pešce (zebra) v Novem mestu smo ugotavljali človekovo srčno kulturo. Zato smo k sodelovanju povabili slepega MARTINA ŽURO Iz Sevnega pod Trško goro. ■Na novomeških ulicah je neko jutro vajenka JOŽICA izgubila pet plavih neodposlanih ovojnic (za poštene in nepoštene najditelje) s pretresljivo vsebino. Pisanje je bilo takšno, da bi vsakega najditelja moralo dregniti v srce. Na pisma je čakala osamela stara ženička v Suhi krajini. ■ Po cesti med Sotesko in Dvorom je/hodila MLAJŠA ŽENSKA S 3-LETNO HČERKICO in kovčkom ter čakala, koliko voznikov osebnih vozil ji bo pomagalo. Slepemu Martinu smo pripravljeni pomagati Novo mesto, sreda, 24. septembra, od 9. do 11. ure Dan je bil sončen. Sonce je zvedavo kvikalo skozi meglene krpe, ki so se vlekle nad Dolenjsko. Živahno je bilo. Vse drugače kot ob meglenih in deževnih jesenskih dnevih. S slepim Martinom sva se postavila pred prehod za pešce na koncu novomeškega mosta. Ko sem stopil na drugo stran ceste v zasedo, se je moj sodelavec postavil tako, da je s svojo belo palico in z nogo opozarjal mimoidoče, da želi čez cesto. Kmalu je pristopil starejši možakar in povprašal Martina: »želite prek ceste?«. Ta mu je pri-kinal in ponudil levo roko. Kmalu sta bila oba na moji strani ceste. Ko sem ga prepeljal spet na nasprotno stran, ni dolgo čakal. Kmalu je prišla starejša ženska, po-' tem mlajša, nato spet moški in celo otroci so se ponudili za spremljevalce. Ko je Martina spremila čez cesto kratkokrila deklica, sem stopil k njej in jo povprašal po imenu. Bila je učenka Metka Jelovčan, ki je že večkrat peljala slepega varno čez prehod. Oba sva se ji za pozornost zahvalila in že je odskakljala proti mestu. Prvi uspeh je bil razveseljiv. Nato sva srečo preizkušala še na drugi strani mosta; tudi tu je bilo vse v najlepšem redu. Nič slabše ni bilo na Glavnem trgu. Ljudje so bili razCn redkih izjem pripravljeni pomagati prizadetemu človeku. V glavnem so se starejši hitreje zmenili za slepega; mlade so gnala nevidna krila, tako da niti niso preveč obračali glav. V naglici pa je kaj možno spregledati na pomoč čakajočega človeka. Počakaj! Kam se ti tako mudi? Tete s kovčkom in otrokom ne vidimo Hvala, Metka! Petek, 26. septembra od 13.30 do 14.30 ure Po cesitd je šla ženska 30-ih let s težkim kovčkom v desni roki, z levo pa je držala 3-letno hčerkico. Mala Marjanca je pod pazduho nesla psička Uhljača. Težko so hodili po strmi ^n razgreti cesti med Sotesko in Dvorom, ki je nikakor noče biti konca, 'tla cesti sta bili zato, da bi z njuno pomočjo ugotovili tiste »dobre duše« iz vrst voa-nikov osebnih vozil, ki se bodo usmilili matere in otroka. čakali smo, da se nas je že loteval upravičen nemir. Avtomobili z raznimi obtežitvami so drveli mimo nas, kot da 60 na dirki. Popotnic ni hotel nihče videti! Nekateri so vendar z zvočnimi signali pozdravili naša pešca in ju verjetno spodbujali. Bližala se Je že debela ura čakanja. Nebo se je zjasnilo. Kaj mislite, je Neža Berkopec prejel^ tole pismo? Stara mama je razočarana Pi'ipeljala je bela škoda NM 52-9x; voznik je močno zavrl in ustavil. Povprašal je naši potnici, kam sta namenjeni, in^jii povabil, naj prisedeta. Seveda sta žeaski povabilo vljudno odklonili. Zahvalili sta se za prijaznost in čakali na novega dobrotnika. Kmalu nato se je 'istavil še beli AMI LJ 653-5x in ponudil uslugo. Ko sta odslovili še tega ustrežljivega voznika, nismo čakali več. V uri čakanja je mimo obeh žensk peljalo 29 osebnih vozil! Polovica od vseh je bila takih, da bi lahko vzela potnici, seveda če bi hotela, bili pa sta med njimi samo dve svetli izjemi. " Niti nimamo namena očitati kaj tistim, ki bi lahko ustavili, pa niso, pohvalimo pa lahko tista dva naša znanca, ki sta se odločila pomagati človeku v stiski. Novo mesto, petek, 26, septembra, od 8. do 9. ure Pozabljiva in malce raztresena vajenka Jožica je napisala svoji dobri in osamljeni stari mami pisemce naslednje vsebine: l>Najprej sprejmi lep pozdrav od tvoje hvaležne varovanke. To pismo, ki ti ga pošiljam danes, sem z velikim veseljem oddala na pošto. V njem ti namreč pošiljam 1000 din, ki sem jih prihranila od moje prve skromne vajenske nagrade. Upam, da te bom s tem razveselila. Kupi si za ta denar sladkor in še kaj nujno potrebnega, saj veš, kako težko nama je bilo, ko sva morali tako varčevati. Zdaj, ko dobim že kakšen dinar, upam, da nama bo bolje. Kaj ne misliš tudi ti tako, babica? Vem, da ti s tem denarjem ne bom ne vem kako pomagala, vendar upam, dtJ boš lahko kupila 2 kg sladkorja in pila nekoliko bolj sladko kavo. Ostali denar pa , porabi za kavo, da boš imela nekoliko priboljška. Spomniš se, kako težko živiva, ta moj prvi zaslužek mi pa vliva upanje, da bova tudi midve lahko kmalu bolje živeli. Domov bom kmalu prišla, saj vem, da sama težko delaš. Rada bi ti pK>magala! Kako je s Pikijem, me še pogreša? Meniv Je dolgčas po njem, saj veš, kako sva se razumela. Ce bo še kakšen dinar ostal, mu kaj kupi, da se bo spomnil Jožice in bo še rajši čuval najin dom.« 2al pa pisma v plavih ovojnicah niso prijala na naslov Neže Berkopec v Zalisec pri Žužemberku. Jožica jih je iz-g"ibila. Obležala so na asfaltu. Vendar so se ljudje podvizali, Jih pobrali, niso bila Izgubljena. Takšnih pisem Je ta dan ležalo na novomeških ulicah pet. ■ Prvo pismo je Jožica iz- gubila pri živilskem trgu. Kmalu ga je pobrala ženska iz skupine precej glasnih obiskovalk novomeškega živilskega trga... I Drugo pismo je nekaj trenutkov zatem obležalo pred skladiščem Tobaka. Vzel ga je delavec, ki ga je nekaj časa ogledoval, potem pa zataknil z£v vrata parkiranega kombija. Cez 3 minute sem se vrnil, pisma ni bilo več ... I Tretje je obležalo pred poslopjem socialnega zavarovanja. Tega je pobrala mlajša, čedno oblečena ženska prijetne zunanjosti.,. I Četrto je pri Košakovi gostilni dvignil mlajši moški; dolgo ga je ogledoval, nato pa spravil v žep ... I Peto neodposlano pismo je padlo na tla pri zavaro-. valnici SAVA, Usmilila se ga je starejša ženska, ki ga je začudena premetavala iz roke v roko, nato pa ga je spravila v torbico ... Naslednji dan, v soboto, je izmišljena, »stara mama« prejela prva tri pisma, vsa nadaljnja čakanja pa iSb bila brezuspešna. Ko je odpirala ovojnice, je presenečena ugo tovila, da sta dve nedotaknjeni; na pismo je bil namreč pripet tudi desetak. Iz tretjega, ki ga je pobral (saj ve kdo!), si je srečni najditelj sam zarafranal delo za lepljenje ovojnice s priloženim denarjem. Stara mama ne bo več čakala na pismo in denar. Najditelj naj oboje obdrži za spomin! Komentar ob preverjanju človekovega postenja ni potreben. Ko so ljudje zagledali dendr, so pozabili na človečnost. Pohlep.je bil močnejši kot trezna presoja. Seveda je stara mama razočarana, verjetno pa bo zdaj še kdo drug ... Obema poštenima najditeljema pa naj velja naša iskrena zahvala! SI^VKO DOKL gumi mT|^]UBUAN^ vodi v kvaliteti Upokojenci „ISKRE“ nismo pozabljeni i z : ALI NAMERAVATE KUPITI NOV AVTO? • Naša poslovalnica v Krškem vam nudi vozila ZASTAVA - FIAT • Vozilo lahko prevzamete' v poslovalnici Krško • V poslovalnici si lahko kupite še potrebno avtoopremo in tudi vse nadomestne dele • Servisne preglede in vzdrževanje vašega vozjla poverite našemu sodobno urejenemu avtoservisu nasproti naše trgovske poslovalnice • V naši poslovalnici dobite tudi vse potrebne informacije o navabi vozil CITROEN - TOMOS in NSU - PRETIŠ • Priporočata se poslovalnica in avtoservis OBČANI! Pot do stanovanja se začne z načrtnim varčevanjem pri banki l Seznanite se z novim pravilnikom o posojilih za stanovanjsko gospodarstvo, ki ga dobite pri Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu, kakor tudi pri njeni podružnici v Krškem ter obeh ekspoziturah v Metliki in Trebnjem. Izberete si lahko tak način varčevanja, ki vam bo najbolj ustrezal, hkrati pa vam bo zagotovil pridobitev stanovanja. Slovenija 'i avto KRŠKO ki ga objavite t Dolenjskem , listu — zanesljiv uspehi Prebere ga 150.000 gospodinj, vdov-; cev, kmetovalcev, dijakov, tislužbenk in vojakov doma in I po svetul Poizkusitel Skupni Reklamni Program ZANJE USPEHE UČINKOVITA IN NAJCENEJŠA SKUPNA REKLAMA v PETIH ČASOPISIH IN DEBETIH LOKALNIH RADIJSKIH POSTAJAH SRP GOSPODARSKE ORGANIZACIJE NAROČAJTE REKLAMNE STORITVE PRI ZDRU2ENJU POKRAJINSKIH ČASNIKOV IN LOKALNIH RADIJSKIH POSTAJ SRS CELJE. GREGORČIČEVA 5 - TEL. 20-09 Tovariš urednik! Upokojenci združenega podjetja ISKRE — tovarne elementov nismo pozabljeni. Vsako leto se srečamo, zdaj v enem, zdaj v drugem kraju, kjer nas tovarna pogosti, obdaruje s po 10.000 staith dinarjev in pelje na Sam sem bil upokojen' leta 1966 in sem se to leto privč udeležil srečanja z ljubljanskimi in žužemberSkimi upokojenci. Prvo srečanje, ki sem se ga udeležil, je bilo n Šentjerneju. Najprej smo se v novi obratni menzi dobro podprli, nato pa smo se z avtobusom odpeljali v Kostanjevico. Prisluhnili smo razlagi, kako je bilo tam v starih časih, in si ogledali Formo vivo. V gradu so nas pogostili s cvičkom. Obiskali smo tudi Podbočje. Ko smo se vrnili, so nam v še.nt-jernejski tovarni pokazali, kje in kakšne izdelke izdelujejo. Srečanje smo končali z veselim rajanjem. Leta 1967 smo se zbrali pred ljubljansko METALKO. Z avtobusom smo se odpeljali na Bled in v Bohinj, odpravili pa smo se tudi k izviru Savice. Bilo ie nepopisno lepo. Po izletu nas je na Bledu čakala pogostitev. Sentjernejski upokojenci' smo se domov grede ustavili še na Otočcu. Lani smo imeli srečanje na Titov rojstni dan. Povabljeni smo b'li v Portorož. Spet smo se zbrali'v Ljubljani in Se z avtobusi odpeljali na morje. Ogledali smo si mesto in morje. Pri kosilu smo poslušali lep govor, veliko veselje vseh pa so nam spet dali po 10 starih tisočakov. S pesmijo smo se vrnili v Ljubljano in se že veselili naslednjega srečanja. Le-to je bilo letos. Iz Ljuh~ Ijane smo sc odpeljali v Logarsko dolino, yiamenjeni pa smo bili v planinski dom. Med vožnjo srno gledali zdaj na desno in zdaj na levo stran, tako nam je bila pokrajina všeč, upokojenci iz Šentjerneja pa smo to pokrajino primerjali z Dolenjsko. V šentpetru pri Celju smo se ustavili in se najedli, nato pa si ogledali stare zgodovinske in druge znamenitosti. Pot je vodila dalje in že smo se peljali proti izviru Savinje. Spet smo občudovali reko na izviru in značilno dolino Savinje, ob vovratku nas je čakalo kosilo in kuverte z darili (spet po 10.000 Negotovost vikend naselja SRP v Selcah pri Crikvenici, kjer traja sezona kopanja od konca aprila do sredine oktobra, je prijetno vikend naselje, katerega uprava je v okoli 100 km oddaljenem Kočevju. Naselje so pred približno desetimi leti zgradila podjetja lesne stroke KGP Kočevje, GG Vrhnika, SLOVENIJA LES Ljubljana, KOPITARNA Stavbno mizarstvo Ljubljana in ELAN B^nje; nato pa so postavila tu svoje vikend hišice še nekatera druga, kot TEKSTILANA Kočevje, Vinarska zadruga Ormož itd. Letos sem s pomočjo sev-niške KOPITARNE prvič letoval v Selcah. Počutil sem se zelo lepo in spoznal precej Ribničanov in Kočevarjev. Upravnik mi je povedal, da je v vikend hišicah 290 ležišč, o b praznikih In nedeljah pa je na njih spalo včasih tudi po ^ ljudi. Pridna in hitra natakarica Alenka Pa'-pež je ob takih priložnostih morala dobiti pomoč, da je v treh izmenah postregla s hrano vse domače In tuje turiste. V tem naselju je bilo namreč letos na hrani in stanovanju 30 čeških turistov, bližnji Kamp pa je bil neprestano poln tujih turistov. Vsi so bili aelo zadovoljni z dopustom pri nas, z lepcto naših krajev in tudi s postrežbo. Mnogi so prvič poizkusili fige, ki so bile v Kampu na razpolago vsem gostom. Kdo krade perilo Novomeščankam? Novomeške gospodinje ugotavljajo, da jim nekdo krade perilo z balkonov in vrtov, kjer ga sušijo. Vida Luzar z Mestnih njiv je miličnikom povedala, da ji je tat v nedeljo, 5. oktobra, odnesel z balkona več kosov perila In obleike. Njena some-ščanka Roza Peroci pa je na milici povedala, da ji je 3. oktobra zmikavt odnesel z ve. rande kar za 1500 din sušečega perila, V zadnjem času Je 5e več Novomeščank prijavilo podobne tatvine. \ V vikend naselju je bivanje prijetno, posebno izven glavne sezone, ko Jii preveč vorče. Vsak dopustnik si tu res lahko dobi novih moči za delo. Žal.pa se spet širi vest, da bo selška občina zasegla prostor, na katerem sta vikend naselje in camp, ter zgradila tu hotel. To bi bila za naše delovne ljudi neprecenljiva škoda, saj bi jih bilo mnogo prikrajšanih za prijeten in cenen dopust. STANKO SKOČI LJUBLJAN'V »Mojster« iz Šentruperta v vašem listu večkrat beremo pohvale ali pritožbe nad ravnanjem posameznikov ali delovnih kolektivov, zato bi radi nekoliko pograjali šentrupertskega mesarja, ki je poseben »mojster« v tehtanju mesa. Ko streže kupcem, tako hitro vrže na tehtnico in vzame z nje, da sploh ni mogoče preverjati, če je meso res tako težko, kot za"^a-čuna mesar. Bili so tudi pH-meri, da je kupec zahteval zmleto meso, vendar je dobil odgovor, da se ne izplača za vsakogar posebej vrteti in pomivati posode. Pogosto se tudi dogaja, da samovoljno odloča, koliko mesa bo kdo kupil: naročiš ga pol kilograma, odreže ipa ga za 7 ali 8 dinarjev, ne da bi potem del odrezal in zaračunal natanko toliko, kot je kdo naročil. Upamo, da bo ta naš prir spevek dosegel svoj namen. Prizadeti odjemalci iz Šentruperta Zakaj tako? Na cestah vidimo vsako leto isto sliko: dijaki hitijo v šolo in domov, toda večini izmed njih je pločnik deveta briga. Avtomobili pa naj trobijo, se umikajo in vozijo v sl^omu, da ne podro lahko-miselnežov. Ali res ne zaleže nobeno opozorilo tijudske milice in šolskega vodstva? Bo šele smrtna nesreča napravila red? starih dinarjev). Bilo je vsega dovolj, tako da smo ob glasbi še sproščeno zapeli. Prek Kamnika smo se vrnili v Ljubljano. Ob slovesu smo si zaželeli prijateljsko snidenje prihodnje leto. Za vse izlete se v imenu vseh zahvaljujem Tovarni elementov Ljubljana, njem sindikalni organizaciji, šoferju, iovarišici, ki nas je vodila, in vsem, ki so nam na teh izletih stregli. JANEZ ZOFIČ Volčkova vas 16 Šentjernej Pomagajmo Jožetu! Prizadela me je usoda 21-letnega Jožeta Okorna iz Drage pri Šentrupertu. Kolikokrat sva se srečavala, ko je hitel na delo v tovarno Kemoopremo v Trebnje, zdaj pa je v Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani priklenjen na invalidski voziček brez upanja, da bi okreval. Zgodilo se je pred dobrim letom dni. Jože je zbolel in bil operiran, vendar mu zdravja niso mogli več vrniti. Podjetje Kemooprema in delavci, s katerimi je delal, so mu pomagali in zbrali prek 5000 dinarjev za nakup invalidskega avtomobila, kar pa še zdaleč ne zadostuje. Spominjam se, da je prav vaš list že organiziral več dobrodelnih akcij, ki so naletele na neverjetno velik odziv, zato sem pomislil, da bi morda*zbiral denarno pomoč tudi za tega mladega fanta, ki mu je bolezen tako neusmiljeno prekrižala življenjske načrte. Anton Komar Ljubljana Odkrili so spomenik Savu Kladniku 2. oktober je postal spominski dan osnovne šole v Sevnici. Letos so prav na ta dan odkrili spomenik junaku Savu Kladniku. Slovesne proslave so se udeležili tudi pionirji in cicibani. V spomin na pogumnega sevniške-ga mladinca nosi sevniška osnovna šola njegovo ime. Savo Kladnik je bU zaveden Slovenec, ki je tajno delal za OF. Nemci so ga 27. septembra 1942 ujeli in zaprli in ga v Mariboru c^sodili na smrt. 2. oktobra 1942 so ga ustreiili skupaj s 142 žrtvami, pokopali pa so ga v avstrijskem Gradcu. MOJCA ZAGORC, dop. krožek osn. šole Sevnica Mladini premalo zaupamo Mladinska organizacija v Podpreski je priredila 13. septembra veselico. Na njej je prvič nastopil novi narod-no-zabavni ansambl domačih fantov. 2e na začetku svojega ustvarjalnega dela so pokazali lep uspeh in Selimo jim, da bi bili uspešni tudi v bodoče. Mladina je pričakovala, dfl bodo novi ansambel pozdravili tudi starejši ljudje, M so sami pogosto izražali že-Ijo, naj bi na odru zaigrali domači fantje. Vse pa kaže, da želje starejših niso bile iskrene, saj jih na prireditev ni bilo! Vendar to ni prvič, da starejših ni na prireditve mladine. Ž/U mi je, da tako malo zaupamo mladini ia njeni sposobnosti! J. T. Loški potdJe nniiifiHiiinnnnmimiiimmimmimiiHnntiiimiiiiiiiiimniinnriiiiinuiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiMiNiiiiiiiiiniiimiiiiiin LAHKO BI BILO TUDI BOLJE! Katja Udir je dobra varuhinja in vzgojiteljica dvema svojima iu sedmim tujim otrokom. Ko smo se fotografirali, so'^oteU biti prav vsi v njeni bližini. Enega iiuned njenih stalnih varovancev to dopoldne ni bilo »v službi«. (Foto: M. Padovan) Katja Ima dovolj ljubezni za devet prisrčnih otrok Ko sem tisto dopoldne po-trkaJa pcri Udirjerviih na Me-steiih mjivaih v Novern me-stiu, je v stanovanju vršalo ktot v penju. Obroci, 9 po Steviki, 90 nerodno capljali po sobi, gibčne ročice so segale po pisanih igračah, maU sftanovalci so odpirali virata in ra/asipalli sivoj veseli smeh. 26-letoa Kat^ Ud"Lr, izučena pletilja, adaj pa gDspodi-nja, je abrala oJtold sebe devet otrok. Sedmim je naj'bolj-ša »teta«, 4-'let(nd Karmen in 2-letnemu Petru pa mama. Pri Udirjevih je eden izmed številnih novomeških zasebnih vrtcev«. Morda ^ celo eden nadboljših te vrste. Mnogi zmajiUijejo z glavami in trdijo, da tankih vrtcev ne bi smelo biti. Č5e pa je otro- Govorili bodo o mladinskem prestopništvu Center za socialno delo v Novem mestu je doslej brav-naval 325 prestopkov mladincev iz novomeške občine. Število mladinskih prestopnikov zadnja leta ne narašča, prestopki pa so zaskrbljujoči in jih kaže podrobneje obravnavati, če jih hočemo zajeziti. Prav zato je občinska konferenca ZMS organizirala posvet, na katerem bodo socialni delavci, sodniki in vsi tisti, ki se ukvarjajo z mladinskimi prestopniki, natančneje obravnavali ta problem. Pos\’etovanje bo 13. oktobra v Novem mestu. Škocjan: nova šola bo nad sejmiščem Pred kratkim je občinska komisija v Škocjanu izbrala nad sejmiščem prostor, kjer bo stala nova šola. S to lokacijo so soglašali tudi krajevni predstavniki. Po načrtu bi morali Solo začeti graditi prihodnje leto. Na dogodek 90 se začeli pripravljati tudi prebivalci. Pred meseci so ustanovili gradbeni odbor in mu dali nalogo zbirati les in gradbeni material. Kot povedo, odbor ni delal v splošno zadovoljstvo, pa tudi bera prispevkov ni bila bogata. Menijo, da Jo bo potrebno pono^ti. 0|{lnšajte v Dol. listu! ško varstvo tako neurejeno, kot je prav adaj v Novem mestu, potem je prava sreča, da so na svetu take »tete«, kd so pripravljene dajati ljubezen tudi tujim otrokom, kadar njihovi saršev ni doma. Katja se je najprej oa so ženske prihaijale, prosile so, rotile in jokale, ker niso vedele, pri kom naij pustijo otroka, kadar so zaposlene. Jemala j«h je kar p« vrsti in adaj so pri njeij: Mitja, Uroš, EKišan, Miran, Mario, Andrejček in Mirjana. Matere 90 še vedno prihaja Je, toda stanovanje je postalo pretesno za toliko majhnih stanovalcev. Ko sem vstopila pri Udir-jevih, sem zmotila naijlepšd del dopoldneva. Najmlajši so sedeli v Katjinem raročju, maohni in nekoliko večji varovanci pa na preprogi sredi sobe. Tisti, ki 2jnaoo poslušati in že marsikaj vedo, so prav tedaj poslušali pravljdco o Ostržku, ki jim jo je Katja brala iz knjige. Tudi mala Karmen ni stala križem rok. Pridno je obrala popisane liste, da je matnica lažje brala in pestovala. Gledala sem te zadovoljne, srečne otroke pri obilna ma-lioi. Sama pri sebi sem morala zanikati vase tiste trditve, da so žemke-vanihinje predvsem preračunljive in da jim je samo za danar. Katja prav gotovo ni ena izmed njih. Mislim celo, da jd od t»tih 250 din, kolilkor dobi od vsakega varovanca, ne ostane preveč. Otroci, ki jih ona čuva, prav gotovo ne poznajo lakote in ne enolične hrane. SedeM so ^and oloutli mize; tisti, ki jih je treba hraniti, in oni, ki ie anajo sami držati žlico. Posodice pred njimi so se naglo praaaiile. Samo Karmen je dribla žlico pokonci, z razprtimi očsni je raaimiižilijala in potem glasiK) spraševala: »Mama, kave, poeneje svcuje. Zdaj jih imam devet. VVSasih sem bolj občutyiva, bolj raiadraž-Ijiva in se joaim nanje. Kadar pa se diroibni otroški prsbkti djotaflcnajo mojih lic, se mi adi, da se me je do-t4ik:niil sončnd žrek, feaa izgine in vse je speit svetlo.« Ce že nimajo vrtcev, potem je dobro, da ima(jo da-na&x)i o*rooi vsaj tako dobre intete«, kakir^a Je KaA^ lUdr in Se kaitera. MAIUJA PlADOVAN Tretje mesto za športnike KRKE sponisKi eB I športniki novomeške »KRKE« so na III. športnih igrah delavcev | I farmacevtske industrije v Leskovcu zasedli tretje mesto - Odbojka- | I rice so bile prve, igralci namiznega tenisa in strelci pa tretji | = Od 19. do 21. septembra so = bile v Leskovcu v Srbiji tret- = je športne igre delavcev far- s maoevstske industrije Jugo- = slavije. Med šestimi ^painl E sta bila zastopana tudi slo- = venska predstavnika, novotne- = Ska »KHJKA« bi ljubljanski ■ ROKOMET — možki: 1. Zdravlje (Leskiovac) 6 točk, 2. Galenika (Beo^ad) 4, 3. KRKA (Keber, S^čič, Jarc, Kaplan, Rožič, Aš, Šepetave, Lenardič, Henčič in Moro) 2 In 4. LEK (Lj.) O točk. GaJeni-ka — KRKA 11:9, KRKA — dportnikJ »KRKE« m M na povratku iz Leskovca ustalili v Iteo-gradu in se slikali pri spomeniku na Avali. (Foto: M. Gregorčič; »LEK«, v končni konkurenci nastopajočih ekip so tekmovalci KRKE aasedli tretje mesto, čeprav bi vi&je mesto ne bd>lo preveliko presenečenje! N^at^ odlični ^x>rtniki so ostali docna in tako omogočili nasprotnikom, da eo osvoJiU boljša mesta. Največji uspeh so dosegle odbojktrice, ki so zasedle prvo mesto. Drugo mesto pe 30 v dokao zahtevni konkurencd osvojili igralci namiznega tenisa (moški in žen^e). Posebej lahko pohvalimo odlično igro Petra Simčiča in Egona 2abkarja, ki sta nudila prccej odpora favorizirand , Galeniki. Dobro so se odrezali tudi strelci z drugim mestom. Organizacija tekmovanja je bila solidna. LBK 11:9, Zdravlje — KRKA 18:10. 2enjske: 1. Zdravlje 6, 2. Galeoika, 3. KRKA (Fakin, Jaketič, Kokar, okol, Ličen, Tratar, Ilič, Cemogrt, Peskar, Radej in Rogelj) 2, 4. LEK O točk. Galenika — KRKA 7:5, KA — Bosnalijek 2:2, KRKA — Galenika 1:3, KRKA — T.~PK: 1:3, KRKA — Zdravlje 2,5:1,5. ■ MALI NOGCttdET — moški: 1. Galenika 10, 2. Zdravi^ 8, 3. Bosnalijek 6, 4. Alkaloid 4, 5. KRKA (Bukša, Keber, Klemenčič, Rožič, Kovčin, Mačete, Moro, Božovič, Srovin, Gregorčič, Hercog) 2, 6. LEK D točk. BNAMIZNI TENIS — moški: 1. Galenika 8, 2. KRKA (Simčič, Žabkar) 6, 3. Zdravlje 4, 4. LEK 2, 5. Alkaloid 0 točk. KRKA — LEK 3:1, Oalnmk^ — KRKA 3:0, KRKA ZORAN J\NKt»A'IC, riria\ni reprezentant v vaterpolu »n pokrovitelj tega tekniovasija, je dal naslednjo izjavo: »Zadovoljen sem s td olimpijado T m'lem, ki je bila množična in kvalitetna. Preseneča me izredno slab odnos tiska in radia do prireditve, ki bi zaslužila večjo pozornost. Posebno ker vemo, da večkrat manj pomembni športni dogodki dobijo ^ečji poudari. Kot pokrovitelj želim, da ta športna manifestacija utrjuje ven med zaposlenimi v farmacevtski industriji Jugoslavije.« — Alkaloid 3:0, KRKA — Zdravlje 3:1. Zenske: 1. Galenika 6, 2. KRKA (Ličen, Čolnar, Sule) 4, 3. LEK 2, 4. Zdravlje 0 točk. KRKA — Galenika 0:3, KRKA — I4EK 3:1, KRKA — ZDRAVLJE 3:0. ■ STRELJANJE — moški: 1. Galenika 607 krogov, 2. KRKA (Berlan, Moro, Srovin, Henčič) 578, 3. LEK 540, 4. Bosnalijek 493, 5. Alkaloid 474, 6. Zdravlje 466. Zenske: ■iSr Igralca namiznega tenisa EGON 2ABKAR In PETER SIMCIC (od leve proti desni) ata se odlično odrezala, taaedla ata dnigo mesto. (Foto M. Ciregorčič). AS Je prlstreljala ▼ Le«kaven 126 krogov in Je bila med najboljšimi na tem t^kmo-va^n. (Foto: M. OngotilA), KRKA — LEK 6:4, Zdravlje — KRKA 13:6. ■ ODBOJKA (moški): 1. Galenika 10, 2. Zdravlje 6, 3. LEK 6, 4. Alkaloid (Skopje) 6. 5. KRKA (Eržen. AS, Jarc, Moro, Šmalc, Lenardič, Božovič, Klemenčič, Smolej) 2, 6. Bosnalijek (Sarejevo) O točk. KRKA — Alkaloid 0:2, KRKA — Bosnalijek 2:0, KRKA — Galenika 1:2, KRKA — LEK 0:2, KRKA — Zdravlje 0:2. Ženske: 1. KRKA (Kokar, Sulc, TnUar, Sajevic, ličan, Skof, Fakin) 6, 2. Galenika 2, 3. Zdravlje 2, 4. LEK 3. KRKA — Galenika 2:1, KRKA — LEK 2:0, KRKA — Zdravlje 2:0. ■ SAH — moškii; 1. Alkaloid 14,5, 3. Galenika 14, S. UEJC 11, 4. Zdravlje 8,5, B. 6. KRKA (Boiovič, KletnenSe. Macele, Eiien, Moro, Oregor-eiC) 7, 6. Bosnalijek 5 to«k. KRKA — Alkaloid 0,ft:3,5, KR- 1. Galenika 528, 2., LEK 480, 3. Bosnalijek 470, 4. Zdravlje 464, 5. KRKA (Ai. dulc, Kokar, Golnar) 442. KONČNI VRSTNI RED — moški: 1. Galenika 31 točk, 2. Zdravlje 21, 3. KRKA 17, 4. LEK 16, 5. Alkaloid 15, 6. Bosnalijek 9 točk. Zonske: 1. Galenika 15, 3. KRKA 10, 3. Zdravlje 9, 4. LEK 8, 5. Bo-snalijek 3. SKUPNA UVRSTITEV E-KIP: 1. Galenika 46 točk, 3. Zdravlje 30, 3. KRKA 27, i. I£K 24, 6. Alkaloid 15, 6. Bo-nalljek 13 točk. 2a ttak priprKvtt: S. DOKL £ S U. 41 (1080) 25 let prve slovenske kmetijske zadruge 8. oktobra je minilo 25 let, kar je bila na osvobojenem ozemlju ustanovljena kmetijska zadruga Črnomelj — Pri ustanovitvi je bil zraven Etbin Černe, ki si je vestno zapisoval vse dogodke Tovariš Ceme je danes upokojenec v Cmomlju. V mestu ni človeka, ki bi ■razmere v zadrugi za nekaj let nazaj tako dobro poznal ko on, saj je sodeloval pri organizaciji slovenskega zad-nianištva še med vojno, kasneje pa je'bil več let tudi cbrelctor lometi(jska zadruge GnM>meil|j. . Ko sem ga vprašala, če se spomirxja, v Icsikišinih oikoli-ščinah je bila 8. oikitobra 19M na osvoboijeinem ozemlju ustaoiovljesia črnomaljska zadtru^a, ni odgovoril. Rrinesel mi je natipkano gradivo. Vsa modvoijna leta in Ijati blaga v zimi 1943/44. Spomladi so se raamere malo uredile. Dobili smo stike s Hrvaško in Primorsko. Za-družaia trgovina se je obno-v^a že juli|ja 1944, ko je dobavljala blago za potrebe NOV, baze in civilno prebivalstvo. Dne 30. julioa 1944 je bil prvi redni otočni abor zadruge, ki je bdi razaneroma dobro obijskan. čeravno zadruga tedaj nd mogOa skoro nič nudi/bi, je bilo zanimanje za njeno delo precejšnje. Takrat je bilo sklenjeno, naj se zadruga bori proti črni boiai in naj v trgovini uveljavlja bon OF kot plačilno tudi ka^ieje je storboo bele- sredstvo; naj nudi podporo ^ dogodke, ki se nanašajo * oblasti in vojski pri poeo- na kmeta in zadrugo.. V gradivu tovariža Černeta med dJHJgim pdSe: — Zaradi sovražnikove biolog ni boAo mogoče nabav- jilu narodne osvobodd/tve; naj bo vino. predmet zadružne trgovdne; neg se pri zadrugi osnuje čebelarslci odsek in naj bo lesna trgovina po voj- Knjižnica bo dobila knjigoveznico Na leto morajo uvezati 700 knjig periodik Ferdodični tisk daje Stu-^ska knjižnica Mirana Jar-oa v Novem mestu vessat knjigoveGsndcam v druge kraje in ne za majhne denarje. Razen tega je treba čakati ^udi pol leta in Še več, da se vrnejo knjige s temi perio-dikd. Seveda »o bralci zaradi tega precej prikrajšani, saj po podatidto l^ižmce najraje segajo po poriodikih. Studijska ksijižnica si je ^ let pricadevala, da bi dobila svojo knjiigoveejnico; ^*®že, da se jd bo to letos *wdi izpolnilo. Pred/vidoma ^ knjigoveznica postavljena iri opremljena že kmalu, za to pa gire zasluga ugled- nemu novomeškemu podjetj KRKA, ki ima samo bogato knjižnico in mu ni bilo težko razumeti težanr Muddjske knjimidce. KnjigovesBiica bo opravljala naloge za študijsko knj-iž-nioo — samo periodik ima ta za 700 knjig letno — ob tem pa bo vezala tudi knjige za knjižnico KRKE in za Ij-ud-ske knjižnice v mestu in na podežeiju, katerim je matična ustanova. V Novem mestu nd adaj ustreanega knjigoveza, zato bo potrebno dobiti strokovnjaka od drugod, hkrati pa pre9krt)eti z£j(nj stanovanje. I. Z. ni v zadružnih rokaii. Drugi občni zbor zadruge je bdi 8. oktobra 1944. Takrat so bile določene smernice za nadaljnje delo. Zadruga je nato viredila naprave za stiskanje olja iz lanenega semena. Olje so uporabljali deloma kot živilo, deloma za izdelovanje sKira-vil. Delo je potekalo večinoma brezplačno, plani so prispevali tudi drva, hrano za delavce in opravljali prevoze. Kmetijska zadruga za Belo krajino je že leta 1944 sprejela pravila, ki so upoštevala pridobitve NOB. Ker se je zad?ružnšštvo razmeroma hdtro Sirilo, je bilo treba vzgojiti zadružni kader. Tako je bil novembra 1944 v Dobličah prvi zadružni tečaj, kd je trajal 14 doii. Obširni zapisika tovariša Černeta so po vojni že večkrat prav priSli za razne zibomiJce, objave v listih in revijah. Tudi sodelavci univerze so že brskaii po njem. Veliko pa Bbbin Čeme še ve, kar ni nikjer zapisano. Dobro se spominja, kako se je za raavoj zadružtrištva zavze-HMil zlasiti pokojni Boris Kidrič in kako je energično posegal v vsako neoravikiost. RIA BAČBR Kalajdžiitski v Kočevju Pokazal je 20 kopij makedonskih ikon in 10 olj -S to razstavo Je začel kočevski Likovni salon svojo tretjo sezono 20 kopij makedonskih ikon in 10 olj je od 20. septembra do 1. avgusta razstav-Ijal v likovnem salonu v Ko-^ju mladi makedonski sli-Goce KaJajdžinski. Prav s to razstavo je začel Likovni salon svojo tretjo sezono. Za domačine je bila razstava še posebno zanimiva, ker se doslej niso srečali s posebno stiliizacijo bizantinskega vpliva, ki je prisoten ^ vsej arednjevešiki srbski in makedonski umetnosti. Na dvajsetih kopijah je slikar z Odličnim posluhom za pati-*^0 časa in zvest barvnim. ^*^kx>m starih ikon ustvaril Otvoritev pip bo za praznik Vaščani Mačkovca v škocjanski krajevni skupnosti so sklenili, da bodo letošnji občinski praznik počastili z otvoritvijo vodovodnih pip v svojih hišah. S pomočjo krajevne skupnosti in VODOVODA iz Novega mesta so že pred ^evi napeljali 800 m dolg cevovod v vas s tem, da so sami brezplačno opravili vsa zemeljska dela. Tako jih bo glavni cevovod stal le okoli 15.000 din. Priključke bodo seveda uredili na svoje stroške. V škocjanski krajevni skupnosti Je Mačkovec deseta vas, ki je dobUa vodovod. Ob 6. uri zjutraj malčka v - maminem spremstvu hitela v vrtec. Toplo oblečena, da jima megla in mraz nista mogla do živega, in vedrih, kljub zgodnji uri nasmejanih ličk. 182 novomeških otrok hiti tako vsako jutro v vrtec, prav toliko, če ne še več, jih čaka na sprejem. Ob t^nu otroka, ki ga praznujemo od 6. do 12. oktobra, bi moral biti naš sklep, da je treba otrokom res zagotoviti ustrezno vzgojo, še bolj trden. Jutri bo prepozno, kajti današnji otroci bodo jutri že odrasli ljudje! (Foto: Marija Padovan) Skrite stare lepote obnavljajo V ribniški občini prizadevno odkrivajo in obnavljajo stare kulturno zgodovinske spomenike - Pomaga jim Zavod za spomeniško varstvo - Obisk Nove Štifte, Maršičev in starega ortneškega gradu na Slemenih ' Pred kratkim so si predstavniki Zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana (direktor inženir arhitekt Oto Jugovec in umetnostni zgodovinar ter konzervator Milan Železnik) in občinska skupščina Ribnica ogledali nekatere zanimive objekte v ribniški občini, ki jih zavod že obnavlja ali pa bi jih bilo nujno treba čimprej obnoviti. sicer kopije, ki pa so izredno likovno doživetje. Slikar je na lesene plošče pričaral barvni inkamat starih okajenih in od časa zamolklih tonov barv. čeprav so kopije, predstavlja vsaka na neki način origdn^, saj je povsod pričujoča slikarjeva senzibilnost za pričaranje vaduSja starožitnosti. V oljih ni sledu barvnih in kompozicijskih značilnosti ikon. Tu sd slikOT očdtno šče sodoben likovni izraz s po-enostavljaKjem kompozicije in iskanjem barvnih učinkov s pomočjo širokih, včasih plakatno prekritih ploskev. V njih občutimo mladostno voljo o obvladanju čiste, sodobne likovne govorice, hkrati pa v motiviki in intenzivnosti barv tudi slikarjevo domo\''ino. Likovni salon še vedno gostuje pri dvorani množičnih organizacij, čeprav so razni odgovorni tovariši že večkrat obljubili, da bo dobil primernejše prostore v bivšem muzeju. Biav bd bilo, da bd Likovni salon te prostore tw-dd dobdl, saj opravlja pomembno kulturno poslanstvo med odraslimi in šolarji, ki bi se sicer morali voziti na ogled galerij v Ljubljano (to zahteva učni prftgram). Učen-cd se poceni seznanjajo na razstavah v Likovnem salonu z originalnimi deld sodobne imietnosti, zato težko razumemo, da pristojni organi vodstvu Likovnega salona tako malo pomagajo pri iska-ixju primemjšdh paoetorov. J. S. Ti objekti so pomembni tako v kulturno zgodovinskem kot tudi turističnem pogledu. Cerkev v Novi Štifti, ki je bila dograjena leta 1671, je ne le republiškega, ampak svetovnega p>omena. Njena arhitektura je nekaj isyemnega, posebno zanimive pa so tudi njene rezbarije, plastike, slike in freske. Obnavljati so jo začeli leta 1967. Glavna dela bodo dokončana do proslave njene 300 letnice. Ortnešid grad, ki so ga gradili od 16. do 17. stoletja, je že 100 let razvalina. Na srečo pa je ohranjen njegov tloris dn načrt. Le nekoliko bolje je ohranjena graj- ska kapela sv. Jurija (17. stoletje), ki je konstrukcijsko zelo zanimiva. Njene oljnate podobe so shranjene v Narodnem muzeju, rezbarije pa v Pleter jih. Cerkvica sv Urha v Marši-čih je bila zgrajena v 15. stoletju, nato pa večkrat predelana. V njej so odkrili in obnovili freske, ki jih je okoli leta 1500 naslikal neki vaški malar« (verjetno »Meštar od Senja«). Na njih je prikazan pohod treh kraljev, angel Gabriel, ki duše vaga, in več drugih dogodkov. Med njimi je, kot trdijo strokovnjaki, tudi prva zgodovinska zafrkancija: lisica, ki roma na božjo pot (z romar- skim klobukom, s papeškim križem, popotno palico, z rožnim vencem in maUio, iz katere gleda glava ukradene in zadavljene kure). Vse te in še nekatere druge kulturne zanimivosti so na razmeroma majhnem prostoru in bi bile zato zelo privlačne za turiste. Zavod za spomeniško varstvo bo v kratkem izdelal program in zaporedje obnovitvenih del, predvsem za Ortnek, ker je drugo v glavnem obnovljeno. Občinska skupščina in drugi zainteresirani činitelji bodo nato v okviru razpoložljivega denarja postopoma obnavljali objekte. Ob zaključku naj povemo le še, da je na tem območju in v že naštetih zgodovinskih objektih toliko zanimivosti, da jih bomo skušali podrobneje prikazati v eni izmed naslednjih številk Dolenjskih razgledov. Kapela sv. Jurija pri ortneškem gradu (iz 17. stoletja) je precej poškodovana (podrt strop itd.), ker ni bilo denarja za nekaj kvadratnih metrov opeke. Ko je bila škoda ie precejšnja, so kapelo le pokrili in zaščitili pred nadaljnjun propadanjem. Ime je dobila po sliki sv. Jurija, ki jo je naslikal znameniti novomeški slikar H. G. Geigerfeld (^oto: Prrnic) S statuti se mudi Kar z 9 zakoni in spremembami ustave bo potrebno uskladiti statute delovnih organizacij do konca letošnjega leta. Ker je sprememb toliko, bodo delovne organizacije naredile nove statute. Ko so nedavno tega razpravljali o statutih direktorji podjetij in obratov, so menili, da ne bo mogoče pravočasno narediti vsega, če ne bo na voljo zunanje pomoči. To pomoč bo nudila komisija za pr^led statutov pri občinski skupščini. Do 8. aprila prilX)dnje leto morajo vse delovne organizacije skrajšati delovni teden; če tega ne morejo narediti, morajo zaprositi za posebno dovoljenje. Presežek proračuna v posebno rezervo Siotipščina SRS je sprejela (priporočilo, naj občinske ^iQxščine morebitni dohodek proračuna, ki bi bil ustvarjen preko plana, izločijo in porabijo v prihodnjem letu za zmanjšanje obremenitev- gospodariva. Ta u’vrep je potreben /".o. l e.- d:;>.;d-ki proračunov rastejo hitreje kot proiavodnja. V Jugoslaviji so se povečali letos za 19 odst., proizvodnja pa za 14 odst. Dohodki proračunov rastejo hitreje, ker temeljijo večjidel na osebnih dohodih in na prometu blaga, oboje pa nenehno narašča. ObS Novo mesto je v skladu s priporočilom skupščine SRS ra zadnji seji sprejela odlok, po katerem bo morebitni dohodek proračuna čez plan izločen v proračunsko rezervo, v kateri ga bodo vodili posebej, o njegovi uporabi pa bo odločala skupščina v prihodnjem letu. Vse pa kaže, da presežka ne bo, ker so se proračunski dohodki iK>večali v naši občini za 16 odst., proiaavodnja pa za 2i. ods>t. in neskladja ni. Kino je zaprt Obiskovalci filmskih predstav v Škocjanu so z grenkobo vzeli na znanje, da bo poslej krajevni kino zaprt, izjemoma pa bodo še vrteli filme za otroke. Izračunali so, da se ob vseh stroških in dajatvah kino ne izplača, poleg tega pa tudi denarja za honorar operaterju ni bilo. Občasno je kino podprla krajevna skupnost, zdaj pa kaže, da bo tudi ta vir usahnil. V Žuničih nov mladinski aktiv Mladina v vasi Žuniči je ustanovila vaški aktiv 25MS, ki šteje okoli ^0 mladincev in mladink. Mliadina se bo sestajala v gasilskem domi; kjer bodo občasno prireja!; tudi ples. (Sasilci so se v sodelovanju z mladimi zeil j izkazali, saj so jim dovodili brezplačno uporabljati dom. Promet nad pričakovanji Zvedeli smo, da je imela v prvih dneh po otvoritvi blagovna hiša NAME v Kočevju večji promet, kot je 'njeno vodstvo pričakovalo. Tako so na primer že prvi dan prodali za nad 90.000 din raznega blaga. Zvedeli smo tudi, da je sedanji obratovalni čas blagovnice še poizkusen in da ga bodo kasneje prilagodili potrebam oziroma željam potrošnikov. Tako bo NAMA odprta do nadaljnjega ob delovnikih od 8. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa samopostrežni del od 7. do 11. ure. Restavracija bo odprta od 7. do 22. ure. kultura in izobra- ževanje Jakčevi razstavi zaprti Prejšnji teden so v novomeški Dolenjski galeriji in kostanjeviškem Lamutovem likOTmem salonu zaprli retrospektivni razstavi del mojstra Božidarja Jakca. Razstavi, ki so ju poleti odprli v počastitev 70-letnice umetnikovega rojstva in ju zaradi izrednega zanimanja podaljšali, je obiskalo več tisoč'ljubiteljev likovne umetnosti. Samo razstavo v Kostanjevici si je ogledalo nekaj manj kot 7.000 obiskovalcev. ' PRIHODNJI TEDEN V NOVEM MESTU slavna Greta Garbo Nastopila bo kot glavna igralka v petih filmih, ki bodo na sporedu od srede do nedelje Za kisitum manj kot 5 din! Kot so ugotovili na konferenci ZKPO, daje kočevska občina za kulturo letno manj kot 5 din na prebivalca. Zavzeli so se za to, da bi se znesek povečal vsaj na 10 din. Poudarili so, da zaradi pomanjkanja denarja kulturno življenje zamira, kulturne skupine pa le še životarijo. Ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc (levo) čestita kiparju Stanetu Jarmu (desno) po otvoritvi njegove razstave v DolenjsM galeriji. Pri otvoritveni slovesnosti je sodeloval tudi pesnik Dane Zajc (v sredini), ki je prebral nekaj pesmi iz svoje zadnje knjige. (Foto: S. Dokl) Jarmovi simboli človeka Razstava v Dolenjski galeriji bo odprta do 20. oktobra ~ Recital pesnika Daneta Zajca Profesor za, likovno vzgojo na osnovni šoli v Kočevju, kipar Stane Jarm, je na svoji razstavi, odprti 3. oktobra v Dolenjski galeriji, pokazal 41 plastik ter večje število grafik in lesorezov. Občinstvu je dal na ogled galerijo človeških obrazov, ki so se izoblikovali pod dletom ali sekiro z veliko sugestivno močjo, tako značilno za njf^govo likovno ustvarjanje. Iz lesnih klad, kosov lesa oziroma polen izrezljani oziroma iztesani človeški obrazi niso portreti, ampak simboli človeka, izgubljenega v množici. Ravnatelj škofjeloškega muzeja Andrej Pavlovec je v govoru na otvoritveni slovesnosti poudaril, da Jarm med Gibanje kot nova razsežnost v Kostanjevici razstavlja Miroslav ŠuteJ - Po otvoritvi spored svobodnega plesa ob Simfoniji za 156 pisalnih strojev Zagrebški kritik Vladimir Malekovic je v soboto, 4. ok-tobra zvečer, odprl v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici razstavo najnovejših stvaritev akademskega slikarja Miroslava šuteja iz Kutine, čigar dela so na razstavah požela številna priznanja in našla častno mesto Dr. Šribar spet na Otoku Po mesecu in pol se arheološka izkopavanja na Otoku pri Dobravi spet nadaljujejo. Raziskovanje srednjeveškega Guttenvverda opravlja arheolog dr. Vinko Sribar s svojo ekipo. Prihodnje dni bo začel dr. Sribar prve raziskave v okviru projekta Mihovo. Češka revija o naivcih Češka literarna revija »Cer-veny kvet«, ki izhr.ja v Ostra vi, je v avgustovski številki priobčila daljši članek o slovenskem naivnem slikarstvu. Opozorila je zlasti na dela Peterneljev, Antona Repnika, Viktorja Magyarja in Antona Plemlja. v zasebnih in galerijskih zbirkah širom po svetu. Sutej je pripravil za ko-stanjeviško razstavo dela, ka-kršnih nismo vajeni gledati in ob katerih takoj ugotovimo, da živobarvne krogle in polkrogle ponazarjajo gibanje. Kritik Malekovic je takole označil Sutejevo delo: »2e optični učinek šutejevih najzgodnejših grafik je bil tak, da je imelo oko privid nove razsežnosti — gibanja. V naj novejših njegovih objektih se je to gibanje opredmetilo in do konca oprostori-lo . . Vklenjena energija sili burno iz razpočenega jedra; Si uooe2na sila vleče posa. mezne dele skulpture od središča in jih razmetava po prostoru. Kakor da bi se bila odprla Pandorina skrinjica in da so se iz nje pomolili pisani leseni pajaci.« Po otvoritvi razstave je sloveči Ansambel svobodnega plesa, teatra itd. izvedel plesni spored »Pisalni stroji in jazz«. Ob Liebermanovi »Simfoniji za 156 pisalnih strojev« so plesalci Astra Turina, Ivan Ivanko, Nevenka Dumbovič, Biserka Maričevič, Vlasta Spinčic in Dinkg Bog- danič pod umetniškim vodstvom Milane Breš zelo doživeto odplesali spored v jaz-zdvs'kem ritmu. I. Z. ljudmi ne išče modelov, da pa zbira njihove poteze, jih umetniško predela in dahne svojim plastikam. Andrej Pavlovec je dodal, da danes za Jarma ne velja samo označba, da ima zunanjo brezbrižnost iskrenega umetniškega prisluškovalca samemu sebi, ker se — zlasti zadnje čase — odziva tudi širšemu likovnemu dogajanju. Po Pavlovčevem mnenju je Jarm to dokazal s kompozicijami (Vdovi, Lestev, Nadstropja, Ono in dr.) Pred ogledom razstave je pesnik Dane Zajc prebral nekaj pesmi iz svoje najnovejše zbirke. Njegova poezija stiska sodobnega človeka se je zelo tenkočutno vključila v razpoloženje ob Jarmovih obrazih. Občinstvo — otvoritev se je udeležil tudi slikar Božidar Jakac z ženo — je oba umetniška dogodka tega večera iskreno pozdravilo. IVAN ZORAN Filmsko platno v novomeškem kinu KIRKI bo od srede, 15., do nedelje, 19. oktobra, rezervirano za retrospektivo filmov, v katerih je glavne (naslovne) vloge izoblikovala slavna ali, kot ji tudi praviuo, božanska Greta Garbo. Ti filmi so: »Marija Valev-ska«, »Dama s kamelijami«, »Kraljica Kristina«, »Mata Ha-ri« in »Ana, Karenina«. Nastali so v letih 1934 do 1939, režirali pa so jih: Clarence Brown in R. Mamoulian — po dva ter George Cukor. Soigralci Grete Garbo v !.eh filmih so: Charles Bove”, 5Jo-bert Taylor, John Gilbert, Le- V Novem mestu več zabavnih večerov? Kaže, da bomo v Novem mestu po več letih spet dočakali zabavne večere v domači izvedbi. 0_ tem nas je seznanil Riko Urh, ki sam pripravlja tudi scenarij -:a prvo tako prireditev, ki bo predvidoma sredi decembra. P'ovedal je, kako si zamišlja tak večer. Osrednja točka bi bila ost na eno novomeških »znamenitosti« (šaljivi prizor), ob tem pa bi obiskovalci še videli in slišali: dramski prizor, godbo, pevce, recitatorje itd. Sodelovala bi vsi: od najmlajših do najstarejših. Predvideno ie, da bi bil po en večer vsak mesec. Vsakokrat bi izžrebali tudi vstopnice obisko\al-cev ter razdelili mikavne nagrade. Ce se bo zamisel posrečila, bodo zabavni večeii zelo obogatili kul turno-aabav-no življenje v Novem mestu. wis Stone in Frederic Narch. V Novem mestil že dolgo ni bilo v enem tednu na sporedu toliko kvalitetnih filmov, kot se obeta tokrat. Prireditelj retrospektive (Zavod za kulturno dejavnost), upa, da bo s tem ustregel obiskovalcem kino predstav. Poskrbel je tudi za to, da oo dobil vsak, kdor bo kupil vstopnice za vseh pet predstav, 20-odstotni popust. Danes nova razstava v Dolenjski galeriji v Dolenjski galeriji v Novem mestu bodo danes ob 18. uri odprli razstavo :)lj Orlanda Poiana. Umetnik, ki se je rodil v Tržiču (Monfalcone) in končal učiteljišče v Tolminu, je do zdaj sodeloval na 80 razstavah, nekajkrat tudi v tujini. Obiskovalcem Dolenjske galerije bo njegovo delo predstavil umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc. Danes odločitev o Trdinovih nagradah Danes dopoldne bo svet za prosveto in kulturo v Novem mestu odločil, koliko nagrad bodo podelili letos in kdo jih bo dobil. Predlogov je malo in še ti niso enakovredni. Kot je znano, lani prav zaradi premajhnega šte-.vila primernih predlogov nagrad niso podelili. Na današnji seji bodo razpravljali tudi o težavah v kmetijski srednji šoli Grm, i>osebnl šoli v Šmihelu in o stanju v drugih izobraževalnih zavodih v šolskem letu 1969-70. KAREL BACER Mali kulturni barometer ■ .-5TUDENTJK RAZSTA>1JAJ() — V poća&Utev 50-letnice ZKJ so v Ljubljani odprli razstavo likovnih del slušateljev ljubljaaske Akademije za likovno umetnost. ■ FILM O NAS V .AMKRIKI — Ameriška televizija je pred kratkim prikazala svojim gledalcem film o dubrovniških poletnih igrah. ■ FESTIVAL V KAOKNCIH — V Bdravilišfiu Radenci je bil VII. festival sodobne komorne glasbe. ■ RADOST E^'ROPE — Za dan otroka so v juKoslovanskem glavnem mestu izvedli Mednarodni festival otroških pesmi in plesov pod naslovom »Radost Evrope«. ■ Ml^n (il^SBENIKI V ZAGREBU — V Zagrebu se bo jutri končalo šesto tekmovanje mladih glasbenikov iz vse Jugoslavije. Nastopil bo tudi priznani slovenski violinist Rok Klopčič. ■ LEIA 1970 VEC ZA KUL-TURO — Upravni odbor sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti Slovenije Je predvidel prihodnje leto sa kulturo 7,8 milijon« dinarjev več, kot bo porabljeno v ta namen leto«. ■ KNJIGE NA.«EGA ROJAKA — Ameriška založba Russell je izdala pet knjig prof. Janka Lavrina, na.^oga rojaka, ki iivi v Londonu. V knjigah so Lavrino-ve študije o pesnikih in pisateljih — svetovnih klasikih. ■ GALKTOV JUBILEJ — Mestno gledališče ljubljan.sko je minuli petek upriaorilo v Novom mestu v okviru abonmaja Albee-jev »Vrt«. Delo je režiral Jože Gale, ki proslavlja letos 30-letnico gledališkega delovanja. Novomeško gledališko občinstvo je ljubljansko predstavo lepo sprejelo. ■ ZA BALET 2E Z40 PRIJAV — Baletna Sola pri novomeškem Zavodu za kulturno dejavnost ima že 240 obiskovalcev, starši pa Se vedno prijavljajo svoje otroke. Korepetitorka Milica Buh, ki vodi to Solo, mora tako ostati v Novem mestu dva dni namesto enega, kot Je b4k> m>rTa predvideno. V Podzemlju je službovala Gregorčičeva „planinska roža (Nadaljevanje in konec) Milekova je zbirala ljudske pesmi, za prirodoslovca Frana Erjavca pa ljudska rastlinska imena. Znala je nemški, francoski in italijanski in brala tudi v ruščini. Sodelovala je v mladinskem listu Vrtec pod imenom Petrovna in objavila v Ljubljanskem zvonu 1887 pesem Zgodnja cvetlica pod psevdonimom Črnogorka. Idila z Gregorčičem pa ni trajala dolgo, kajti že leto po Dragojilinem prihodu v Kobarid je bil kaplan Gregorčič premeščen — vse kaže, da na lastno željo — v Rihen-berk. Malo preden je nastopil novo službo, mu je Milekova sestavila pesem Sloves, datirano z 8. junijem, kjer pravi: Došel tedaj je oni čas, ko se ločiti nama je; da zadnjič vidim tvoj obraz, občutim živo to gorje. Le z Bogom mi tedaj odrini tja, kamor ti dolžnost veli, naj angelj v novej domovini zaželjen mir ti podeli. Toda kljub ločitvi je ljubezen med njima trajala še leta. To dokazujejo še druge Gregorčičeve pesmi (Ti meni svetlo sonce, Le enkratJ), predvsem pa Dragojilina pisma njenemu in Gregorčičevemu prijatelju pesniku Cimpermanu. Kaže pa, da se je razmerje med njima okoli 1886 začelo kaliti: Dragoj ila je slišala o j>esnikii nič kaj razveseljive vesti v zvezi z njegovimi služabnicami na Gradišču, verjetno pa so tudi pesniku prišle na ušesa že prej sporočila o Dragojilini nezvestobi, o čemer morda govori pesem Dve zvezdi, objavljena v Slovanu 1885, pa tudi neki drugi vir, ki pravi, da je bila Dragojila kasneje »bolj širokega srca«. Sicer pa kaj določnega o tem ne vemo danes nič, kajti Gregorčič je Dragojilina pisma uničil, Gregorčičeva pisma njej pa 'je imičila po njeni smrti sestra Viktorija ... Nekako tisti čas je Dragojila začela iskati službo drugod. 1885 je računala na mesto podučiteljice na Vrhjiiki, pa ji je oče to odsvetoval; dve leti zatem bi rada prišla v Ljubljano; marca 1888 sporoča Cimpermanu, da je propadla s prošnjo za slvižbo v Ormožu, decembra piše iz Šmarja, da ima v rokah dekret za Podzemelj; prosi starše, da. bi šli * njo, toda oče se brani. 1. marca 1889 pa je, kakor smo že slišali, odšla v Podzemelj, vendar sa- mo za nekaj mesecev, ker je zbolela. Naslednje leto, 22. julija, je umrla v Ljubljani na Žabjaku 6. Ob smrti so se je spomnili Š1;evilni listi in časopisi, tako Slovenski narod. Učiteljski tovariš. Popotnik, Vrtec s kratko notico pa 'tudi Dolenjske novice. S kakšnimi občutki je bral te vesti Gregorčič, nam ni znano, vsaj v njegovi korespondenci o tem ni nobene sledi. Njegovi raziskovalci domnevajo, da je tedanje občutje sajel v pretresljivi pesmici »Kropiti te ne smem«. Toda kaj trdnega o tem spet ne vemo nič: pesem je namreč nastala šele 15. maja 1901. torej nad deset let po Dragojilini smrti. Vsebina sama predvsem pa slog, ki po svoji preprostosti močno spominja na druge nedvomno Milekovi posvečene pesmi, nas sili verjeti, da je pesem resnično odsev razpoloženja, ki je pesnika navdajalo ob smrti prijateljice, saj pravi: Ne bom te jaz kropil, ljudem solze bom kril, na tihem pa po tebi do groba bom solzil. Danes Dragojilinega groba ni več. Verjetno je bil opuščen že 1915, sicer njen nečak Vladimir Knaflič ne bi v Ljubljanskem zvonu ugibal, da je Dragojila umrla nekako pred 30 do 35 leti. Njeno podobo zaman iščeš po naših slovstvenih zgodovinah in tudi povojna obsežna in slikovno zelo bogata Koblarjeva monografija o Gregorčiču je nima, čeprav Dragoj ilo izčrpno obravnava. In vendar je fotografijo objavil že 1932 Ivan 'Vrhovnik v reviji Prijatelj. Od tam jo ponatiskujemo tudi mi. NOGOMET Novomeščaiti boljši od Belokranjcev Težko pričakovani dolenjski nosometni derbi med BELO KRAJINO in novomeškim ELANOM se je zaključil s presenetljivim rezultatom. Zmaga Novomeščanov ni presenečenje, presenetljiv je samo visok poraz. Tekma je bila na precejšnji višini in so bili gledalci zadovoljni. CELULOZAR jc tokrat precej razočaral, saj je dovolil ekipi ŠMARTNEGA, da ga premaga sredi Krškega. MIRENSKI nogometaši so r dveh tekmah iztržili 4 točke in so med tistimi ekipami, na katere je treba resno računati. BRE2IČANOM se je tokrat nekoliko zataknilo. Neustavljivi pa so še vedno SEVNICANI, ki ne poznajo nobene šale. Njihov izkupiček v zadetkih 15:0 pove marsikaj. Stvo na domačem igrišču presenetljivo izgubilo s povprečnim moštvom Šmartnega. Krivda za poraz je jm domačih igralcih, ki niso znali spraviti žoge v mrežo, čeprav so imeli za to veliko priložnosti. Zadetka z& domačine sta v prvem polčasu dosegla Klaič in Božič. Po tem vodstvu pa so domači pustili, da so gostje prevzeli pobudo, dosegli tri zadetke in zmagaU. L. HARTMAN Bela krajina : Elan 1:4 Dolenjski derbi v ljubljanski podzvezi se je končal z malce presenetljivo visoltim porazom domače enajsterice. Novomeščani so zasluženo zmagali. Giostje so bili boljši od domačinov, zlasti v zaključnih dejanjih. Prvi polčas se je končal z vo^tvom Elana z 1:0, v drugem pa so gostje še s tremi zadetki potrdili, da so trenutno boljši od svojih ssoedov iz Črnomlja. Edini zadetek za domače je dosegel Karin. Sodnik Grbec je na začetku tekme izključil dva igralca. Verjetno je to vplivalo tudi na moralo in borbenost čmo-tnaljčanov. T. LATE3RNER Ceiuiozar : Šmartno 2:3 v šestem prvenstvenem srečanju n. slovenske lige je domače mo- ATLETIKA Mirna : Medvode 5:3 Brez večjih težav so mirenski nogometaši premagali goste iz Medvod, ki razen borbenosti niso pokazali ničesar. Domači nogometaši so igrali v mejah svojih zmogljivosti in so ▼ celoti zadovoljili. Strelci za Mirenčane: Medič 2, M. Tratar, Smuc ia Avsec. A. TRATAR Brežice : Boč 1:1 Brežičani so v tretjem kolu celjske nogometne podzveze na domačem igrišču iztržili komaj točko. Dosegli so sicer dva zadetka, vendar je eden obtičal v lastni mreži. V. PODGORŠEK Partizan (Sevnica) : Pivovar (Laško) 2:0 Seroičani so tudi tretje srečanje odločili v svojo korist, zmagali so z 2:2 v srečanju z laškim Pivovarjem. Strelec obeh zadetkov je bil prodorni Kelnerič. Več kot 200 gledalcev je bilo z igro domačih zadovoljno, saj vodijo v ligi z razliko golov 15:0. J. BLAS Dob : Mirna 1:3 Gostovanje Mirenčanov na Dobu se je končalo proti pričakovanju uspeSno. Nastopili so brez poškodovanega vratarja Logarja, ki ga je zami^jal Tin tar. Boljši del moštva j« bil napad, ki je trikrat potisnil žogo v mrežo domačega vratarja. Strelci so bili Kramar, Ajdišek in M. Tratar. A. TRATAR III. KRITERIJ »VELIKIH MEST V ATLETIKI- Velik uspeh novomeških atletinj Atletinje Novega mesta so 4. v Sloveniji - Viden uspeh Gazvodove, Pučkove, Zagorčeve, Jakšetove, Kristana, prof. Penka, Viranta in Somraka - Bodo fantje spomladi spet v društvu najboljših? Sredi prejšnjega tedna je bila v Celju vpiika m.anilestacija slovenske atletike. V družbi najboljših atletov iz Celja, Ljubljane, Maribora, Kranja in Nove Gori. ce so se letos znašli tudi atleti Novega mesta, ki so bili lani najboljši v »Malem kriteriju«. Sama udeležba v »Velikem kriteriju« pomeni posebno priznanje za novomeško atletiko, ki je v zadnjem času napravila največji napr^ek v naši republiki. Prvi razplet na Kladivarjevem stadionu so pokazali, da bodo dekleta zanesljivo ostala v družbi najboljših, fantje pa ne morejo doseči kaj več kot 6. mesto, čeprav so nekateri atleti v nadaljevanju tekmovanja dosegli več, kot smo pričakovali, se niso mogli ločiti od zadnjega mesta. Dekle-toni pa je Slo kot namazano — osvojile so 4. mesto. Končni vrstni red mest — mo-Ski: 1. Celje 75 točk, 2. Ljubljana 56, 3. Kranj 54, 4. Maribor 40, 5. Nova Gorica 38, 6. Novo mesto 29 točk. Zenske; 1. Maribor 48 točk, 2. Celje 46, 3. Ljubljana 35, 4. Novo mesto 31, 5. Nova Gorica 26, 6. Kranj 22 točk. Rezultati — moški: 110 m ovire — 1. Penca (Ljubljana) 15,3; 6. Simčič (N. m.) 19,8; 100 m — 1. Kocuvan (Cel.) 10,6, 5. Pekolj (N. m.) 11,8; 400 m — 1. Medve. šek (Cel.) 50,6, 5. Hribernik (N. m.) 53,5; 800 m — 1. Srebotnik (Mar.) 1:57,6, 6. Rahne (N. m.) 2;13,8; 1500 m — 1 .Kovačič (Lj.) 4:04,8, 5. Košir (N. m.) 4:22,0; 1500 m ovire — 1. Br^ko (Cel.) 4:29,1, 6. Cvelbar (N. m.) 5:00,0; 5000 m — 1. Podpečan (Cel.) 14:58,0, 5. Bučar (N. m.) 17:09,5; daljina — 1. Pisič (Lj.) 705, 4. Somrak (N. m.) 655; višina — 1. Vivod (Cel.) 203, 3. Kristan (N. m.) 180, troskok — 1. Blažič (Ck>rica) 14,24, 5. Simunič (N. m.) 12,70; krogla — 1. Pikala (Celje) 15,65, 4. prof. Penko (N. ra.) 14,36; disk — 1. Pečar (Lj.) 48,67, 4. Virant (N. m.) 40,91; kopje — 1. SpiUr (CJel.) 68,34, 5. Suhy (N. m.) 53,42; 4 x 100 m — 1. Celje 43,0, 6. Novo mesto (Hribernik, Somrak, Švener, Pekolj) 46,2. 2enske — 100 m ovire: 1. Peče (Lj.) 15,6, 5. Lužar (N. m.) 19,0; 100 m — 1. PavSar (Cel.) 12,7, 4. Jakše (N. ra.) 13,0; 200 ra — 1. Kolenc (Cel.) 26,8, 2. Gazvoda (N. m.) 27,4; 400 m — 1. Urankar (Cel.) 59,1, 4. Kosmač (N. m.) 67,1; 800 m 1. Pergar (Mar.) 2:20,3, 4. Perše (N. m.) 2:36,3; daljina — 1. Velkovrh (Lj.) 5()8, 6. Bajc (N. m.) 463; višina — 1. BabovSek (Mar.) 1,60, 2. Pučko (N. ra.) 1,40; krogla — 1. Kačič (Mar.) 13,30, 3. Zagorc (N. m.) 10,00; disk — 1. Celesnik (Lj.) 41,01, 5. Humer (N. ra.) 27,45; 4 X 100 m — 1. Kladivar 50,3, 4. Novo mesto (Jakše, Kalinovič, Saje, Gaz\’od») 52,0. ODBOJKA Brestaničanke odlične ■ Odbojkarice Brestanice igrajo od tekme do tekme bolje; v štirih srečanjih so osvojile štiri točke in so na četrtem mestu prvenstvene lestvice. Njihovo igro smo si ogledali v srečanju k Jeseničankami in smo ugotovili, dk imajo velik smisel za igro v polju ter da jih odlikuje velika borbenost Dekleta rade igrajo odbojko, saj se jih sicer na redkih treningih zbere tudi več kot deset. ■ Trener Mirko Mikeln se trudi, da bi odbojkarice še nadalje ostale skupaj. Dekleta so prizadevne in bi bila velika škoda, da bi n^iale igrati odbojko. Upamo, da bodo pristojni poskrbeli, da se ta simpatični ženski športni kolektiv ne razide. ■ .Marija Pila in Silvana Mo-zcr (od leve proti desni) sta stebra brestaniike ženske ekipe. Marija se odlikuje z odličnimi udarci ob mreži, Silvana pa je zelo zanesljiva v igri v polju. Seveda ob pomoči Fli-sove, Martine in Anice Bajc, FiAjančičeve, Ku.seljeve, Go-miljščkove, Brencetove ne bi mogli tl dve pokazati tistega, kar ljubitelji odbojke v Brestanici pričakujejo. S. DOKL MIRKO MIKELN Bižalova četa presenfetila v tem tednu moramo biti z izkupičkon dolenjskih odbojkarskih ekip zelo zadovoljni. Iz štirih srečanj so naše ekipe iztržile tri zmage. Največ je vredna zmaga Kočevarjev, ki so doma presenetljivo pre< magali dobre odbojkarje Kamnika. Novomeščani so kaj lahko ugnali Mislinjčane, ki so tudi visoko na l(^tvici. Trebaujci v Kanalu niiMi mogli narediti nič, doživeli so poraz 3:0. Lepo uspevajo tudi odbojkarice Brestanice, ki so doma zanesljivo premagale Jeseničanke s 3:1. obrnila na stran domačih, ki so Izenačili na 2:2, dobili peti set ter zasluženo zmagali. To je bila ena najlepših iger kočevskih odbojkarjev in kaže, da so končno le prišli v formo. A. ARKU Kanal : Trebnje 3:0 Oslabljena ekipa Trebnjega se je v Kanalu srečala s kandidatom za eno prvih mest. Domačini so v ve-travnem vremenu zlahka odpravili novince s 3:0. Gostje so jim bili enakovredni le v prvi polovici drugega niza. M. L. Partizan (Kočevje) : Kamnik 3:2 Kočevski odbojkarji so v tem srečanju slabo začeli, saj so gostje vodili že 2:0. Kasneje se je sreča Novo mesto 3:1 Mislinja Novomeški odbojkarji so na sobotnem srečanju zasluženo premagali visoko uvrščeno Mislinjo s 3:1. Srečanje je bilo zelo zanimivo in je zmaga Novomeščanov plod dobre In zanesljive igre .Medica in Bergerja. Ce bodo odbojkarji igrali tako, lahko pričakujemo še kakšno anago. Brestanica : Jesenice 3:1 Odbojkarice Brestanice so v nedeljo v lepi in razburljivi igri porazile Jeseničanke s 3:1. Ig^e so tako dobro, da bi zmaga 3:0 ne bi bila posebno presenečenje. Posebno so se odlikovale Fila, Mozer in Flis. Trebnje : Novo mesto (ml.) 3:2 Med tednom sta se srečali mladinski vrsti Trebnjega in Novega mesta. Kljub vodstvu Novomeščanov 2:0 so zmagali Trebanjci s 3:2. M. L. Podpredsednik občinske skupščine Novo mesto Avgust Avbar je bil ob priliki atletskega tekmovanja »Veliki kriterij« v Celju gost predsednice ObS Celje Olge Vrabič. Ob tej priložnosti je Novomeščanki Tatjani Gazvoda na Kladivarjevem stadionu podelil odličje za Z. mesto. (Foto: S. Dokl) Sodnika sta ukradla zmago! MI:TLI.<^KI košarkarji, ki se borijo za obstanek v ligi, so se doma srečali s TRNOVIM. Kljub slabemu začetku so se v nadaljevanju popravili in so imeli zmago že v žepu. Tedaj pa so nastopili pristranski sodniki, ki so z nerazumljivimi odločitvami domače opeharili za zasluženo zmago. NOVOMEISKI košarkarji so tokrat premagali vodilno ekipo v ligi JEZICO in dokazali, da so spoštovanja vredna ekipa. 2al so že prej z nekaterimj nepotrebnimi spodrsljaji zapravili solidno uvrstitev. Brežičani pod Olimpom Brežičani so v soboto porazili TR2IC: ui so po tej zmagi na odličnem tretjem mestu na lestvici. Dekleta so nekoliko odpovoštanjem, so se izkazali z lepo in prodorno igro: Ce bi imeli nekoliko več sreče, bi bil rezultat lahko zanje še ugodnejši. Ribnica: Lovšin, A. Ponikvar 5, S. Ponikvar 2, Andoljšek 2, Mikulin 4, Sile 2, Kresnič 2 in Tanko 3. Brežičani že dolgo niso videli tako slabe tekme. Domače igralke so večji del srečanja vodile, vendar so jim Ljubljančanke v zadnji minuti odščipnlle točko. Brežice: Božičnik, Zorko, Bužan-čič 2, Molan 7, Bah, Kolar, Les 1. Mišič 1 in Kuhar. V. POIKiOR.'SEK Brežice : Tržič 15:9 Mokre - Krmelj 11:12 Novo mesto : 65:62 Ježica V pravem prvenstvenem srečanju in boju za točke so se bolje znašli gostje, tako da je domači ekipi uspelo izenačiti rezultat šele v 21. minuti. Takrat pa so Brežičani zaigrali, kot znajo, in so s pomočjo razpoloženega Sentinca in Brgleza slavili lepo zmago. Brežice: Berglez, Dolenc, Šetinc 7, Antolovič 1, Bršec, Lipej^ Bosi na 1, Jurišič, Štangelj 3, Buzančič, Pavlič 3 in Xore. V. POD(X)RSEK Krmeljčanl .so zmagali, čeprav so nastopili brez treh boljših igralcev. Po vodstvu domačinov 3:0 so se gostje bolje znašli in povedli z 9:5. S taktično in domisehio igro Jim je uspelo v drugem polčasu obdržati vodstvo in zasluženo zmagati. Najboljši pri Krmeljčanlh je bil vratar Vili Logar. Krmelj: Logar, Ferlan 1, Mirt, Proscnik 1, Zaman 6, M. Papež S, Kolovrat 2 In Končina. B. DEBELAK Dobova : BELT (Črno* melj) 20:15 Tudi tokrat so Črnomaljci izgubili prvenstveno srečanje. Krivca za poraz BEJLTOVE ekipe sta slabi vratar in sodnik. Največ zadetkov za Belokranjce so dosegli Goršek 6, Avgaštin 5 in I*uljak 3. L. LATERNER Partizan (Leskovec) -Rudar (Trbovlje B 21:24 V četrtek kolu zasavske rokometne lige so gostovali v Leskovcu rokometaši iz Trbovelj. Zaradi številnih napak v napadu so le-skovški rokometaši tudi to tekmo izgubili. Leskovec: Danko, N. Mlakar 10, Sribar, Drenik 2, Žnidaršič, R. Šribar 4, Mustar, Radi 4, Kruševar in Jude 1. A. SRIBAR Partizan (Cerklje) :'Sevnica 14:23 Rokometaši sevniškega Partizana so spet zaigrali na tujem, premagali so rokometaše Cerkelj s 23:14, Sevničani so igrali odlično in je zmaga povsem zaslužena. ' Sevnica: Krejan, Valant 4, Sva-žič 5, Perc I 1, Perc II, Jazbec 4, Trbovc 4, Koprivnik, Sirk 5 in Debelak. J. BLAS Od tu in tam ■ KRMEU — V 10. kolu turnirja za naslov hitropoteznega prvaka Krmelja je med 7 igralci zmagal Janko Blas (Sevnica) s 6 točkami; sledijo: Debelak 4,5, Gačnik 3,5, F. Kos 3 itd. V končnem seštevku točk še nadalje vodi Sribar pred Debelakom, Zvarom itd. Istočasno je bil odigran tudi dvokrožni turnir, na katerem je zmagal Blas z 10 točkami pred Gačnikom 8, Debelakom 7, Šibilo 6 itd. (B. D.) ■ KRŠKO — Na delavskih športnih igrah v atletiki je nastopilo 9 moških ekip. Organizator tekmovanja je bila sidnikalna podružnica rudnika Senovo. Nastopilo je več kot 40 tekmovalcev. Rezultati: višina — 1. Derstvenšek (Rudnik) 1,55, 2. Dremelj (Rudnik) 1,56, 3. Potočnik (SOP) 1,50; daljina — 1. Mikulanc (Celuloza) 556 cm, 2. Gaser (Rudnik) 554, 3. Hostnik (Prosveta) 553; 100 m — 1. Mikulanc (C^lulozar) 11,9, 2-Dremelj (Rudnik) 12,0, 3. Hostnik (Prosveta) 12,0; krogla — 1. Bajc (Agrokombinat) 11,56 m, 2. Golob (Rudnik) 10,47, 3. Cernoša (Agrokombinat 10,10; disk — 1. Bajc (Agrokombinat) 30,86, 2. Cemoša (Agrokombinat) 29,16, 3. Golob (Rudnik) 23,83; kopje — 1. G»»er (Rudnik) 36,00, 2. Arh (SOP) 30,00, 3. Hostnik (Prosveta) 29,80; eJdpni vrstni red — 1. Rudnik (Senovo) 4.256 točk. 2. Prosveitni delavci 4.24S, 3. Splošno obrtno podjetje 3.577, 4. Agrokombinat 3.466, 5. Kovinarska 2.674, 6. Obrtniki 2.454 , 7, Celuloza 2.35fl, 8. Elektrarna (Brestanica) 1.188, 9. Uslužbenci občine 998. (L. H.) ■ KOČEVJE — Na tradicionalnem kegljaškem turnirju v čast občinskega praznilta je letos nastopilo 7 moških in ženskih ekip. Kegljali so za prehodni pokal ob, činske zveze za telesno kulturo K<>-čevje. Končni vrstni red — moški — 1. KK Kočevje 3.091 kegljev (Henigman, 406, Hočevar 405, Kozina 401), 2.KK Goranin —Delnice 3.078 (Cuve 414, Žagar 409, Jozepo-vić 396), 3. KK Mladi radnik — Delnice 2.849 (Šnajder 419, Babič 383, M^rovič 367), 4. KK Borac — Delnice 2.674 (Kauzarid 381, Malnarič 359, Bubanj 360); ženske — 1. KK Kočevje 2.164 (Trpin^T?, Henigman 373, &rcer 365), 2*KK Drvodelac — Delnice 2.018 (Sru-dic 375, Obranovič 363, Gašparac 357), 3. KK Goranin — Delnice 1.830 (Malnarič 345, Napraslč 341, Cop 334). Najboljši posameznik Je bil Šnajder iz Delnic, najboljša posameznica pa Trpinova iz Kočevja. (A. A.) ■ CJ<:lje — Republiškega prvenstva v kegljanju se je udeležilo tudi več tekmovalcev z območja Dolenjske. Najbolj uspešen je bil Janez Turk, Jd je podrl 1.660 kegljev, sledita Jože Mrzlak 1632, Tone Krušič 1.628 Itd. V močni konkurenci odličnih slovenskih kegljačev Dolenjci niso mogli seči po vodilnih mestih. (J. M.) ■ KRŠKO — Na občinskem sindikalnem prvenstvu v malem nogometu je nastopilo 8 moštev. Tekmovanje je bilo na rokometnih igriščih pri kopališču in dijaškem domu. (Organizator tekmov^a je bila sindikalna podružnica Splošnega obrtnega podjetja. Rezultati finala: SOP : Prosveta 2:1, Celuloza : Obrtniki 3:2, Kovinarska : Mizarska 2:1, Papirnofekcija : E-lektro 5:0 b. b. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Splošno obrtno podjetje Krško, 2. Prosvetni delavci, 3. Celuloza, 4. Obrtniki, 5. Kovinarska, 6. Mizarska, 7. Papirkon-fekcija, 8. Elektro. (L. H.) ■ NOVO MESTO — Preteklo soboto so se učenci'poklicne- povi-narske in avtomehanične Sole iz Novega mesta in predavateljski zbor že tretjič sročtdi s soro^o kranjsko poklicno šolo. Tokrat so bili gostitelji Kranjčani. Čeprav niso imeli Novomeščani posebnih priprav, so se dobro odrezali in zmagali v vseh športnih panogah in igrah. Rezultati: nogomet 6:1, namizni tenis 5:2, šah 7:2, rokomet 21:11, atletika 100 m; 1. SImiinič 12,3, 2. Pelko 12,4, 5. Pristavec 12:9, 1000 m: 1. Simunič 3:03,2, 3. Derganc 3:05,3, 7. . Maraš 3:17,0; krogla — 2. Pureber 11,16 m, 3. Maraš 10,80, 6. Celič 9.30; daljina; 1. .Simunič 5,74, 2. Stangelj 5,57, 3. Pelko 5,37, Za tako uspešno in lepo prireditev imajo največ zaslug požrtvovalni ravnatelj poklicne šole v Kranju tovariš Dor« Oražem ter Novomeščana Ruža Kovačič in Alojz Gorjanec. (F. Z.) ■ KOČEVJE — V počasUtev občinskega praznika so na novo odprtem asfaltnem igrišču igrali košarkarski turnir. Za otvoritev Je prvim petorkam vrgel v igro žogo predsednik občine Miro Hegler. Končni vrstni red: 1. Gimnazija, 2. Osnovna šola, 3. Kovinarska. — Rezultati: Gimnazija : Kovinarska šola 25:16, Osnovna šola : Kovinarska šola 12:11 in Gimnazija : O-snovna Sola 26:10. Preteklo nedeljo pa so igrali še en turnir, na katerem so nastopili: moštvo Kamnika, Stadion-LJubljana In Partizim (Kočevje), Končni vrstni red Je bil naslednji: 1. KK štadion, 2, KK Kamnik in 3. Partizan (Kočevje). Mladinke Kočevja pa so odigrale redno kolo ljubljanske lige. S Stadionom iz Ljubljane so izgubile 8 25:34, s KK Moste pa a 19:18. — (A. A.) ZA DIRKO JE VEČJE ZANIMANJE KOT SO • PRIČAKOVALI Do torka zvečer se je prijavilo 63 dirkačev Dirka bo v vsakem vremenu - 22 tekmovalcev z Dolenjske - Vstopnice so že v predprodaji - Vzemite daljnoglede Tehnična komisija prire-ditven^a odlbora za dirko »NAGRADA GORJANCEV 69« je do razpisanega roka jure-jela 42 prijav tekmovalcev ks AMD čmamedj, AMD Velenje, AMD Moste-Ljiilbiljana, .\MD Gameljne, AMD Kamnik, AMD lAikovica, AMD Novo mesto, AMD Kočevje, AMD Zanatlija Zagreb. AMD Nova Gorica, AMD Zagreb, AMD Radovljica, AMD INA Zagreb, AMD Ki^co in AMD Koper. Naknadno je komisdja sprejela še 21 prijav, tako, da je v torek zvečer izžreba la skupaj 63 štartnih števiOk. P*rijavljena so vozila: citro en Diana 6, zastava in fiat od 600 do 850 speciaJ, aibartih, mazda, SAAB, BMW od 1600 do 2002 TI, MG B, aKa romeo od 1300 do 1600, au&tin in morris od 1000 do coopra S, NSU od 110 do TTS! Med prijavljenimi dirkačJ je tJudi 5 žensk. Iz dolenjskih društev so se prijavili na slednji tekmovalci: AMD No vo mesto: Lado Ule, Martin Ivanetič, Lado Marolt, Božo Zupan, Drago Badovinac, Mi lan Trzin in Polde Fink (vsi zastava 750), Ivan Bajuk, Drago Rebernik in Tone Kump (vsi fiat 850 special), Ria Bačer (NSU 110), Jože Pečjak (alfa romeo 1300 TI) Angelca Kos (alfa romeo 1^) in Marjan Hrastar fBMW IfiOO); AMD Črnomelj: Kazimir Malič, Jure Rudman, Florjan Satošek, Gabrijel Vranešič in Andrej Einsredle; AMD Kršk(i^ Ivan Nedoh in Ivan Vanič; AMD Kočevje: Milan Kajitna in Vlado Krašovec. V sredo so se iz Z^reba brzojaATio prijavili še tekmovalci, ki sodijo v vrh jvigo-slovanskega avtomobilskega športa: Jo\'ica Palikovič, Mladen Gluhak, Džordže Novako. vid, Franko Varonek in Mladen Krsn'ik, iz Maribora pa Po telefonu Aleš Pušnik (renault gordini) ia AMD Orehova vas. Prireditelj ponovno opozarja vse gledalce, da nedeljska dirka ni nikakršna izletniška vožnja, ampak resna preizkušnja pogumnih amaterjev, ki pa se ob nedisciplini gledalcev vzdolž proge lahke sprevrže v hudo nesrečo. Ker je pri hitrostnih dirkah pričakovati, da bodo vozila letela tudi s ceste, ne smejo gledalci dirkaču nikakor ote-tevati že tako nevarne vožnje Tekmovalci računajo na BREZPOGOJNO PRAZNO tekmovalno stezo. Dirkač, ki ga zmede skok nepremišlje- nega gledalca čez cesto, pa lahko povzroči težko nesre-čo. za katero nikakor ne bo odgovoren! 2!ato prireditelj ponovno prosi vse gledalce, naj upoštevajo navodila re diteljev, naj pravočasno pridejo do parkirnih prostorov in mest za gledalce, predvsem pa naj se ismaknejo z ne varnih mest, ki niso določena za stojišča. Prosijo tudi domačine ob progi, naj v nedeljo ne i>asejo živine vsaj 500 metrov ob progi, pazijo pa naj še xx>sebno na otroke in starčke, ki so navajeni običajnega nedeljskega pro meta. pa bi tokrat nevede za^ .yi blizu tekmovalne proge. Varnostni organi so poobla-6č^ na mestu kaanovaU vse samovoljneže, če bodo ogro-saM varnost gledalcev in predvideni potek prireditve! Prireditelj opozarja prebivalce. da bo v nedeljo gorjanska cesta zaprta od 8. ure e.tutraj do 17. ure (do petih) popoldne za ves tranzitni promet. Gledalci lahko pridejo na mesta ob tekmovalni progi zjutraji do pol devete ure, dopoldne od 10. ure do tetrt na enajst (pred uradnim treningom) in od 12. ure do četrt na dve jropoldne (pred glavno dirko). V drugem času bo proga zaprta za ves promet. Tranzitni p>otniki na rednih avtobusnih linijah naj z razumevanjem vzamejo na znanje zamude, ki bo ao nastale zaradi zapore ceste med treningom in dirko. Za tiste, ki nimajo avt(Mno-bilov, bodo voaili do Vahte na Gorjancih posebni avtobus podjetja GORJANCI izpred upravnega poslopja IMV v Novem mestu na Zagrebška c^ti ob jKri deseti uri dopoldne in cto 12. uri. Iz Metlike bodo vozili posebni avtobusi od pol dvanajstih naprej. Vstopnice za dirko so v predprodaji pri AMD Novo mesto, v trgovini Mladinske knjige v Novem mestu, v trgovini AVTODELI in v potovalnem uradu GORJANCI pri avtobusni pMsstaji v No vem mestu, ter v turističnih birojih v Metliki in Črnomlju. Hrana in pijača bosta ob progi na rar^lago v štirih okrepčevalnicah novomeškega prehrambenega podjetja M33SARIJA, gostilničar Badovinac pa bo pripravil tudi odojke in jagnjeta na ražnju. Prireditelj priporoča gledalcem, naj vzamejo s seboj daljnoglede, da bodo lažje sledili vozilom po raatognje- Čakal prašiča ■ ustrelil medveda! NAGRADA GORJANCEV >rska avtomobilska dirka ob naCk>rjancih nih gorjanskih ovinkih. Proga bo ozvočena od gostilne Badovinac do cestai^e hdše. — Vsa druga' važna navodila gledalcem, program prireditve in štartna Usta bodo izšli v posebni brošuri, ki jo boste lahko kupili vzdolž proge. Pokrovitelj dirke, novomeška tovarna avtomobilov IMV, bo dala pokal in »nagrado Gorjancev 69« v znesku •1000 Ndin tistemu tekmovalcu, Iri bo najhitreje prevozH progo v eni vožnji, tednik za mlade ANTEINA bo dal po kal in 100 litrov bencina sama-govaicu do 780 ccm. najboljšemu vozniku iz 9 dolenjskih občin daje pokal Dolenjska turistična zveza, tovarna pletenin RASICA iz Gameljn je namenila zmagovalcu kategorije nad 1300 ocm pleteno av-boanobilsko jopo, uredništvo DOLENJSKEGA LISTA pa bo dalo pokal in nagrado najboljši tekmovalki. Direktor dirke, tovariš Cse-do čemelč, je v torek zvečer na vprašanje, kaj meni o zanimanju za dirko med gledalci in tekmovalci. t«r o organizacijskih pripravah, izjavil: »Tudi sam sem presenečen nad vsestranskim zanimanjem za prireditev, ki nima še nobene tradicije, niti slavnih imen. Najbrž je prav množičnost in veselje privržencev avtomobilskemu športu, ki nesejo sebe in avto na tako napeto ,tombolo’, največja privlačnost za gledalce. Ti hočejo videti ,sebe in svoj^avto’ v drzni preizkušnji. za katero sami nimajo dovolj pK>guma. Preden bo danes zvečer zadnji skupni sestanek prireditvenega odbora, lahko rečem, da sem prepričan, da bo dirka najbolje organizirana, seveda v okviru možnosti, ki jih prireditelj ima!« M. MOSKON V soboto kongres FIM V soboto se bo v Ljubljani začel kongres mednarodne motociklistične 2»veze — PIM, ki bo trajal do 18. oktobra. Pokrovitelj letošnjega kongre. sa, ki se ga bo^ udeležili predstavniki 47 držav, je predsednik izvršnega sveta SiBS, tovariš Stane Kavčič. V gostilni na Hinjaih je neki s^temtorski večer teMa beseda o divjadi in škodi, ki jo imajo suho-kiranijsiki kmetovalci na svojih bornih njlTacah. Zagreto in prizadeto so pripovedovali o prašičih, jelenih in medvedih. Resnične 2^odbe iz vsakodnevnega življenja miroljubnih Suhokranjcev so pretresljive, tako, da se člloveiku ježijo lasje. Najbolj glasen je bdi lovec J02E KONTE iz Lopate, ki je ob letošnji tlaki (čuvanje j)osevkov pred divjadjo) jx)(loždl na dlaiko tiri ščetdnarje in medveda. Izkoristil sem enkratno pri-ložost in se lovcu Kontetu ponudil za ^remljevalca. Ko je prišel dogovorjeni dan, pa sem dobil sporočilo, da je Jože pihnil medveda, in je zato moja zgodba takoj dobila drugačno vsebino. Odšel sem na Lopato in tam naišel Jožeta s 140 kg težkim kosmatincem. Mrcina je bila spoštovanja vredna. Solarčki, ki so že večkrat bežali pred medvedi in verjetno tudi pred tem, so vedeli povedati, da so ravno l/ovec Jože Konte z Lopate v Suhi krajini z medvedom, ki je Ml stalni gost tudi na suhc^ranjskih njivah. Ljudje v Suhi krajini se veselijo vsakega odstrela divjega prašiča ali medveda. Menijo, da je le tako mogoče obvarovati njihove borne njivice. Ustreljenega medveda so se posebno razveselili otroci (na sliki), ki so na poti iz šole že večkrat bežali pr^ koisnia-tinci. Foto: S. Dokl D kontrola vstopnic Q parkiranje UP gledalci O hrana in pijaCe 13 ambulanta 0 Sp. komisija T tekm.park 0 vodstvo diiice vzdolžni prelil Koroška vas tega »arjavca« že videli. Jože je povedal naslednje: V bratovo koruzo vsako noč prihajajo prašiči in medvedi.« Sam sem videl njivo, ki je zorana kot da bi kdo ril 2 buldožerom. »Na piko sem vzel lepega merjasca, ki pa je bil najbolj prebrisan in oprezen. Vendar sem ga zadnjo noč pred tem dogodkom le za las zamudil. Ko me je zagledal, se je namreč pognal čez kamnito ograjo in oddirjal v noč. Tokrat pa sem si obljubil, da ga ne bom več čakal. Pihnil ga bom, takoj, ko bo pokazal svojo v^iko gllavo. Čakal sem! Bilo je okoli 2. ure po polnoči, ko v gozdu zaslišim pritajeno plazenje, takoj sem pomislil na starega prijatelja. V grmovju, streljaj dal^ od hruške, na kateri sem imel štant, sem zagledal dvoje svetlih oči. Posvetil sem. Zver se ni pre-miiknila. Videl sem le veliko glavo in sprožil. Strel je zadel v polno. Pričel se je smrtni ples. Vedel sem, da sem zadel medveda. Vendar je bilo prepozno. Medved je pobesnel, iskal je žrtev. Čeprav sem bil na drevesu, mi ni bilo najibolj prijetno. Ponovno sem ustrelil. Zadel sem ga! Toda tudi dva naslednja strela ga nista pokončala! Imel sem samo štiri naboje. Ko sem ugotovil, da je medved že precej oslabel, sem jo hitro odkuril domov in poklical vaščane na pomoč. Se dva milostna strela, ■m kosmatinec je obmiroval.« Ko mi je Jože pripovedoval ta resnični, nevsakdanji dogodek, sem imel občutek, da se ga ne spominja rad. Seveda, saj bi se lahko to srečanje končalo zanj drugače, kot se je ... S. DOKL vemo za izhod, toda drugi ga nočejo videti“ Cdgovori gozdarskega tehnika Toneta Zidarja i Mokronoga o sedanjih razmerah v gozdar-stvu Vztrajal je in izplačalo ^ je, 31-leini Jože Zidar, ^premni manipulant iz Mokronoga, je bil poleg ® dveh gozdarjev iz tre-^njske občine, Jožeta Po. jofinifca iz Trebnjega in ^na Zakrajška iz Poni-f®® — med prvimi 12 slu-stelji (izmed 38 vpisa-ki so ob delu v služ-^ te dni končali 4-letno Mednjo gozdarsko šolo, ^*^meški oddelek iz Pogine. O čem drugem naj bi J« pomenkovala kot o go-’^rstvu, ki je zadnja le- ^ tako prišlo na psa,- da I® gozdni delavci postali '^islabše plačani težaki. »Tone, bi vedel zdravilo Za izboljšanje tega položaja?« »Mislim, da je osnovna pomanjkljivost v tem, ker pnstopii republiški organi nočejo ali ne želijo odločneje posredovati, da bi bogastvo naših lepih go-zdov pomagalo izčrpanim hostam, ki smo jih izsekali, ker so bile bolj dostopne železnici in cesti, če bo ostala sedanja delitev na gozdnogospodarska območja, ostane kot rešitev le še sklad,, podobno, kot imajo na Krasu sklad za pogozdovanje. »O skladu že dolgo govorijo tisti, ki imajo slabe gozdove, oni drugi pa o njem nočejo slišati. V našem podjetju, GG Brežice, morate pa takoj povesti dohodek, sicer boste izgubili najboljše delavce, ki odhajajo drugam, kjer jih bolje plačajo. Kaj bosfe ukrenili'^« »Naše gozdno gospodarstvo bo najbrž prisiljeno zmanjšati obseg gojitvenih del. Boljša rešitev pa je vsekakor povečanje storilnosti v gospodarstvu, strokovna obdelava lesa, uvajanje mehanizacije, povečanje ponudbe različnih gozdnih sortimentov. Za to pa je potrebno več znanja, mnogo več znan'a. To velja za nas gozdarje in za kmete.« M. L. Prevarala miličnika - in šla v smrt Pred 14 dnevi je prom®^*^ železniške postaje v Pulju sporočil milici, da jfr ženska okoli 20. ure poskusila napraviti samom®^ s tem, da se je hotela vreči pod vlak ob nadvozu ^ Vodnj anski ulici, zadnji hip pa si je premislila. ™strela, ki se je takoj napotila na kraj dogodka, je srečala žensko ob ce- sti. Na vprašanje, kaj dela ^^ma na tem kraju, je odgovorila, da čaka na sin®> se je odpeljal z avtomobilom v Vodnjan. Ni kaz® ^ nikakršnih znakov neuravnovešenosti, dodala pa da ji skok pod vlak ne prihaja na misel. Ko so Zeleii njene podatke, je rekla, da se piše Ana Rakic> ua jg ^onia iz Preman-ture ter da je stara 55 let. Patrola je poročala svojim] se je zares vrgla pod predstojnikom, da se je pro- viaK in takoj umrla. Na pod- 1^1 Poročila patrole odprejš-nJ ga gg seveda sklepa-U, lia gre za, Ano Rakič iz ^'^anture. Na njen dom je miličnik, da bi obvesti družino, kaj se je zgodi-tjfliri j® srečal moža Ane ki je pKjpolnoma miličnik ni takoj po-čemu je prišel, pač pa j® Začel z njim govoriti to metnik najbrž zmotil ali pa da niso srečali prave ženske. Naslednje jutro pa je prišKJ na postajo milice novo obvestilo: ženska, ki je prejšnji večer hotela napraviti samo- Deček umrl na ki^ju nesreče v nedeljo, 5. oktobra, je blizu spomenika v Brusnicah umrl v prometni nesreči 12-letni Roman Hudoklin. Nenadoma je pritekel pred moped, s katerim se je iz Gabrja v Brusnice peljal Jože Iva-než. Mopedist je dečka zbil na tla. Poškodbe na glavi so bile tako hude, da jim je deček takoj podlegel. Zmikavt razkril streho s srede na četrtek prejšnji teden je zmikavt ukradel Karolini Vrviščar v Gornji Lokvici pri Metliki ženski plašč, dežnik in transistor znamke »Hockey«. V hišo se je pritihotapil skozi streho, ki jo je razkril. Najprej je preiskal podstrešje, nato paše sobe, kjer je našel plen. Zadevo še raziskujejo. POPRAVEK v vesti »Jagode v septembru«, objavljeni v prejšnji Številki našega lista, je nastala neljuba tiskarska napaka. Pisalo je, da je jagode našla tovarišica Jagodičevai ko se je vračala iz Radovljice. V resnici se je vračala le is bližnje vasi Radoviča. in ono. Tako je zvedel, da je Ana Rakič odšla zgodaj zjutraj v Banjole in da se mora vsak čas vrniti. Miličnik je že hotel povedati, da se Ana Rakič na žalost ne bo več vrnila, vendar pa je le še pomislil, da je bolje počakati, če že njen mož trdi, da bi se žena morala vrniti s prvim avtobusom. Bal se je, da ne bi moža žalostno sporočilo preveč prizadelo. In zares — Ana Rakič se je kmalu nato pojavila. Ko ie miličnik povedal, čemu je prišel k njim na dom, zadeve ni mogla razložiti. Sele v Pulju, kjer je nato videla truplo samomorilke, je v njej prepoznala neko svojo znanko iz Vintijana. Ta je torej prejšnji večer dala patroli milice podatke o Ani Rakič, da ji ne bi preprečili poskusa samomora. (Po »GLASU ISTRE Če vzameš, je manj sitnosti Na seji občinske skupščine Metlika je bila precej burna razprava o dodeljevanju stanovanjskih posojil bor-čem. Poudarjali so, da so pri delitvi denarja zmeraj teiave in da nikdar ni mogoče vsem ugoditi. Odbornik Janko Bračikaje ob tem dejal: — Tovariši, iz lastne izkušnje vam povem, da so ljudje veliko manj nejevoljni, kadar jim kaj vzameš, kot če deliS. Ko smo med vojno jemali ljudem vole iz hlevov, ni bilo nikoli takega razburjanja kot po vojni, ko smo delili sladkor. Takrat so se ženske steple. Kaj je kaliferija? črnomaljski odborniki so na zadnji seji sprejemali odlok o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena. Med drugim C gradivu piše, da se med take dejavnosti šteje tudi kaliferija. Odlok je bil tako rekoč že sprejet, ko se je oglasil odbornik prof. Janez Kambič: — Zdaj mi pa povejte, kaj je to kaliferija. To besedo sem iskal v slovarju, ki tma 780 strani, a je nisem našel. Sprva nihče ni vedel odgovora, končno pa je skrivnost pojasnil tajnik: — Tak odlok ima tudi republika, kaliferija pa najbrž ni nič drugega kot odvoz gnojnice. Počasi do sklepov Ribniška občinska zveza za telesno kulturo ima seje v gostilni »Pri pildarčku«. Preden sprejmejo na seji kakšen sklep, ga temeljito pretresejo z vseh plati. Na eni zadnjih sej je Štefan Lovšin menil, da je to pretresanje le pretemeljito, in je dejal: — Tovariši, mi bomo prej tono kofeta spili, kot kaj rešili! Kje so prijave? Na zadnji seji organizacij-skega komitja za dirko NAGRADA GORJANCEV 69, je tovariš Zalokar (dirktor MESARIJE) »vrgel rokavico« direktorju NOVOTEHNE, tovarišu Unetiču: »Pomerimo se z žabami na asfaltu v ,direktorski dirki’, pa bomo hitro videli, kdo je bolj srčan...!« »Obtežene bodo dobro!« ga je zavrnil Unetič. V Novem mestu imajo 4 di. rektorji citroenove »žabe«. Tehnična komisija prireditvenega odbora za dirko še ni dobila nobene prijave... Sarvaš je ujel f najtežjo ščuko | 5789-18 Tehtala je 5.85 kg in je, kot trdijo ribiči, najtežja po vojni v Rinži ujeta ščuka Kočevski ribič Jože Sarvaš je konec preteklega meseca ujel v Rinži najtežjo ščuko. Tehtala je 5,85 kg, dolga pa je bila 90 cm. To je najtežja ščuka, ki je bila ulovljena *>edeljski »avtomobilski veleturi«, rallyju veteranov, ki so ga pripravili ured-^tvo TT^ Avtomoto zveza Slovenije in novomeška tovarna zdravil KRKA, je *S^®lovalo 58 vozil, ki so prevozila progo od Nove Gorice do Kopra. Zmagul je Komotar iz Ljubljane z jaguarjem SS iz leta 1932. Na naši sliki je najsta^ ^?.\§^rtni avto na dirki ALMA iz leta 1928, v trenutku, ko njegov voznik Julij iz Ljubljane odstranjuje lato med spretnostno vožnjo (Foto: Ksaver DoIcnc) t ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ I t l Jože Sarvaš iz Kočevja je ujel doslej najtežjo ščuko v Rinži. Tehtala je 5,85 kg in bila dolga 90 cm. Sarvaš je lani ujel še daljšo ščuko (97 cm), ki pa je tehtala »le« 5,24 kg. Letošnjo je ujel na najlon, debel samo 0,30 cm. (Foto: Primc) letos v Rinži, po trditvah ribičev pa tudi najtežja, ki je bila v tej reki ulovljena po vojni. Ta ščuka pa ni hkrati največja. Lani je namreč isti ri-bič ujel kar 97 cm dolgo ščuko, ki je tehtala »samo« 5,24 kg. Tako ima ribič Sarvaš, ki je strah in trepet ščuk v Rinži, kar dva rekorda: ujel je najtežjo in najdaljšo ščuko. Letošnjo rekorderko je liplenil pri Gaju. Ko jo je zagledal, je najprej mislil, da plava po vodi metrsko poleno, potem pa je videl, da »poleno« miga z repom. Ble-stivko ji je v:^el pred gobec in začel vijačiti, ščuka se je pognala za njo šele, ko je bila že okoli 2,5 m od nje. Skoro pol ure se je mučil, preden jo je utrdil in spravil na suho. Jože Sarvaš trdi, da mu je prav ta ščuka odtrgala že lani in maja letos pto eno blestivko, prav zato meni, da je lov ščuk sicer zanimiv, vendar drag. Zanimivo je še, da je letošnjo rekor. derko ujel na najlon, debel samo 0,30 mm. J02E PRIMC ■ BRE2ICE — Delavske športne Igre, posvečene letošnjemu občinskemu prazniku, so v polnem teku. Več kot 450 udeležencev meri svoje moči v malem nogometu, namiznem tenisu, odbojki, streljanju, teiUsu kegljanju, golfu in šahu. Doslej bo tekmovanje zaključili le v minigoUu. Pri moških Je bil vrstni red naslednji; IMV : Brežice, Cateške Toplice I : čateSke Toplice n, Region : Pionir itd. Pri ženskah pa so bilo prve igralke Zavoda za kulturo, druga pa ekipa osnovne šole Br^ce. (V. P.) ■ NOVO MESTO — Končan je brezkategomiški šahovski turnir, na katerem Je sodelovalo 13 igralcev. Zmagal Je Tomo Zigante z 10,5 točke; sledijo: Ivančič, 10. Križman, Damjanovič fl, Vančič, Jevšek 7, Marolt, Kranjc, Sturm 5 itd. Jutri bodo šahisti, Id so dobili fietrto kategorijo, in durgi ks sačell z novim kategoimiSkdm turnirjem. (P. B.> m Reviziia Krakarica se je že drugič prebudila, moža pa še ni bilo A sestanka. Skrbelo jo je, saj ponavadi ni bil zunaj dlje kot do desete. Zdaj pa je že polnoč in ga še ni. Usedla se je na postelji in prisluhnila. Ce ga ne bo še nekaj minut, bo to znamenje, da nekaj ni prav. Takrat pa se je začel trgati pes, fci je bil priklenjen na verigi, in zaslišala je, da gre proti hlevu on, njen Silvo. Konji so zarezgetali, ko se je c^lasil gospodar, pes pa je milo zacvilil. »Nocoj ste pa dolgo sejali!« je rekla, ko si je sezul čevlje in jih na rahlo postavil k peči. Mislil je, da žena spi, pa da se mu zato ne bo treba opravičevati. Malo je pomolčal in razmišljal: ali ^j ji povem, kaj se kuha, ali pa naj kar rečem, da se je malo zavleklo, ker tisti z okraja ni hotel prej nehati. Pa kaj, enkrat bo tako zvedela, zato je že kar bolje, da ji sam obrazloži položaj, v katerem se nahaja zdaj sam in še nekateri njegovi somišljeniki. »Je že tako,« je odvrnil, »če bi bil to vedel, bi ne bil nikoli iskal pokojnine, čeprav punce ne bi imele toliko dote, kot je bodo imele zdaj. Najbolj nerodno je to, ker zdaj vsi vedo, da smo imeli hlapca pri hiši, da imamo velik grunt, da nisem bil niti eno uro nikjer v delovnem razmerju, pa^ tudi v hosti le tri tedne. Ja, vidiš, takrat je to šlo, ker se je dalo takole malo podmazati, zdaj pa revizija...« Krakarica je sicer že slišala nekaj šušljati zavoljo tiste pokojnine, ampak, kaj pa se more zgoditi? Kdo pa je tak, da bi delal, kot je navedel v tistem pismu? Saj ni nihče vprašal, če je res. Delali pa smo tako vsi in vedno. Le kdo more dokazati, da ni bilo tako? »Od kod pa je tista Revizija doma?« je hotela vedeti? Ker ji mož tega ni znal pojasniti, je modrovala: »Če je bila kaj v partizanih, jo gotovo poznam, čeprav se jih vseh ne spominjam. Kje pa so več spale kot pri nas? Ampak imena, tega se ne spomnim, da bi bila katera. Pravzaprav pa so imeli ta višji drugačna imena, kakor piše v krstnih bukvah.« * »Revizija bo pregledala vse, je rečeno, in da se bo postopalo po zakonu, tako je trdil tisti, ki se spozna na te reči, češ da je zmanjkalo denarja, ker je veliko goljufije zraven.« Neža je zazehala in, prepričana, da se bo dalo tudi Revizijo podkupiti, posebno če je bila kdaj med vojno pri njih, je potolažila moža: »če se bo le dalo, je treba ugotoviti, kje ta ženska stanuje, in brez skrbi bodi, jaz že vem, kako se maže, da fee vrti! Le brez skrbi zaspi! Pa ne pozabi: če škriplje, je treba mazati.« Naslednje jutro sta se Krakar in njegova žena odpeljala v mesto, da bosta poizvedela, kje stanuje tovarišica Revizija. Na koleslju sta pustila pletenko s črnino, zelenko stare slivovke in v papirju, ki ga je Krakarica nalašč za to kupila v trgovini, je bila zamotana šimka. Ko sta stikala po raznih uradih in nazadnje le zv^ela, da tovarišica Revizija spi, da pa vsaj v občini ni nikogar, ki bi si jo upal poklicati, sta se vrnila h koleslju. Medtem jima je vsa prtljaga z voza neznano kam izginila. Drug drugega sta tolažila, da je tako vse v redu in vredno vsega »mazila«, kar sta zvedela. Nekdo jima je namignil, da se ne bo nikoli zvedelo, kaj vse se je skrivalo za resničnimi dokumenti, ki naj bi jih pregledala prav tista Revizija, katere ne bodo nikoli poklicali. Kdo pa bi bil tako ne-umeri, da bi si sam nakopaval nevšečnosti? Država pa naj da, saj ima! Toda potiho, da se tista tovarišica morda le ne bi zbudila... NANDE GAMS (Honorar 100 din) — So vam brinetke všeč? Jutri o turizmu Svet za gospodarstvo bo jutrišnjo sejo posvetil turizmu v brežiški občini. Za eno prihodnjih sej pripravljajo gradivo o problematiki v tovarni pohištva in možnostih, ki se ponujajo za poslovno sodelovanje. »Devet nas je premalo« Svet brežiške občinske skupščine za urbanizem je na sejj danes teden predlagal, da je treba takoj naročiti urbanistični program občine v celoti, kakor tudi urbanistični red. Program mora točno določiti rezervate za turizem, industrijo, kmetijstvo m druge namene, da ne bo več nejasnosti pri izdajanju gradbenih dovoljenj. Svet sestavlja devet članov, vendar so na seji menili, da je to premalo, zato naj bi skupščina imenovala še štari. Predsedstvo prvič skupaj 6. oktobra se je sestalo na prvi seji občinsko predsedstvo, katerega člani so razen predsednika jn podpredsednika skupščine vsi predsedniki svetov, predsednika obeh skupščinskih zborov in vodilni predstavniki SZDL, ObSS, ZK, ZMS in ZB NOV. Na seji se je izoblikovalo enotno stališče do razvoja turizma v občini, do industrije, zlasti Tovarne pohiišt-va, Opekarne in globoškega rudnika. Udeleženci so dobili informacije o investicijah v Šolstvu, o gradnji mostu čez Savo in drugih naložbah. vsak mesec NOV PROGRAM RADIO BREZICE PETEK, 10. OKTOBRA: 18.00 do 18.10 — Napoved programa in poročila. 18.10—18.30 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 18.30—19.30 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. NEUEIJA, 12. OKTOBRA: 11.00 — Domače zanimivosti — Prihodnji teden v republiški skupščini — Iz poročila sodnika za prekrSke — Edit Lukež; Pomen vzgoje v predšolski dobi in stanje v občini Brežice — Za naSe kmetovalce: Mira Skočaj — Sajenje in gojenje cvet- ia v jeseni — Iz slovenske glas-lene zakladnice —• Nedeljski intervju: Brežiški turiaem v letu 1969 — Pozor, nimaS prednosti! — Obvestila reklame in spored kinematografov. 13.00 — Občani Čestitajo in pozdravljajo. TOREK 14. OKTOBRA: 18,00 do 19.00 — Svetujemo vam — Jugoton vam predstavlja — Iz naše glasbene Sole — Tee* .'inski športni komentar — 19.00—19.30 — Parada popevk v domačem valu. St Livarji v Dobovi bodo zidali Stroji počasi zamenjujejo žuljave roke Trgatev v Drenovcu. Traktorska prikolica bo vsak čas zvrhano polna sladkega grozdja. V zadružnih vinogradih bere vsak dan po 30 do 40 ljudi. (Foto: Jožica Teppey) OKOLI STO HIŠ ČAKA NA STUDENČNICO Zadruga jim bo posodila za vodovod Zajetje bodo zagotovo zgradili .še to jesen - Za vodovod so se Bizeljanci resno odločili. Zaenkrat bo napajal le Bizeljsko in del Drenovca. Stara vas, Gregovce, Dramlja, Vitna vas in Bračna vas so imele le po dva, tri interesente, kar je mnogo premalo. Kb bi imeli botra z denarjem, bi prispevek lahko naknadno obračunavali, tako ne gre. Zajetje bodo uredili še to jesen. Ce bo vreme suho, na meravajo priprave za vodovod nadaljevati, sicer pa bodo vse skupaj opravili na F>omlad. Zajetje imajo v bližini gostilne pod Gorami. Vode priteka po 60 hektolitrov na uro. Za potrebe Bizeljskega je to dovolj. Točnega predra-čvma nimajo, zato pobirajo za seda^ le akontacijo po dva tisoč dinarjev na hišo. Vodo bo dobilo okrog 100 hiš. Prijave ljudje še vsak dan prinašajo. Po sedanjih predvidevanjih bodo .dosegli stroški za vodovod 300.000 dinarjeiv. Kmetijska zadruga bo dala 30.000 dinarjev, pa tudi krajevna ^upnost je obljubila svoj delež, prispevek pričakujejo tudi od občinske skupvščine, ki je do sedaj še povsod nekaj primaknila. Tistim, ki so v ’nr5vp-trenutno denarja nimajo, bo pK>magala zadruga s svojim ali bančnim kreditoan. Tako se nihče ne more izgovarjati, da ne gre zraven. Odkar so določili, da bodo vsak naknadni priključek zaračunali 50 odstotkov draže, nimajo več težav z ljudmi. Pravijo, da so prej najbolj sitnarili ravno tisti, ki imajo denar. Z odločitvijo o podražitvi za priključke p>o dograditvi vodovod je tudi to urejeno. J. T. Zakaj iz pisarne v pisarno? Čez Sotlo gradijo most Na cesti, ki povezuje Bizeljsko S Klancem, gradijo nov most čez Sotlo. Stari je bil že dolgo neuporaben in zaprt za ves promet z motornimi vozili. Denar za gradnjo mostu na meji bosta prispevali- obe republiki, Slovenija in Hrvatska. Stroške si bosta delili na polovico. NOVO V BREŽICAH ■ MENTOKJK PIONIRSKIH ORGANIZACIJ na šolah so včeraj povabili na razširjeno sejo pred-sedstvu občinske Zveze prijateljev mladine. Delu s pionirji so namenili tokrat posebno pozor nost. Na seji so poročali o počitniškem letovanju otrok, ki je bilo letos izredno uspeSno. Na dnevnem redu Je bilo sodelovanje v Jugoslovan.sklh pionirskih igrah, priprave na občiasko pionirsko konferenco, naloge druStev do občnih zborov ter tekmovanje društev med sobo|. ■ v imKZICAll ZMANJKl'JK KRUilA. 2e nekaj časa se dogaja, da so trgovine popoldne brez kruha. S kruhom oskrbujejo me Sčane tri pekarne: Mestna pekarna, zasebna Slivnikova pekama in easebnl pek iz Cerkelj. Kaže, da to ni dovolj, zntn bi bil že zadnji čus. da bi vsaj mestno pekarno modernizirali in povečali. ■ MAKADA^ISKO flKSTO OD MOTFI.A NA CATICZL do križi- Sča pod avtomobilsko cesto pri Budiču nameravajo asfaltirati. Del stroškov bo kril PETROL, del občinska skupSčina, drugo pa vaščani, ki si že od nekdaj želijo znebiti se nadležnega prahu. Pa tudi turistom ni najbolj po volji neurejena ccsta, čeravno jim sirer na Čatežu izredno ugaja. Dcluvce cestnega podjetja bodo povabili v vas potem, ko bodo ti končali delo proti Pohanci in Brezini. ■ NA gimnazi.)ski:m k.ri-se vsak dan zadržujejo ljubitelji tenisa. Letos so ta šport vključili v delavske Športne igre. Prijavilo se je sedem ekip, ki že preskušajo svoje sposobnosti. ■ lAItOI.KA ZA OZIMNICO PO 15 l'.\R. Kmetijska iaclruga na Bizeljskem prodaja zimske sorte jabolk po 15 par kilogram, če 90 Jih kupci pripravljeni sami obrali. Sadje Je letos izredno polno in poceni. S svojimi delavci ga ne obirajo, ker je delo predrago. Komite občinske konference Zveze komunistov v Brežicah je 3. oktobra poslal predsedstvu občinske skupščine in Stanovanjskemu podjetju opozorilo, v katerem zahteva dolgoročnejše rešitve pri gospodarjenju z gradbenimi zemljišči. V vsakodnevnem poslovanju nastajajo spodrsljaji in napa-ke, ki imajo včasih neprijetne posledice. Občani se pritožujejo, češ, da so pri reševanju od primera do primera nekateri prikrajšani, drugi spet privilegirani. Ke ni dovolj siste-matične in dolgoročne politike pri gospodarjenju s temi zemljišči, so posamezni organi prisiljeni reševati stvari posamično. Rešitve so večkrat nestrokovne. Tudi obveščanje o licitacijah za zemljišča je po mnenju nekaterih pomanjkljivo, ker niti približno ne vedo da. turna objave in jo tako spregledajo. Razen tega hodijo interesenti za gradnjo hiš iz pisarne v pisarno, od vrat do vrat, ker ne vedo, na koga naj se pravzaprav obrnejo. Take stvari pa prav gotovo ovirajo pobude občanov za postavitev lastnih domov. Komite pričakuje, da bodo pri* stojni organi skušali to čim-prej urediti. V dobovski livarni so minuli teden dobili nov stroj za čiščenje odlitkov. Deset starih milijonov so odšteli zanj podjetju GOSTEL v Novi Gorici. Tako velik je, da ga niti pod streho stare šupe niso mogli spraviti. Za silo so ga uskladiščili poleg delavnice, kjer bo ostal tako dol-go, dokler ne bodo našli zanj primernejšega prostora. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekle štirinajst dni so v brežiški porodnišnici rodile: Neža Novosel iz Brezine — Martina, Marija Požgaj iz Vel. Doline — Tatjano, Nada Damjanovič iz Kremena — Tranija, Ana Meke iz Krškega — deklico, Viktorija Pre-mozar iz Leskovca — Srečka, Antonija Cizelj iz Dečnih sel — deklico, Štefanija Jazbec iz Skopic — Mihaelo. .Ana Kragl iz Brezovega — dečka, Marija Hribar iz Bušeče vasi — Srečka, Majda Avguštin IZ VctiIš — dečka, Katica Golobič iz Laduča — dečka, Marija Volk iz Sobenje vasi — — Elko, Terezija Turk iz Rožnega — Branka, Majda Mežič iz Vrbovške vasi — Bojana, Alojzija Prevodnik z Bizeljskega — Nika, Elizabeta Ernesti iz Sevnice — Natašo, Marija Radej z Blance — dečka, Marija Stergar iz Sel — deklico, Terezija Suban iz Bo-štanja — dečka in deklico, Ana Tomše iz Krške vasi — deklico, Valerija Kovačič z Blarice — Saša, Ivica Kuševič iz Brežic — Aleksandro, Marija Kopinč iz Vel. Obreža — dečka, Jožefa Budna iz Kališevca — Franca, inž. Cirila Osterc-Scpec iz Trnja — Matejo in Kristina Janc iz Arta — deklico. Čestitamo! V PSšecah trgajo šolarji Za trgatev v zadružnih vinogradih na Pišečkem letos primanjkuje ljudi. Na posestvu so zelo hvaležni osnovni šoli za razumevanje. V stiski so učenci priskočili zadrugi na pomoč. Pohvalili so jih, ker so zelo pridni berači. Trgati so nameravali začeti šele 5 oktobra, ker pa je grozdje začelo gniti, so morali bolj pohiteti. Livarji bi radi zidali nove delavnice, saj stare skoraj ne zaslužijo tega imena. Zdaj iščejo prostor.'- V kratkem pričakujejo odobritev ali zavrnitev lokacije, ki so jo izbrali. V podjetju imajo nasploh precej zvezane roke. Dolžniki počasi poravnavajo račune in najmanj trije meseci pretečejo, preden plačajo dolg. V Livarni pravijo, da so že tako dolgo brez denarja, da so se že privadili na to. Do konca avgusta letos so imeli nekaj nad milijon dinarjev prometa. Plan so presegli, čeprav je bil del dohodka pisan le na papirju prav zaradi dolžnikov. Računajo, da bodo do konca leta ustvarili za okoli 1,500.000 dinarjev vrednosti, kar je za 100.000 dinarjev več kot lani. V tem obrtnem podjetju je zaposlenih po 23 delavcev. Na mesec zaslužijo povprečno po 900 dinarjev. Počasi bi livarsko obrt radi nekoliko modernizirali, da jim ne bi bilo treba vsega dela opravljati z rokami. Zato se trudijo za novo delavnico in kupujejo nove stroje. Nova cesta do Ponikve Krajevni skupnosti Velika Dolina je priskočila na pomoč občinska skupščina Brežice, ker z lastnimi sredstvi ni mogla dokončati ceste do Ponikve. Vaščani se že veselijo občinskega praznika. Do takrat bo namreč cesta končana. »Posavje« na dražbi 6. oktobra dopoldne je bila v likvidiranem obrtnem podjetju POSAVJE v Brežicah dražba premoženja, ki je š® ostalo. Večino orodja je kupilo Obrtno kovinsko podjetje Dobova. Za poslopj® je bila edini kupec občinska skupščina Brežice. V POSAVJU NE VIDIJO OVIR ZA POKRAJINSKO KULTURNO SKUPNOST Golob na strehi ali vrabec v roki? Trdni denarni viri so najboljša pot do načrtnosti v kulturi Beseda dolgoročni načrt je prisotna malone pri vsakem temeljitejšem pretresu dogajanj v gospodar stvu, kadar pa gre za kulturo, zanjo malokdo vpraša. Programi teh dejavnosti so sicer nujen privesek splošnih načrtov, vendar so tako vezani na denarne vire, da jih doslej marsikje niso jemali resno. Spominjam se, da je bilo žp nekaj let zapovrstjo zapisano, kaj vse bi potreboval Posa\'ski muzej, toda ker denarja ni, ostaja vse pri starem, Res je, da ima kultura svoj sklad, toda ra?;položljiva vsota je za poklicne ustanove in društveno dejavnost mnogo premajhna. Nihče se nikoli ne obregne, če je kulturni delavec z visoko izobrazbo za svoje delo slabše plačan kot delavec brez večje drušibene odgovornosti v V poslovalnici IZBIRA vam nudi trgovsko »KRKA« Brežice, veliko izbiro ženskega In inuške(;:a tek.stihieKU hlUKU v najnovejših modnih barvah po ziii/:inlh cenah. Za vaš obisk in nakup .se priporoča kolektiv poslovalnice! BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekle štirinajst dni fto se ponesrečili in l.skitli pomoč v brežiški bolnišnici; Janeza liotku, upokojenca iz Sol, so stisnili blodi in mu po škodovali prsni koš; nemartU Urhaiič, delavka iz Zasapa, se je pri delu v ponedeljek udarite v glavo; Vlutlkn I.,apiili, hči kmeta iz Cmca, Je padla v kuhinji in si poškodovala desno koleno; Jože Klav^.ar, kmet Iz Reštanja, Je padel s kozolca in sl po.«ikodoval Rlavo, desno roko in obe nogi; Kariču flolob. kmetica !z Bestov-Ja, Je padla na dvorišču in si poškodovala glavo; NeJo (irrSak, kmetico iz Drenovca, Je brcnila krava in Ji poškodovala desno roko; Vinko Vlahovič, kmet iz LepoKlavca, jo padel z motorjem in .sl poAkodoval gli'vo. administraciji. Nasprotno, sprožil bi se cel plaz očitkov, če bi ta s prejemki do segel ali presegel koga v dobro stoječem podjetju. Odnos do teh vprašanj resda ni povsod enak, odvisen je od razvitosti občine in od ljudi, ki kroje njeno politiko. V Posavju je kulturno življenje kljub težavam dokaj bogato. Malo več sodelovanja bi ga lahko še popestrilo. Vsako zapiranje občir..skih vrat je tudi v kulturi nesmiselno. Da je tako, so ix)ka-zale nekatere skupne prireditve, ki 'so odlično uspele. Doslej je bilo največ skupnih načrtov v delu svetov Zveze kulturnih organizacij. »Pri nas za sodelovanje ni ovir,« so pK)udarili pred dne- vi člani svetov sevniške, brežiške in krške občine na skupni seji v Brežicah. N Sveti bodo snovali skupne naCirte Se naprej, začeli pa bodo tudi razpravo o možnostih za ustanovitev kulturne skupnosti v Posavju. Predsednik prosvetno-kulturnega zbora slovenske skupščine Miloš Poljanšek je pojasnil namen teh skupnosti in možnosti za financiranje združenih progrramov. Osnutek zakoiia bo vseboval tu- di predloge za denarne vire, 17. katerih se bodo najpajale-Pobude za ustanavljanje kulturnih skupnosti so prišle 2 občin. Prav tAm pa sloni velik del kulturnih prizadevaj na ramenih zanesenjakov, k* »a svoje delo nikoli ne dobe niti ne zahtevajo plačila-Toda v tem je ravno vrzel* saj se razvijajo le »dročja, ki Imajo ljudi te vrste, druga pa spijo. Kulturne skupnosti naj bi torej prinesi® s seboj več načrtnosti, pa di sicer bo vsebina njihovega dela zahtevnejša kot v svetih ZKPOS. Te skupnos-o bodo združevale poklično amatersko kulturo in skr^ le za njuno enakomernejša^ rast. J02ICA TEPPE^ Nagrada za racionalizacijo Organi upravljanja Skl CELULOZI so pred kra -kim dali v razpravo koleKJ -vu predlog za nov o delitvi osebnih dohodk ■ Z njim bodo vpeljali za racionalizacijo, če , vplivala na povečanje pr ^ vodnje in zmanjšanje P slovnih stroškov. Pravico Izrednih nagrad /a raciona»-zacljo bo Imel vsak ^ lektlva ali skupina ki bo dokazala, da je j’ tovljen učinek za celotni lektlv. v dolini skrbe tudi zanje Zgled, ki bi ga podjetja lahko posnemala ” Nad podružnično osnovno Solo v Brezju ima patronat podjetje ELEKTRO CELJE — lOJrat Krško. Gorjanskim dolarjem kolektiv veliko pomaga. Obdarja jih s kompleti Šolskih potrebščin, s copati in drugimi koristnimi darili. Tudi za izlete jim prispeva del stroškov. 0:roci m učiteljici so zelo hvaležni za tako pozornost, *1 so je deležni po dvakrat ali t^rikrat v letu. Letos so dobi-Ji celo električni štedilnik za šolsko kuhinjo, da imajo lah-^0 toplo malico. Pozimi jim^ te veliko pomeni. Pot po snegu in mrazu učence krep- ko zdela, zlasti še, ker mnogi nimajo primerne obutve. Na tej šoli je okrog 40 otrok. Obiskovati morajo kombinirani pouk. V višje razrede se vozijo v Podbočje. Kombi je nov in prevaža otroke šele od letošnjega septembra dalje. Prej so morali to i ^ot prehoditi. V prvi razred so se letos v: i le štirje učenci. To je izreden primer in že v naslednjih letih bo prvošolčkov spet več. Za tiste štiri dečke pa je to po svoje tudi sreča, saj se bo tovarišica lahko več ukvarjala z vsakim od njih. J. T. Zaposlitev je najboljše zdravilo Delo z mladoletnimi prestopniki zahteva precej visoke denarne vsote, ki pa skrbniškim organom pri občinskih skupščinah niso vedno na razpolago. Preventivnih ukrepov se tudi v krški občini ne morejo vedno poslužiti. Odlikovanja Brezskrbnost na otroškem igrišču v Krškem. Takole si želijo urediti prostor za najmlajše tudi na Senovem. (Foto: Jožica Teppey) Sele takrat, ko je največ-wat že prepozno, oddajo otroka v zavod, medtem ko v mnogih primerih ostane le delo z družino in \^livom na okolje, v katerem otrok živi. Stroški v zavodih so izredno visoki in že sami po sebi izključuijejo pošiljanje prestopnikov v ijjihovo oskrbo. Lani je skrbstvena služ'ba v Krškem obraviiavala 22 družbeno neprilagojenih otrok. Le enega je poslala v zavod, problematični i>a so še najmanj trije, ker se pri njih niti rejništvo najbrž ne bo obneslo. Mladoletnih prestopnikov je bilo lani .“ie. V večini primerov 90 to vzgojno zelo zanemarjeni otroci. Ce bi jih po osnovni šoli lahko zaposlili, bi se hitreje vživeli v normalno okolje. Tako pa vse prepogosto ostajajo na j Popoldne lažje do zobozdravnika i Kljub temu da zobna ambulanta v krškem zdravstve-domu dela tudi popold-! je zaradi številnih bol-: Wkov težko priti do zobo-pravnika. Sedaj pa bo to ^je, ker tudi zobozdravnik v Obratni ambulanti Tovarne *^elu!oze in papirja ordinira v l^poldanskem času, in sicer o torkih in četrtkih od 15. •io 18. ure. Sindikati so oživeli Na priporočilo občinskega sindikalnega sveta v Krškem So se delovne konference cesti in so prepuščeni nje-smdikalnih organizacij po de- nim vplivom. lovnih kolektivih začele 6. ______________________________ oktobra in bodo končane ^ajpozneje do 15. decembra. njih volijo delegate za ot^ni zbor ObSS po temle ključu: v podjetjih z več *ot 400 zaposlenimi bodo \z-rali enega delegata na 65 elavcev, v delovnih orga-^izofjijah z manj kot 400 čla-^ kolektiva bodo volili po delegata na 40 zaposle-delovne organizacije z kot 40 delavci pa bo stopal po en predstavnik. ^^abilo za upokojence - tv upokojencev v Kr- bo 19. oktobra priredi-' |zlet za svoje Člane. Naj-bodo odpotovali v Za-od tam pa v Varaždin ZA PREVOZ ODDALJENIH OTROK SO DOBILI KOMBI Štirideset let šole pod Bohorjem Skrbi za šolo se nadaljujejo — Brez samoprispevka ne bo šlo Na Senovem so odprli prvo šolo 1923 v stari, preurejeni rudniški zgradbi. Leta 1929 so sezidali novo, za tiste čas naravnost razkošno šolo. Največ zaslug zanjo je imel Josip Škoberne z Bovškega, takratni poslanec. Ob štiriideseitletnici se je močno zavzel za obnovo šole predsednik občinske skupščine Krško Jože Radej. Jubilej šole smo slavili 28. septembra. Poslopje je dobilo sodobno elektrifikacijo, c^ravljena so bila vsa zidarska in nu-zarska popravila, izboljšana j« zastekliterv in poskrbljeno je za primemo aračenje. Šol- ski prostori so prebeljeni, stavbno pohištvo je na novo prepleskano in parket je položen v vseh udilni-cab. Predračun za to je znašal 120.000 dinarjetv. Vsa dela so bila (H>ravlje-na med počitnicami v iered-no kratkem času. Delavci, zlasti tisti iz Rudnika, so se zavedali, da obnavljajo svojo Solo. Delali so z veliko DELAVSKI SVET CELULOZE ZA SPROSTITEV CEN Papirna barka se še ne potaplja toda če bo šlo tako naprej, bo industriji papirja trda predla Oskrba s celuloznim lesom povzroča kolektivu Tudi na kmeta drružba ne Tovarne celuloze in papirja v Krškem hude skrbi, sme pozabiti, saj je lastnik Gozdne gospodarske organizacije v Sloveniji ne iz- več kot polovice slovenskih polnjujejo pogodb in v prvih sedmih mesecih so do- gozdov. Po reš>itvi nujno fcli- in ne delavnice za tehnični bavile podjetju le 39 odst. obljubljenega lesa. Pred- neurejeni odnosi med pouk. Del finančnega breme- vnemo in 5. septembra so bili prostori pripravljeni za pouk. Praznovanje 40-letnice smo povezali s pionirskim praznikom. V gosteh smo imeli razen predstavnikov skupščine in družbenih organizacij iz Krškega in S«iovega tudi nekaj upokojenih učiteljev iz bližnjih krajev. Proslavo so F>o seji sveta šole pripravili pionirji. Ob tej priložnosti so podelUi zahvale tistim po-sameaiikom in podjetjem, ki so največ pripcKnogli k obnovi šole. Za štiridesetletni jubilej se je uresničila velika žeiija dolarjev in njihovih staršev iz oddaljenih krajev razsežnega Bc^orja. Sola je dobila kombi, s katerim se bi otroci vozijo k pouku. Praznovanje je za nami, skrbi za ureditev šole pa še ni konec: na obnovo Saka izrabljeno pohištvo v učilnicah, urediti moramo garderobe, šola nima primernih prostorov za mlečno kuhinjo stavniki gozdnih gospodarstev opravičujejo to z zmanjšanim odkupom lesa od zasebnikov. ^ Hrvaško Zagorje. Ustavili nii ^ gradu Trakošča-. m v Titovi rojstni hi^i v ^i^rovcu. Vračali se bodo ek Bizeljskega. Delavski svet je na zadnji seji zahte\'al od zveaa>ih organov sprostitev cen proizvodom papirne industrije. Zavzel se je za prepoved izvoza iglavcev, kar naj bi veljalo tudi za žamanje. Vse to pa terja sklepanje dolgo- Brežičani na Gorjancih Brežičanov, ki imajo radi izlete v neznano, je ^velo 28. septembra prijetno nedeljo na Polomu t Gorjancih. (Foto: Vlado Podgoršek) ročnih pogodb z lesnimi pro izvajalci. Da bi čLmprej prebrodili težave zaradi pomanjkanja lesa, je delavski svet tovarne predlagal, naj republiški organi preučijo možnosti za povečano sečnjo. O tem bi se lahko predstavniiki lesne »1 papirne industrije kmalu začeli dogovarjati. CELULOZA KrSko kirije letos 50,6 odst. potreb lesa iz Slovenije, 37,5 odst. ga dobi v. Hrvaške in Bosne, 11,9 odstotka pa ga uvaža. Pred štirimi leti je bila slika precej drugačna; Slovenija je tedaj dobavljala 76,7 odst. lesa, ie uvoGsa pa 90 ga naročili le 2,5 odst. Osnovni raalog za pKMnanj-kanje vidijo v krški tovarni v cenah in v lokalnem vplivu na usmerjanje lesa. Celu-toani les je prepoceni, zato ga proizvajalci prodajo raje za druge namene. Industrija papirja je za sprostitev cen na lesnem tržiSču, seveda pe zahteva tudi od Hveane administracije, da ne postavlja več omejitve cen papirnim iaadelkom. Oe se t» ne bo uredita, bo prihodnje leto Se slabše: bairika se bo sažčela potaplja-tt. Klic na pomoč Je pravo- g025dnimi gospodarstvi in za^ sebnimi lastniki. Kmet mora videti v poseku in goisdo-vih korist zase in za družbo. J. T. 600 din najnižji mesečni dohodek Novi pravilnik o delitvi osebnega dohodka v krški tovarni papirja predvideva kot minimalni osebni dohodek za delavce tega podjetja 600 dinarjev mesečno. To ve- na si bomo skušali naložiti na lastna pleča v obliki samoprispevka. Za ostalo pa bo prav gotovo našla razumevanje družba, saj je mladi rod pod Bohorjem vre den njene {jomoči. DARINKA KOLAR Včeraj popoldne so na razširjeni seji občinske zveze prijateljev mladine v Krškem podelili zlate znake in priznanja najprizadevnejšim 61a. nom DPM. Zlata odlikovanja republiške Zveze prijateljev mladine so prejeli: Stane Nunčič, direktor AGROKOMBINATA, Marija Ackovič, gospodinja iz Krškega in Janja Trampuš, uslužbenka občinske skupščine. Na setji so sprejeli tudi delovni program Zveze za leto 1969/70. Brezposelnost le na papirju Slišati je, da irna Zavod za zaposlovanje v Krškem precej brezposelnih na svojem seznamu. Med njimi je zlasti veliko žensk in za delo manj zmožnih občanov. Iz izkušenj mnr. sikdo sklepa, da ti ljudje brez zaposlitve niso vedno priprax)ljem prijeti za delo. Tako na primer Agrokombinat zelo težko dobi delavce za obiranje jabolk in hrušk in si mora pomagati z učenci in dijaki. Se težje je dobiti med brezposelnimi gospodinjsko pomočnico. Kaže, da je fizično delo nekaterim pod častjo. Kaj početi z gozdovi? Jutri, 10. t.m., bo v Krškem javna razprava o zakonu, ki bo krojil usodo naših gozdov. Sklicuje jo sekretar občinske konference S2®L Krško Peter Markovič. Na razpravo vabi zasebne lastnike gozdov, predstavnike lesne industrije in Gozdnega gospodarstva. Sklicatelj, to je Socialistična zveza, pričakuje, da bodo udeleženci prišli na dan s koristnimi predlogi za dopolnitev osnutka omenjenega zakona. Slabim plačnikom nič več blaga Med delovnimi organiisaci-jami, ki imajo veliko nerednih plačnikov za prodano blago, je tudi krška tovarna papirja. Znesek dolžnikov je do prvih oktobrskih dni narasel že na 46 milijonov dinarjev. Da bi zmanjšali to vsoto, so samoupravni organi v podjetju sklenili ustrezno ukrepati. Najslabšim plačnikom bodo celo ustavili dobave. KRŠKE NOVICE ■ I*ONOVNO DELAVSKE PRO- GE. Tovarna papirja bo s tretjim novembrom spet uvedla avtobu- ■ DVODNEVNI IZLET BOR. CEV. Krajevno Združenje borcev _________________________________________________ ______________ ________ NOV KrSko je v soboto in nedelja za polni delovni čas in_______________________g^e prevoze za svoje delavce. Av- Ijo priredilo izlet za svoje čluie. Qtood«!*otno izDOlnitev delov- tobusi bodo vobiH iz Brežic, iz Zanimivego potovanja se je ude- K Ta Kostanjevice in iz Mrtvic. Na teh ležilo 80 nekdanjih borcev. Fotonih obveznosti. Ta osebni ao- bodo zajeli večino delav- vali so skozi Škofjo Loko, si hodek je enak tistemu, ki cev, ki so v zimskem času po- ogledali bolnico Franjo, partizan- ea ie vsem delovnim orga- trebni prevoza. Prevozi bodo tra- sko vas Dražgoše Bohinj. Na- ^o prvega aprila prihodnjega slednji dan so se prek Bleda in ODCini sveiovaa podjetje bo mesečno porav- nalo delavcem stroške nad 50 dinarjev. ■ POT V NEZNANO. Avto-^oto društvo Krško je preteklo nedeljo organiziralo izlet v neznano. Tako kot dosedanja tovrstna potovanja pod pokroviteljstvom dru- nizacijam v občinski sindikalni svet. Zimska srečanja po vaseh V razgovore na vasi, ki jih letoftnji uslet do- meter Begunj zadovoljni Tmili domov. Za dvodnevni iziet »o udeleženci plačali le po 30 dinarjev, ostale stroške pa Je krila krajevna organizacija Zveze lx>rcev. Pohvaliti kaže prevoznika, to je IZLETNIKA iz Celja, ki J« priznal 50 par popusta ?a vsak prevoženi kilo- v krški občini prirejajo za kmečko prebivalstvo vsako zimo, bodo letos vključili sodelavce delavske univerze, strokovnjake AGROKOMBINATA in predavatelje od drugod. Sekcija za kmetijstvo pri Socialistični zvezi je sklenila, da bi letos dali večji poudarek praktičnim nasvetom, bodisi za sadjarst- bro pripravljen in se ga je udeležilo veliko članov AMD. ■ SED\J PA ZARES. Čeprav Je bilo predvideno, da bodo staro pošto na Vidmu podrli že konec avgusta, še ni prišla na vr-sto. Rušenja se bodo lotili konec oktobra. Delo bodo c^ravili delavci gradl)enega podjetja PIONIR. Na istem mestu bodo takoj začeli gradili trgovski lokal. ■ POST-VJNO POSI-OPJE PRE-UREJAJO. Vzdolž proge Sevnica— Dobova hitijo % elektrifikacijo. Trenutno ureiJaJo postajna območja v KrHkon In Brežicah. Postajno zgradnjo v K^em tudi preurejujejo In prezidavajo, da se potnikCHn ne bo več treba zadrževati v tako zapuščenih prostorih. časen in se da z dogovori In ukrepi ie moi^lkaj spre- vo, vinogradništvo ali goje- menitt. nje žitaric. 41 (1020) ^ dolenjski list 13 Kaj mislijo člani ZROP? Na nedavni skupščini krajevnega odbora ZROP v Sevnici, ki se je je od 200 članov udeležilo le 39, so obravnavali nov zakon o narodni obrambi. Skupščine se je udeležil tudi predsednik občinske skupščine Marjan Gabrič, ki je sprožil vprašanje, kako naj pred odborniki zagovarja precejšnjo vsoto denarja, ki je potreben za delo te organizacije. Člani ZROP so menili, da se bodo morali rezervni oficirji in podoficirji in vsi tisti, ki jih omenja zakon o narodni obrambi, še nadalje izobraževati, ker je to njihova velika dolžnost. JANKO BLAS Takse — nazaj! Sevniišaca občinska skupščina Je na eni prejšnjih sej priporočila plačnikom komunalnih taks za motorna vozila, naj ne terjajo taks nazaj, ker so bile namenjene za ceste v občini, ki so tako in tako razmeroma slabo vzdrževane. Navzlic temu priporočilu pa je čedalje več plačnikov zahtevalo takse za leto 1968 nazaj, kot je odločilo ustavno sodišče. Ker je tudi republika Timila svoj del taks, je svet za gospodarstvo in finance prejšnji teden sklenil, naj bi takse vrnili. Kot zanimivost naj navedemo, da 83 lastnikov motornih vozil taks za leto 1968 sploh ni vplačalo, večina od njih se je namreč pritožila nad >. Jmero. ?■ S*'« SLOVESNOST PRED 8EVN»ŠKO SOLO Zahvala junaku - Savu Bronast doprsni kip Sava Kladnika bo spominjal mladi rod na junaštva med revolucijo Z ODKRITJA DOPRSNEGA KIPA SAVA KLADNIKA: mladim za zgled in spomin (Foto: M. Legan) O LETOŠNJEM GOSPODARJENJU V PODJETJIH SEVNIŠKE OBČINE Letos spet zastava za industrijo Za tretjino večja vrednost proizvodnje — Pol večji dohodek v Jutranjki -Močno so se povečali zaslužki, zato pa so bili skladi nekaj manjši SEVNIŠKI PABERKI 2^dnjega septembra se je v Sevnici sestal svet za se je tudi šrt«fviilo zaposle-gospodarstvo in finance ter obravnaval letošnje go- nih. spc^arjenje v podjetjih sevniške občine, nelikvid- Trgovina in gostonsitivo sta nost, odlok o določanju cen komunalnih in obrtnih povečula letos celotni doho- storitev ter več drugih zadev. dek za 28 odst., dohodek pa za 25 odst. Mnogo je k tečaj za četrtino, žal pa so še mu pripomoglo Trgovsko nekaj več narasli tudi stro- podjetje Sevndca, ki je sko ški, tako da dohodek ni na- raj za desetino povečalo ob rastel v tolikšni meri. Število zaposlenih se je povečalo za desetino in je že doseglo število 3800 v gospodarstvu in 222 v družbe- Po dokončno obdelanih podatkih je občinsko gospodarstvo letos doseglo nov vzpon. Celotni dohodek se je pove- sog poslovanja, in Gostinsko podjetje Sevnica, ki je celotni dohodek povečalo celo za 40 odst. Seviniska osnovna šola in vsa Sevnica sta se minuli četrtek dostojno odidolžili sp-minu orgatjdizatorja Osvobodilne fronte in mladega skojevca Sava Kladnika, ki so ga komaj 20 let starega Nemci ustrelili 2. otetobra 1942 skupaj s 149 tovariši. Pred osnovno šolo, ki nosi njegovo ime, so slovesmo odkrili velik doprsni kip, delo akademskega kiparja Vladimirja Stovoička, rojaka 'z Boštanja. Marsikateremu udeleženou stovesnosti se je orosilo oloo, ko so učenci šole po nastopu Ijevskega abora v daltj-šem recitalu partieanskih pesmi in proze ponovno oživili pretreslij-ive besede p>osledr njega pdism«, napisanega dekletu in svojcem. O Savu Kladniku je zatem spregovoril Joae Bogovič, rav-natelj osnovne šole. Dejal je, da se mladeoniu jimaicu oddola^jemo v času, ko praznujemo 50-lebnioo ustanovitve KPJ, SKOJ in sindikatov. Ob tej priložnosti se je zahvalil tudd vtsem delovnim kolektivom in posameandkom, zlasti pa sevniSkemu Jugota-ninu, ki so prispevali, da so lahko obrili doprsni kip. Krmelj: nujni so vodomeri s prvim oktobrom so na območju krajevne skupnosti ■ JUTRANJKA DO DNEVA REPUBUKE. Kot nam je dejal direktor podjetja, bodo nove obrate konfekcije Jutranjke, v kateri bo delalo Se okoli 350 ljudi, izročili namenu predvidoma za 29. november. Stavba je dograjena, potrebno je vgraditi Se centralno kurjavo, dvigalo ter nekatere druge dele c^reme. ■ ASFALT NA »SAVSKI CESTI«. 20. oktobra bodo začeli asfaltirati tako imenovano Savsko cesto od železniškega prehoda do vajenske šole lesne stroke. S tem bodo delno razbremenili železniški prehod, kjer se zdaj nabirajo na obeh straneh zelo obremenjene proge vse daljše kolone vozil. Asfaltiranje bo veljalo 4,6 milijona starih dinarjev, milijon b<^o zbrali prebivalci tega dela mesta, drugo pa bodo zbrali iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč. ■ V NEDEIJO V DROŽANJlj. Za nedeljo, 12. oktobra, so sklicali letno konferenco krajevne organizacije SZDL, na kateri bodo govorili o krajevnih problemih ter gospodarjenju z gozdovi ■ PRIHODNJE LETO — VEC PROSTORA. Na zadnjem razgo-Toru med vodstvom iKopitarne. Kovinskega podjetja In občinske skupščine je bUo sklenjeno, da bo Kopitarna odstopila del prostora oa žagi za potrebe sevni-Skega Kovinskega podjetja, ki dela zdaj povečii^ kar na prost«n. V drugi polovici leta bo dala Kopitarna na voljo še več prostora. tako da bodo kovinarji lahko postavili tudi industrijsko dvorano. ■ SE PROTI IMPOUCI. Te dni so delavci cestnega podjetja tudi cestišče proti Impoljci pre-krili z zapocnim slojem, ki varuje pred zmrzaljo in poškodbami. ■ PES JE PREPOC:ASI. Za potrebe občinske uprave nameravajo kupiti računski stroj Ascota. Da Je potrebno delo uprave tudi tehnično modernizirati, Je sklenila na eni prejšnjih sej občinska skupščina, ko je obravnavala poročilo o delu uprave. * ■ SEVNICA POTREBUJE DVORANO. 2e več let ugotavljamo, da naraščajoče mesto nima primernega prostora za zahtevnejše kulturne prireditve, čeprav ima dvorano v gasilskem domu in v domu TVD Partizan. Prej ali slej bo treba tudi v ta ntunen nekako zbrati denar. začela veljati nekatera nova ___________________ __________ Med obrtnimi podjetji je določila o vodi in vodovodu nih službah. Za osebne do- najboljši poslovni rezultat do- Kubični meter vode velja od hođke je bilo skupno iz(pla- segla Mizarska zadruga,. ki par v gospodinjstvu do čano kar 39 odst. več denar- jo občutno zmanjšala stro- 2,1 din v gospodarskih orga- ja kot lani t istem času, ške poslovanja in s tem po- nizacijah, določene pa so tudi zato pa je bil ostanek do- večala ekonomičnost. Celotoi cene za tiste porabnike, ki SKVNISKIJSSTNIK hodka manjši kot lani. Najbolj je letos napredovala industrija, ki je imela v prvih šestih mesecih letos kar za tretjino večjo vrednost proiavodnje kot lani, seveda delno na račun višjih cen. V industriji se je število zaposlenih povečalo za 13,7 odst., vsa podjetja so povečala tudi dohodek — od 20 odst. pri Kopitarni do 56 odst. pri konfekciji Ju-tranj'ka. Nasprotno pa je glede celotnega dohodka in dohodika še nadalje nazadovalo družbeno kmetijstvo. Kmetijski kombinat »Zasavje« je z odpravo nekaterih nedonosnih deja\inosti letos zmanjšal celotni dohodek za 16,5 odst., dohod&k pa kar za 33,8 odst J Zmanjšalo pa dohodek je povečala za 6 od- še nimajo vodomerov. Te dni stotkov, stroške pa le za bodo pregledali vse vodomere 1,2 odst., taitoo da je bil do- ter ponovno naročili vsem hotek za 12,7 odst. večji kot tistim, ki jih še nimajo, naj ▼ prvih šestih mesecih lani. si jih preskrbijo. M. L. V prisotnosti mnogiih Sev-ničanav so pionirji osnoinne šole isonočili šopek sestri Sava Kladnika Iniki Go-rečan, ki se je z solzami v očeh zahvalila za pozornost in opravičila svojo mater, ki se ni udeležila slovesnosti, da ne bi bila njena bolečina še večja. Učenci so izsročili šopek budi Vladimirju Sto-vdčku. M. I*. LISCA začasno brez prenočišč Prijetna izletniška p>ostojan. ka Lisca je ta čas brez prenočišč. Zaradi obnovitvenih del v Tončkovem domu so podrli prostore z ležišči, gostišče pa so uredili v zasilnem prostoru. Planinsko društvo opozarja na to svoje člane, pa tudi druge izletnike. Najvecji in najmanjši zaslužki v prvem polletju je im^a v gospodarskih organizaciji sevniške občine najvišje povprečne osebne dohodke poslovna enota Elektra Celje — 1333 dinarjev, najnižje pa prodajalna tovarne Peko — 720 dinarjev. Industrija je imela povprečje 971 dinarjev, od tega največje v Metalni — l-ll*^ dinarjev, za njo pa konfekcija Lisca — 1.064 -din. Obrtna podjetja so imela povprečje 962 dinarjev, najnižje v Kovinskem podjetju — 858 dinarjev. V primerjavi s prvii» polletjem lani so letos naj* bolj povečali prejemke v bifeju Krmelj, najmanj pa y prodajalni Borovo, kjer j®' bilo povprečje celo za nek^ odstotkov manjše kot lani* Manjše povprečje kot lani so imeli samo še na pošti, kjef so povprečno zaslužili 754 dinarjev. Podgorje: pomoč bo dobil Ivan Span iz Podgorja je zaprosil občino, naj mu s posojilom pomaga obnoviti gospodarsko poslopje, za katero je gradbeni inšpektor že dal nalog, da ga je potrebno izprazniti, ker se zgradba seseda. Svet za gospodarstvo in finance je minuli teden med drugim obravnaval tudi to prošnjo, in sklenil, naj bi prosilec dobil posojilo iz občinskega rezervnega sklada, saj je njegova družina zelo potrebna pomoči. Najprej sklad za kulturo Sivet za izobraževanje, kulturo in telesno kulturo j® prejšnji teden razpravljal o predlogu, po katerem naj v sevniški občini ustanovili zavod za kulturo, ki bi zd^' ževal vse kulturne ustanove in voddl celotno kulturno živ* ljenje v občini. Člani sveta so soglašali a ustanovitvijo, vendar pod pogojem, da je potrebno najprej ustanoviti sklad za pospeševanje kulture, ki bo predstavljal stalni del dohodka zavoda, nekaj dohodkov pa bo zavod ustvarjal HLAČE! I ♦ ♦ v novi konfekcijski trgovini 4 v trgovskem centru nasproti 4 LISCE V SEVNICI ♦ ♦ vam ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : t ♦ ♦ ♦ : TRfiOVSKO PODJETJE SEVNICA nudi • OTROŠKE IN FANTOVSKE HLAČE po najnovejši modi. PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! V NEDELJO SLAVJE NA MALKOVCU. Borci dvanajste brigade, ki je imela veliko bojev na območju sevniške občine, se bodo ▼ nedeljo dopoldne ob 9.30 zbrali na proslavi 26-letnice ustanovitve brigade. V malkovških goricah, ki so del domicilne občine, so te dni že potrgali leto.^nji pridelek grozdja (na sliki) in vabijo na kozarcc novine. (Foto: M. L.) tudi s svojo dejavnostjo. B®' een tega je po mnenju sveta potrebno najprej dodobra preučiti, kakšne bodo ge zavoda in kako bo deloval. Na seji so imenovali posebno komisijo, katere ^ loga je do sredine riovenu^ pripraviti gradivo, ki Icultiiro v občini, upoStev^ je novi predlog m financiranja. Na podlagi ga tega bodo odločili, do ustanov^ili zavod za ^ turo. Končno pogodba z železnico 2TP Ljubljana In občina sta nedavno tega ® nila pogodbo o vzdrževanje cestnih prch čez železniške tire. ^nano J j da je občina dolgovala sk milijon dinarjev za , xj nazaj in se je upirala P , lu, češ da Je zakon, j plsuje tako veliko odSk^J no, krivičen do občin, ^ po naključju nahajajo i liSču železniških P^og- ^ so se pogodili tako, da občina plačala precej znesek - 310.000 delno letos, delno pa P^ , n ja tri leta, ta Izdatek P bi upoštevali pri pomoči občinskemu pr nu. PRI NAS NIMAMO NATANČNIH PREDPISOV O ODŠKODNINI ZA VODO Različno pojasnjena pravica 1-------------------------------------------- Kovač Adolf Mandelj in tovarna Dana vztrajata vsak pri svojem »Vem le eno: tolkel se bom še naprej za svojo pravico. Del vode so mi vzeli, s tem pa tudi del možnosti za preživljanje. Tri izmed devetih otrok sem izučil kovaške obrti, zdaj pa kaže, da nihče ne bo mogel nadaljevati mojega poklica,« je ponavljal 61-letni kovač in lastnik 1,3 ha obdelovalne zemlje Adolf Mandelj iz Trstenika pri Mirni, prikimavala pa mu je žena Ivana. Zgodba je stara poldrugo leto. Vse bolj žejni Vimi ni več zadostoval izvir v Kralje- vi dolini, treba je bilo napeljati nov vodovod, za to pa je bil najbolj primeren bližnji potok Sotla, ob katerem so se še vrtela kol^a mlinov in kovačnic, ki so spominjala na prejšnja stoletja. Vodovod je gradila tovarna Dana, ki je potrebovala vse več vode. Njeni ljudje so zato stopili h kovaču Mandlju, da je podpisal pogodbo, v kateri so mu obljubili primemo odškodnino, ker bo dobival manj vode na kolesa, »Kaj sem hotel, podpisal sem, saj je pitna vo^ prvo, kar morajo imeti ljudje,« nam je dejal kovač. Toda čez ^as se je pokesal. Tovarna pana mu je za primerno odškodnino namenila elektromotor, kovač pa nima denarja, da bi kovačijo preuredil na električni pogon. »Vode je občutno manj, kot je je bilo, po mojih opaža- njih nekako 40 odstotkov manj. Ob sušnem času ne more več poganjati kolesa za kovaškega norca. Odjavil sem obrt in se začel pravdati. Kaj mi pomaga elektromotor, ko nimam niti primerne električne napeljave! Ko smo s sinovi vse preračunali, smo zahtevali odškodnino 60.000 novih dinarjev, kar mislim, da ni pretirano,« pravi stari kovač. In mnenje vodstva v tovarni Dani? »Po temeljnem zakonu o vodah ima preskrba s pitno vodo prednost. Vodovod napaja naselje Mirno in še več drugih vasi, med njimi tudi zaselek Trstenik. Pretok vode se sploh ni zmanjšal toliko, kot trdi Mandelj. V konicah je poraba vode v vodovodu največ 18 litrov na sekundo, po naših ugotovitvah pa ima potok Sotla pri kovaču pretok od 242 do 736 litrov na sekundo. Da bodo podatki še natančnejši, smo zaprosili, naj razmere Mirna: zaplet okoli mostu Razdvojeni so strokovnjaki, pa tudi Mirenčani sami - Podobnih mostov je v dolini še več Urejanje struge Mirne se je približalo naselju, zato se treba odločiti, kakšna bo ^oda starega mirenskega kamnitega mostu. Hidrotehniki zatrjujejo, da ga je treba prodreti, ker morajo poglo. hiti strugo, strokovnjaki za ?Pompniško varstvo pa svarijo pred veliko kulturno sramoto, ki bi jo zagrešili s dejanjem. Prometni iss-v^enci se pridružujejo pr-ker most postaja vse večja prometna ovira. Razli-®^ega mnenja so tudi prebi-valci Mirne. Dolga leta se ni nihče zme-^1 za stare kamnite oboke. ^st je trdno stal na svojih J^meljih, ob nalivih je sicer *omaj goltal razbesnelo vodo, ^a vedno je manjkalo de-*^rja, da bi poglobih strugo ukrotili njen tok. Ko so ob regulaciji pred- ideli, da je most treba po- ugotovi ■ posebna komisija Vodne skupnosti Dolenjske. Za komisijo smo zaprosili že pred nekaj meseci, vendar je še vedno ni. Mandelj celo nima pravice zahtevati odškodnine, saj je sodišče v podobnih primerih ni prisodilo. Pri nas še nimamo urejenih zadevnih predpisov, povem le mnenje javnega pravobranilca. Ker vemo, da je Mandljeva družina res delno prizadeta, mu želimo pomagati, vendar naj nihče ne misli, da lahko zahteva, kolikor hoče, če gre za družbeno podjetje. Pripravljeni smo se pogovoriti o primerni odškodnini.« Tako je zadevo pojasnil sekretar podjetja Avgust Gregorčič. M. LEGAN Kovač Mandelj: »Ta kovačija je redila moje prednike, zakaj ne bi še potomcev?« dreti, se je našla razglednica iz leta 1904, na kateri je^ narisan mirenski most, zraven pa je zapisano: Mirna pred 230 leti. Pobrskali so po starih arhivih in ugotovili, da ima stari most svoje mesto v njih in da je, kpt pravijo poznavalci, bleščeč primer stavbarstva pred nekaj stoletji. Ker si nihče ne želi nakopati očitka, da je po nepotrebnem uničil kulturnozgodovinsko vrednoto, so v Trebnjem te dni sklicali sestanek zastopnikov Zavoda za spomeniško varstvo in Splošne vodne skupnosti Dolenjske. Dogovorili so se, naj vo. dna skupnost izdela načrte, kako bi bilo z regulacijo, če most ostane, sklenili pa so tudi, da je potrebno zadevo obdelati skupaj s prometnimi strokovnjaki. M. L. SESTANEK Z DIREKTORJI: O SREDNJEROČNIH PROGRAMIH RAZVOJA Preveč je jalovega prepričevanja v več podjetjih ne jemljejo dovolj resno programov niti skrbi za kadre Gospodarska slika gospodarstva v občini ni ravno rožnata: ekonomičnost poslovanja pada, po podjetjih je slaba kadrovska zasedba, medsebojno zadolževanje zmanjšuje ekonomsko moč itd., ob vsem tem pa kaj malo vemo o načrtih podjtij. Tako nekako je začel sestanek z direktorji podjetij in obratov ter zastopniki samoupravnih organov predsednik občinske skupščine Ciril Pevec v sredo, 1. oktobra. V dogovorjenem roku so namreč predložila programe, srednjeročnega razvoja le tri podjetja, druga pa imajo različne i^ovore, upravičene in neupravičene, da še vedno tega niso storila. čas priganja: treba je dopolniti urbanistični program občine, potrebno je zbrati različne podatke za izdelavo programa razvoja Dolenjske in aktivneje sodelovati pri načrtovanju razvoja celotne Slovenije. Zavzemamo se za pomoč manj razvitim območjem, ob tem pa natanko ne vemo, kaj bomo razvijali, kaj Ima v občini boljšo prihodnost. Planirati je treba od spodaj navzgor in se opirati na načrte delovnih organizacij. Na sestanku so zato sklenili, da bo te dni skupina pristojnih ljudi z občinske uprave obiskala podjetja in pomagala izdelati srednjeročne programe razvoja po posameznih krajih in po gospodarskih panogah. ^ Na sestanku so govorili o nekaterih podjetjih, kot na primer Iskri iz Mokronoga, Tovarni šivalnih strojev, Emi, ki ne napredujeta tako, kot bi želeli. Ponovno pa so ugo- tavljali, da je temu mnogo kriva slaba kadrovska zasedba, premalo usp>osobl jenih strokovnjakov. S tem so bili udeleženci sestanka že pri drugi najvažnejši zadevi: nezavidljivi kvalifikacijski strukturi zaposlenih v občini, ki kot Damoklejev meč že leta in leta visi nad gospodarstvom. S stanovanji v družbeni lasti bi lahko pritegnili več tujih ljudi, da bi se zaposlili v občini, toda kaj, ko podjetja večino denarja, namenje- most zdaj obroSča giroovje. (Foto: M. L.) Najraje na uho... Oddelek za gospodar-stvo občinske uprave v Trebnjem je tudi letos izdal odredbo o trgatvi. Razen časa trgatve le-ta določa tudi, da lahko vinogradniki za domače potrebe naredijo največ do 300 litrov »petiotc« na osebo, starejšo od 15 let, vendar brez uporabe slad. korja. Kako so ljudje spoštovali ta določila, samo dva podatka. Na vinorodnem Čatežu je mala prodajalna živil prodala v času trgatve za okoli 5 milijonov dinarjev sladkorja. V eni sami trgoviiii v Trebnjem so prodali en dan celo Čez 60 vreč slad- korja, medtem ko v običajnih dneh včasih niso prodali niti pol vreče. Prodajalci pravijo, da vinogradniki povprašujejo za sladkorjem najraje čisto na uho.,. Namensko za kmete borce Ker je republika pripravljena prispevati za izboljšanje stanovanj kmetov borcev 80.000 din. Čeprav toliko doda občina, je občinska skupščina že sklenila, da bo zagotovila ta denar. Podobno so zbirali denar že dvakrat doslej, tako da je bilo že 51 kmetom odobreno posojilo v skupnem znesku 240.000 dinarjev. Občina bo zbrala potrebni delež delno iz sklada priznavalnin, delno pa s prodajo nekaterih zgradb v družbeni lastnini. Še 20 delovnih mest v DANI Tovarna rastlinskih specia-Utet in destilacija Dana na Mirni namerava močno povečati zmogljivosti obrata brezalkoholnih pijač ter modernizirati opremo v obratih alkoholnih pijač. V ta namen je poslala banki zahtevek za 'dodelitev posojila, predvicieno pa je tudi, da bi že spomladi začeli z obnovo. Ko bo uresničen program, bo v tej tovarni dobilo zaposlitev še 20 ljudi. Kje ste, graditelji? Oddelek za gospodarstvo občinske skupščine Trebnje je 25. septembra objavil javni natečaj za oddajo stavbnih parcel v Trebnjem. Čeprav bo jutri rok že potekel, oddelek še ni prejel ponudb, in prav Čudno je, kje so tisti graditelji, ki tarnajo, da ne norejo dobiti zemljišč za gradnjo. Prostor med osnovno šolo in vrsto hiš ob cesti Je zelo primeren za zasebno gradnjo. n^a za stanovanjsko gradnjo, raje razdelijo med svoje delavce. Ključ je torej v rokah podjetij samih, potrebno je družbeno gradnjo načrtovati ter zbrati zanjo denar, vse drugo je jalovo in večkrat tudi lažno prepričevanje vodstev podjetij, da strokovne ljudi potrebujejo, v resnici pa jih ne želijo. Na sestanku so govorili še o pripravah za sprejem statutov, o financiranju srednjeročnega programa obrambnih priprav ter o zbiranju prispevkov delovnih organizacij za regulacijo Mirne. M. LEGAN Obisk Alojza Žokalja v petek je obiskal Trebnje Alojz 2okalj, predsednik upravnega odbora republiškega cestnega sklada. Predstavniki občine so ga natančneje seznanili s cestnimi razmerami v trebanjski občini. Gostišče na Medvedjeku? Martina Valič je na občini v Trebnjem zaprosila za dovoljenje za gradnjo gostilne na Medvedjeku pri Veliki Loki v bližini ceste Ljubljana— Zagreb. V ta namen je potrebno dovoljenje, ker bi bila gradnja v cestnem pasu. Stvari ureja novomeško podjetje Dominvest. Dražje vino v gostiščih Po skupnem dogovoru so te dni trebanjski gostinci podražili odprto vino za en dinar pri litru. Podražili so tudi nekatera jedila. Višje cene so naletele na različne odmeve. Večina gostov meni, da bi se gostinci morali bolj držati pravila: »Majhne ribe — dobre ribe«. Že dosedanje cene v primerjavi z gostišči podobne kakovosti niso bile ravno najnižje. Veliki Gaber: o starih zadevah Minuli teden je bila v Velikem Gabru seja sveta krajevne skupnosti. Udeležila sta se je tudi predsednik občinske skupščine Ciril Pevec in sekretar občinskega komiteja ZK Roman Ogrin. Udeleženci so govorili o krajevnih problemih. Tako je potrebno opraviti še nekaj del, da bo občina za novo pokopališče, ki ga nujno potrebujejo, lahko izdala uporabno dovoljenji. Krajevna skupnost ima v načrtu tudi javno razsvetljavo v Velikem Gabru ter popravila cest in poti, vendar za vse nima dovolj denarja. Ljudje v tamkajšnjih krajih niso zadovoljni s časom po-poslovanja pošte in s telefonskimi zvezami. V Velikem Gabru so tudi predlagali, naj bi delno spremenili odlok o urbanističnem redu, ki naj bi dajal več prostosti pri gradnji. O tem bo, seve, dokončno odločala občinska skupščina na predlog sveta za urbanizem, stanovanjske in ko-munalne zadeve. Z novim vodstvom pogumno naprej Trebanjski mladinci so na svoji zadnji seji pogumno in kritično spregovorili o svojem delu. Doslej so marsikaj dobrega storili in so se s tem pohvalili, pred nekaterimi spodrsljaji pa prav tako niso zaprli oči. Nedavna seja naj bi bila nekaka prelomnica njihovega dela. Sklenili so, da se bodo zavzemali za uveljavitev mladinskih ur v osnovnošolskih umikih, za tesnejši stik z vaškimi aktivi, več skrbi pa bodo posvečali tudi izobraževanju mladih. Predstavniki družbeno političnih organizacij, ki so se zadnje seje udeležili, niso zanik^ dela trebanjskih mladincev, navzočim pa so predlagali nekaj oblik dela, ki bi bile morda privlačne tudi za tiste, ki se še niso vključili v ZM. Na seji so izvolili tudi novo vodstvo, TONE OVEN DROBNE Z MIRNE ■ KOČO NA DEBENCU — PRODATI, Na zadnji seji odbora TVD Partizan na Mimi so predlagali, naj bi prodali ko6o na Debencu lovcem ali komu dru- gemu. ki bi jo oskrboval. 2e od spomladi je namreč ta lepa izletniška postojanka brez oskrbnika, kar je velika Skoda za turizem v Mirenski dolini. ■ OBLAGANJE DNA BAZENA. Delavci Splošne vodne skupnosti Dolenjske so izpraznili kopalni bazen pod mirenskim gradom, da bodo lahko začeli oblagati dno z betonskimi ploščami. Zaenkrat bodo obložili le zgornji del bazena, na spodnjem delu pa bodo postavili zapornice za vodo, tako da bo mogoče ČlSčenje dna. ■ SAMO SE NACRT KOMUNALNIH NAPRAV, V prihodnjih dneh bodo dokončani načrti komunalnih naprav za novi zazidalni načrt Mirna II na dobski njivi. Zatem bo KPD Dob zemljice komunalno uredilo in razpisalo licitacijo. ■ PRO.SrOR ZA TOVARNO. Tovarna Kolinska iz Ljubljane je naročila Izdelavo lokacijske do- kumentacije za gradnjo tovarne za predelavo krompirja na Mimi, To pomni, da je dokončno odločeno, v katerem kraju bo stala težko pričakovana tovarna. Ves denar za gradnjo Se ni zagotovljen. ■ NOV PEK. Te dni je Mirna dobila novega peka Jožota Lončarja iz Sevnice. Dosedanji p^ Miha Pirnat S© ni odjavil obrti, ker nima poravnanih obveznosti do občine. ■ IMEL JE PREDNOSTNO PRAVICO, Na nekatere pripombe v kraju češ da Javna dražba občinsko hiše, ki je bila nekdaj last Marije Novak, ni bild pravilno opravljena, so nam oddelku za gospodai'stvo na občinski upravi odgovorili, da je bila dražba v skladu s predpisi. Po njih je imel Boro Praštalo, ki je že doslej stanovEil v hiSi, prednostno pravico, če dd zanjo toliko kot najvišji ponudnik na dražbi. ■ ZAČASNO ODJAVIL OBRT. Kovač Urbič Je prenehal oprav-IjaLi kovaške storitve, ker je začasno odjavil obrt. Dražji kruh v Kočevju v teh dneh so se v Kočevju podražili nekateri pekovski izdelki, in sicer: mlečni in rženi kruh od 1,60 na 2 din kg, oljni kruh od 1,50 na 1,60 din kg, kifeljci, male žemlje slaniki in preste od 0,25 na 0,30 din, velike žemlje od 0,35 na 0,40 din, oljne štručke od 0,30 na 0,45 din in sladke štručke (pletenke od 0,35 na 0,50 din kos. Polkilogramski in kilogramski beli in črni kruh se nista podražila, pač pa se je podražil četrtkilo-gramski, in sicer beli od 0,55 na 0,60 din, črni pa od 0,40 na 0,45 din. Spet nad 1000 nočitev v gostinskem podjetju HOTEL PUGLED v Kočevju so v septembru spet zabeležili nad 1000 nočitev oziroma točno 1109 (880 domačih in 229 tujih), V istem mesecu lani so domači in tuji turisti prenočili v hotelu le 464-krat. Skupno pa je v prvih devetih mesecih letos prenočilo v hotelu 4010 gostov (3054 domačih in 956 tujih) 7104-krat (od tega je 5596 domačih nočitev). V prvih devetih mesecih lani pa je 3137 turistov prenočilo v hotelu le 5780 krat. če bodo tudi v naslednjih treh mesecih zabeležili povprečno po 1000 nočitev, kar pa je malo ver-jetno, bodo končno le dosegli 10.000 nočitev na leto, kar si že dolgo prizadevajo. Izvoz je manjši v prvih osmih mesecih letos je v primerjavi z istim obdobjem lani izvozilo kočevsko gospodarstvo za 1,8' odstotka manj, sama industrija pa za 2,3 odstotka več. Izmed osmih izvoznikov jih je 5 v primerjavi z lemi občutno zvišalo izvoz, in sicer INKOP za 88 odstot. TRI-KON za 68, HOTEL PUGLED 2» 32, AVTO za 22 in LIK za 20 odstotkov. Ni bilo zaostrovanj 26. septembra je bil v Kočevju posvet z vodstvi krajevnih organizacij SZDL, ki ga je sklical izvršni odbor občinske konference SZDL. Na njem so razpravljali o položaju, ki ga je povzročila razprava o cestah, o gozdarstvu, kmetijstvu, kmečkem zavarovanju in o stiku med odborniki in poslanci ter volivci. Predstavniki s podeželja, tudi s tistih območij, ki meje s Hrvaško, so poudarili, da na njihovih območjih v zve-zi s cestno razpravo ni prišlo do nobenega zaostrovanja mednacionalnih vprašanj. Tragedija kulture Občina daje za kulturo na leto manj kot 5 din na prebivalca - Kulturno življenje v mestu in na podeželju je skoraj zamrlo — Le redke kulturne skupine še uspešno delajo — Za kulturo zahtevajo več Na konferenci občinsk^a sveta Zveze kulturno-prosvetnih organizacij (ZKPO) Kočevje, ki je bila 25. septembra, so ugotovili, da v zadnjih letih kulturno življenje v občini naglo zamira, da je dotacija občinske skupščine ZKPO iz leta v leto manjša in da je kočevska občina med tistimi devetimi občinami v Slovniji, ki dajejo svoji ZKPO najmanj dotacij, in sicer manj kot 5 din na prebivalca letno. Na podeželju j« kulturno življenje zamrlo razen v vaseh Trava, Fara in Livold ter Predgrad, kjer dela samo še folklorna skupina. V mestu pa sta pri življenju le gimnazijska MKUD »Matej Bor« in Likovni salon, medtem ko ostale dejavnosti samo še životarijo, če ni^ že popolnoma zamrle. Najpomembnejši dogodek ob letošnjem prazmku občine Kočevje je bila otvoritev blagovne hi^ NAMA. Že prvo uro po otvoritvi si jo je ogledno okoli 200 občanov. (Foto: Primc) V KOČEVJU SMO PRAZNOVALI Kočevje dobilo prvo blagovno hišo Na občinski praznik so v Kočevju odprli blagovno hišo ljubljanske NAME, športno igrišče in dve razstavi — Podelili so tudi delovna odlikovanja predsednika Tita in šeškove plakete ter nagrade V petek, 3, oktobra, je občina Kočevje slavila svoj praznik. V lepo okrašenem mestu in prazničnem vzdušju je bila ob 9. uri slavnostna seja občinske skupščine, ob 10. uri so odprli prvo blagovno hišo v mestu, nato pa še numizmatično razstavo in novo asfaltno igrišče za košarko. Slavnostno sejo je vodil predsednik občinske skupšči- ne Miro Hegler, na njej pa je govoril o zgodovini Kočev- ske, njenem pomenu za NOB in o njeni povojni izgradnji sekretar občinske konerence SZDL in občinski odbornik Nace Karničnik. Za njim je predsednik upravnega odbora sklada »Jožeta Seška« podelil šeškovi plake- V Kočevju so za občinski praznik 3. oktober odprli prvo asfaltirano igrišče za košarko, ki bo namenjeno' tudi kotalkarjem in je tako prvo kočevsko kotalkališče. Prvo žogo na tem igrišču je ob otvoritvi vrgel predsednik občinske skupščine Miro Hegler. (Foto: Primc) ti in nagradi profesorju Milošu Humeku in občinski zvezi za telesno kulturo, šeškove nagrade, ki so bile letos podeljene drugič, podeljujejo ob občinskem prazniku najzaslužnejšim posameznikom in delovnim organizacijam. V imenu predsednika Tita je nato predsednik občinskega sindikalnega sveta inž. Mi. ha Briški podelil delovna odlikovanja. Red dela z zlatim vencem sta prejela Rajko Jenko in Jože Turk, s srebrnim vencem pa Alojz Kavs. Ob 10. uri so slovesno odprli blagovnico NAME. Ob tej priložnosti je govoril direktor NAME Avgust Jereb, ki je namesto nagrade prvemu kupcu podaril kočevski otroški vzgojno varstveni ustanovi 2000 din. Blagovnico je odprl predsednik občinske skupščine Miro Hegler. Nato so si jo ogledali odborniki, gostje in okoli 2000 občanov. Ob 11. uri so odprli v domu telesne kulture numizmatično razstavo, nato pa še novo asfaltirano igrišče za košarko, ki je namenjeno tudi kotalkarjem. 2e včeraj zvečer pa so v Likovnem salonu odprli slikarsko razstavo domačina inž. Janeza Černača. Ob tej priložnosti so učenci glasbene šole izvedli krajši kulturni program. J02E PRIMC Na konferenci »o sprejeJl sklep, da bodo zahtevali, naj občinska skupščina zveča svojo dotacijo ZKPO za toliko, da bo prišlo letsv> najmanj 10 din na prebivalca. Občinska skupščina je namreč že po ustavi dolžna zadostiti kulturnim potrebam svx>-jih občanov. Ce tega ne zmore, je vprašanj«, č«nu naj taka občina splravi so dcoraj vsi prisotni zahtevali, naj spet zaživi pevski abor, ki je t preteklih letih uspešno nastopal na proslavah in drugih prireditvah. Predlagano je bilo celo, naj bi ustanovili, če ne gre drugače, manjši pevski zbor, pa čeprav samo kvintet. Vse k^, da bo ZKPO izdelala raziskavo p položaju kulture t občmi in z u$:oto-vitvami seznanila javnost. Na IJOdlagi take analize nameravajo nato izdelati program razvoja kulture, v katerem bo prikazano tudi kakšne bodo posledice, če tega programa ne bi izpolnili. Družba brez kulture namreč ne more obstajati. V programu bodo jasno določili, katere kulturne dejavnosti je zaradi interesa občanov potrebno pospeševati, kako dejavnostim pomagati, Jd kod bodo dobile denar in drugo. J02E PRIMC Černač v likovnem salonu v počastitev praznika občine Kočevje so v Likovnem salonu v Kočevju odprli 2. oktobra zvečer slikarsko razstavo inž. Janeza Černača, ki je domačin in zaposlen pri ZKGP Kočevje. Ob otvoritvi razstave je bil krajši kulturni program, ki so ga izvedli učenci glaslDene šole. Cemač je za čopič prijel pred nekaj leti; njegova dela, posebno zadnja, pa so že presenetljivo močno izpovedana. DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ VEČINA PTIC selilk Je je odletela. Zbirajo se Se zadnje jate Škorcev. Vrtove pa vse pogosteje obiskujejo sinice. Tudi vrtičkarji že pripravljajo vrtove na prezimovanje. ■ ■ ■ OLJNATE MADEŽE pu-Sčajo na pločnikih tovornjaki, ki vozijo trgovinam, tržnicam in skladiščem blago. Tovornjaki zapeljejo na pločnike zato, da je manj dela .s prenašanjem blaga. Pešci, ki hodijo potem po pločnikih, stopajo v olje in ga raznašajo v lokale in stanovanja. Zato bi bilo prav, da tisti, ki mu je blago pripeljano, poskrbi tudi, da na pločnikih ne bo madežev. ■ ■ ■ PRECEJ KLOPI ob poteh je bilo odstranjenih, ko so preiu'ejall sprehajališča v park zadaj za novo stavbo NAME. Te klopi bi morali zdaj postaviti drugam. Se prej pa bo treba preudariti, kje naj bi stale in fie Jih je pred zimo sploh vredno postaviti. ■ ■ ■ na precej BOUSI USPEH je kabalo pretekli četrtek pri voHilSkih izpitih. Običajno jjih veliko pade pri teoretičnem delu. Tokrat je pri teoretičnem delu padlo .samo 7 kandidatov (od tega 6 moških) izmed skupnih 30 (od tega 20 moških). Pri praktični vožnji pa je bilo pravo Kosovo: padlo Je kar 15 Junakov (od tega 11 moških). Nekateri so vožnjo obvladali tako slabo, da so jih odklonili kar za 4 tedne. Pri praktičnem delu so popolnoma odpovedali tudi nekateri, ki pri teoretičnem delu iepita niso imeli nobene ni^iake. Pismeni del izpita jo brez napake opravilo kar 9 kandidatov. ■ ■ ■ VELIKO SMO MODROVALI na raznih konferencah in sestankih o otroških vrtcili in otroških igriščih. 2al je ostalo le pri besedah in že izdelanih načrtih. vsaj kar so otroških igrišč tiče. Veliko govorimo tudi o tem, da mladina nima kaj početi. Morda bi mlade lahko včasih zaposlili s kakšno delovno akcijo, če nič drugega, bi bila morda mladina pripravljena urediti zemljišče za igrišče. Za tako akcijo pa je letos že prepozno in tako bomo najmanj eno le*o spet brez otroškega igrišča. Letos drugič Šeškove nagrade Letošnja nagrajenca sta profesor Miloš Humek in občinska zveza za telesno kulturo Lani so v kočevski občini ustanovili sklad Jožeta Seška. Njegov glavni namen je, da vsako leto ob občinskem prazniku nagradi in podeli Šeškove plakete najzaslužnej. Šim kulturnim in javnim delavcem ali organizacijam. Letošnja šeškova nagrajenca sta profesor Miloš Humek in občinska zveza za telesno kulturo. Razen plakete sta nagrajenca prejela tudi po 1.500 din denarne nagrade. Prof. Miloš Humek je dobil Novo predsedstvo Na zadnji konferenci občinskega sveta Zveze kultur-no-prosvetnih organizacij Ko-Cevje, ki je bila 25. septembra, so izvolili za novega predsednika Ivana Brudarja, «a člane predsedstva pa še: prof. Miloša Humeka, Eda Rusa, Katico štajdohar in Emico štrumbolj. nagrado za dolgoletno delo na kulturnem področju. Vodil je pevske zbore, organiziral srečanje pevcev, režiral igre itd. Skomponiral je tudi več kantat, med njimi sta najbolj znani ^Zdravica« (po besedilu Franceta Prešerna") in »Gaudeamus igitur«, ki jo je skomponiral za proslavo 50-letnice kočevske gimnazije. Občinska zveza za telesno kulturo je zelo delavna in uspešna že v vsem povojnem obdobju. Ta organizacija, posamezni športni delavci in športniki so prejeli za svoje uspešno delo že vrsto priznanj in nagrad. Vseh uspehov kočevskih športnikov ne bi mogli našteti, ker jih je preveč. Omenimo naj le, da so letos kočevski šahisti dosegli svoj največji uspeh, saj sta republiška pi*vaka v moški in ženski konkurenci iz vrst kočevskih šahistov. Letošnji nagrajenec sklada »Jožeta Seška« profesor Miloš Humek je dobil nagrado predvsem za svoje d^ lo in prizadevanja na področju glasbene dejavnosti (Foto: Primc) „RIKO novi milijarder? ? Ribniško podjetje RIKO bo letos podvojilo proizvodnjo in postalo »milijarder« O podjetju RIKO v Ribnici smo V zadnjem času napisali veliko dobrega. Se pred dvema letoma je šio podjetj-u precej težko, novo sposobno vodstvo pa pelje 200-ćlanski kolektiv v lepšo bolačaiiost. Podjetje bo letos predvidoma podvojilo proizvodnjo in se uvrstilo med »milijarderje«, seveda račimano v starih diinarjih. Dozidujejo in nad-zidujejo že nove poslovne prostore,. ki jih bodo potre- bovali za povečano proizvodnjo. Vsak član kolektiva bo pri zidavi ‘prispeval 12 prostovoljnih delcOTiih ur. Podjetje je predvsem letos svojo dejavnost zelo razmahnilo, h'^rati pa daje \-idez, da je šele v izp-adnji in da se bo pravi razmah podjetja šele začel. ■V podijetju trenuftno izdelujejo mehanične in hid.rav-lične snežaie pluge, gradbena dvigala, silose za beton, ogrodja za transformatorje, posipalce proti poledici, sa-nipkclnice in drugo. Vse to proizvajajo ali sami ali pa v kooperaciji z domačimi in tujimi podjetji. S svojimi izdelki si pod;jetje na trgu vedno bolj pridobiva ugled. Hkrati, pa postaja RIKO vse pO'membnejša gospodarska organizacija v rilbmšiki občim. __ nagrada GORJANCEV SREDI GOZDOV BRE^ LESA — Podjetje INLES Ribnica je tako rekoč sredi gozdov, a kljub temu uvaža les iz Avstrije, Rusije in celo Afrike. Med sedanjo razpravo o gozdarstvu bo treba najti pravi način za bodoče trgovanje z lesom. (Foto: Primc) ' S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE RIBNICA Gospodarstvo dvigniti na evropsko raven eorska avtomobilska dirka 12.okt ob 13.30 naOorjaix;ih Letos izredno porasli celotni dohodek, ostanek dohodka in osebni dohodki — Zaloge so se občutno zmanjšale, dolžnikov pa je več — Dobre delavce treba tudi dobro plačati, da ne bodo odhajali na delo v tujino Vsak vlagatelj, ki Ima v DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI vloženih najmanj 500 novih dinarjev, je zavarovan za primer nezgodne smrti Razen visokih obresti za hranilne vloge skrbi DBH tudi za vaše nezgodno zavarovanje! Ribniške gosp>odarske organizacije so v prvem polletju letos v primerjavi istim obdobjem lani dosegle za 32 odstotkov večji celotni dohodek in za 42 odstotkov večje sklade. Osebni dohodki so porastli za 20 odstotikov. Povprečni mesečni osobod dohodki v go^KKtarstvu znašajo 910 din, v negx»podar-stvu pa 1120 dm. INLES je povečal proizvodnjo za polovico, ostanek dohodka (dobiček) pa za 61 odstotikov. Se občutneje je Brez kmeta ni socializma Glavna naloga gozdnih gospodarstev naj ne bo trgovina z lesom, ampak skrb za napredek gozdov Med razpravo o bodočem nailnu gospodaijeuja z gozdovi na zadnji seji občirr-ske skupščine Ribnica so odborniki kmetje poudarili, da brez kmetov socializem ne more obstajati, zato zahtevajo tudi oni več samoupravnih pravic. Niso se strinjali s tem, da imajo samoupravne pravice samo delavci v gospadarst\oi in družbenih službah, kmetje, lastniki gozdov, F>a ne. Poudarili so, da sedainji način prometa z lesom pomeni obvezno (prisilno oddajo (prodajo lesa. Zahtevali so, naj bo v bodoče trgovina z lesom bolj sproščena. Direktni kupec lesa naj bodo razen gozdnih gospodarstev še najmanj lesna industrija in kmetijske zadruge. Nekateri 90 celo perdlagali, naj bo trgovina z lesom popolnoma sproščena, kar pa -verjetno n j/sprejemljiv, saj bd to pomenilo, da bi imeli najVeč dobička prekupčevalci z lesom. Posebno pa so poudarili, naj v bodoče ne bo več glavna deja\Tiost gozdnih gospodarstev trgovina z lesom, ampak strokovna gozdarska služba, se pravi varovanje gozdov. Opozorili so tudi, da bi morale za nego in varstvo gozdov prispe\'ati več industrija in trgovina ald pa vsa družba, saj so gozdovi zaradi svojega vpliva na vreme, čisto.st zraka, vodne in druge razmere splošno družbenega pomena. Pri tem so se tudi spomnili, da je v povojnih letih šlo iz gozdov ogromno lesa za otmovo in izgradnjo industrije ter ' da jim je bilo takrat obljubljeno, da bo zgrajena indu.«?tri-ja kasneje vse to povrnila gozdarstvu. povečanje ostanka dohodka v RIKO in trgovskemu pjodjet-ju JELKA. KZ Ribnica, ki je lani edina »pridelala« 114.0(M) din izgube, je letos imela kar 369.0(X) din dobička. Izredno hitra rast celotnega doihodka, osebnih dohodkov itd. pa razen veselja povzroča tudi skrbi, saj jo spremlja večjp medsebojna zadolženost, zviševanje cen itd. Zaželeno oživljanje go-spodaTBtva torej nosi v sebi tudi klice, ki slabijo dosedanje dose^te reforme, na katere smo bili v minulih letih ponosni. Direktor INLEJSA Vinko Šparovec je v razpravi po-u^ril, da jim bodo lepi uspehi, ki jih je njihovo podjetje doseglo letos,, koristili le, če bomo v bodoče dosledno izvajali reformo. Podjetje za svoje potrebe ne dobiva doma ciovolj surovin, čeprav so v bližnji okolici bogati gozdovi, ampak mora les uvažati iz Avstrije, Rusije in ceio iz Afrike. Posebno je poudaril, da bodo v bodoče gradili in proizvajali vse le na evrop-sici ravni, kar jim edino zagotavlja uspeh na trgu. Prav zato bodo morah tudi v bodoče hitreje zrvosevati osebne dohodke. Direktor Stane Skrabec je opK>zoril, da je imelo njihovo podjetje letos okoli 200.000 din škode, ker je odšlo iz podjetja več kvalificiranih delavcev na delo v tujino. Poudaril je, da bodo lahko preprečili odhajanje strokovnjakov in kvalificiranih delavcev na delo , v RIlačeilovski odnos do obrata ŽIČNICA Ljubljana je doslej investirala v obrat v Ribnici le 150.000 din - Vzela je več tujino le s tem, da jih bodo bolje plačali in jim omogočili dobiti kredite za gradnjo ali nakup stanovanj. J02E PRIMC Predlagali so jih za odlikovanje Na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta Ribnica so razpravljala o usklajevanju samoupravnih aktov v delovnih organizacijah, o občnem rfx>ru, ki bo decembra, o tezah za osnutek zakona o delovnih raamerjih za zasebni sektor in drugem. Imenovali so 3-člansko komisijo, ki bo Obiskala večja podjetja in svetovala, kako uskladita samoupravne akte. Pred-lagsili pa so tudd tri najzaslužnejše sindikalne delavce za odlikovanje. Manj poti za šolarje Na nedavni skupni seji sveta krajevne skupnosti in krajevnega odbora SZDL na Gori so predlagali, naj bo v bodoče avtobusno postajališče v Spodnjih Petrincih. Do sedanjega postajališča imajo otroci iz Betonov^a in Kra-čakov 2 km, do novega pa bi imeli polovico manj. Ugotovili so tadi. da povzroča divjad na poljih veliko škodo, in zahtevali, naj lovci povečajo odstrel divjadi. Loški potok: četverček za prosveto? v Loškem potoku bi nujno potrebovali štiri stanovanja za prosvetne delavce. Na zadnji razpis za učno osebje, ki ga je objavila osnovna šola, ni bilo odziva, ker za učitelje ni stanovanj. Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica je odbornik iz Loškega potoka predlagal, naj bi čimprej začeli graditi četverček za prosvetne delavce ali pa naj bi pri novi osnovni šoli, ki jo bodo gradili v Lo&kem potoku uredili tudi štiri stanovanja. Zasebniki lahko, podjetja težko ^ Po arhivskih podatkih so sedanji dom TVD Partizan v Ribnici zgradili pred vojno s prispevki zasebnikov, Tedaj so zasebniki prispevali še drva za njegovo kurjavo in drugo. In danes? Neki predstav-nik občinske zveze za telesno kulturo je pokritiziral: — Danes pa vsa naša podjetja nočejo ali pa ne zmorejo prispevati toliko, da bi dom Partizana vsaj v redu vzdrževali! Pokriti bo treba izgubo Za izgubo na kočevski železniški prc^i mora občina Ribnica plačati ŽTP Ljubljana 240.000 din na leto. Občinska skupščina tega denarja nima, zato so na zadnji seji sklenili, da bodo izgubo pokrile delovne organizacije, in sicer v takem sorazmerju, kot železnico potrebujejo, se pravi: kolikor vagonov je kakšna naložila oziroma raa-ložila. Prosijo za znižanje davkov Na zadnji seji k^-a^jevne skupnosti Sušje so razpravljali o prošnjah občanov za amanjšanje davkov. Neka-terdm so ugodili, drugim pa ne. Za amanjšanje davkov nami'eč prosi vse več oibča-nov, med njimi tudi taki, ki socialno ne stoje slabo. Člani sveta so se sefisnanili tudi s sklepom vaščanov iz Gornjih Lazov, da bodo v bližini vasi uredili zajetje studenca in napeljali v vas vodovod. Vaščani žlebiče pa ne kažejo nobenega zanimanja za gradnjo vodovoda, čeprav so že pred meseci sklenili, da ga bodo začeli graditi. Volitve in imenovanja ObCiasku skupšćina Rll?nice je na zwinji seji imen ivala: ■ v svet posebne osnovne .%ole: Vinka KersniCa, Marico Mate in AnCko LovSin, ■ v komisijo «v pripravo osnutka srednjeročnojn programa razvoja občine Ribnica: Boga Abra. hamskega, Franc* Lapajneta, Cirila Grila, Franca Ilca. inž. Alojsa Marolta, Andreja Klemenca, dr. Božidarja Voljča, Mileno Borovac, inž. Andreja Miheliča, Danila Moharja, Dušana Lavriča, Vinka Šparovca in Vinka Mateta, ■ za tržnega InSpektorja Antona Sobarja (ki t>o Se naprej tudi veterinarski InSpektor). ■ za davčnega inipektorja Franca KoSoroka. Nadalje je sprejela odlok o razpisu nadomestnih volitev v volilnih enotah zdravstvo in državni organi, ki bodo 22. novembra, dala soglasje k imenovanju članov sveta regionalnega rdravstvenega centra Ljubljana itd. Angelco Kos je razrešila dott-nosti člana komisije za volitve in imenovanja in imenovala na njeno mesto Stefana LovSina, LJubo-mlra Džuriča pa je razreSlla dolžnosti člana sveta za narodno ob. rambo in na njegovo mesto Imenovala Staneta Ružiča. Za direktorja posebne osnovne Sole je imenovala profesorja Jožeta Kuralta. Veliko mačeh nima rada priženjenih otrok, jih izkorišča, hkrati pa le slabo skrbi, da so siti in lepo oblečeni. Podoben odnos do svo-jiih obratov v drugih občinah (navadno v revnih) imajo tudi matična podjetja, ki imajo običajno sedež v bogatejših občinah. 2ICNICA Ljubljana ima obrat v Ribnici, ki je v prvem polletju letos v primerjavi z istim obdobjem lani ustvaril za 99 odstotkov večji celotni dohodek, za 253 odstotkov večji ostanek dohodka (dobiček), osebnih dohodkov so izplačali za 82 odstotkov več, stroški pa so porastli za 61 odstotkov. Kljub tako ugodnim po-slo%Tiim uspehom obrata pa je podjetje naredilo za njegov napredek bolj malo. Do letos matično podjetje ni investiralo v obrat nič, ampak mu je vsa ustvarjena sredstva pobralo. Šele letos je »mati« odobrila »pastorku« 150.000 din za gradnjo nove proizvodne hale (obrat je samo v prvem polletju letos ustvaril 380.000 din ostanka dohodka). Tok odnos matičnega podjetja do obrata vsekakor ni v skladu z reformo, demokracijo in samoupravljanjem! Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene; RIBNIŠKI ZOBOTREBCI Kočevje Ribnica (cena v din za kg) krompir 0,78 O.RO sveže zelje 1,25 0,00 kislo zelje 1,85 2,00 ohrovt 0,90 — cvetača 5,00 — fižol v zrnju 7,05 in 7,35 5,01) in 7,00 čebula 3,35 3.30 česen 10,00 10,60 solata 2,60 3,90 paprika 3,60 2,80 in 3,00 paradižnik 2.60 2,60 korenje 2,30 2,00 peteršilj 2,60 — zelena 2,60 — jabolka 1,40 do 1,90 2,00 hruške 3,40 3.50 grozdje 3,10 3,20 limone 7,50 9,10 banane 6,20 6,20 jajca (cena za kos) 0,65 in 0,73 0,62 in 0,77 B B ■ OKOLICA STOLPIČEV v Ribnici bo urejena še letos, optimisti celo trdijo, da do konca tega meseca. Kot smo zvedeli, so ureditvena dela »v polnem teku«, kar pa ne pomeni, da bo novi rok .STset prekoračen, oziroma, da bo »pol)egnil« spet naprej. Dela izvaja Stanovanjsko komunalno podjetje, naročila jih je krajevna skupnost, plačana pa bodo iz komunalnega prispevka In prispevka za uporabo mestnega zemljišča. ■ ■ ■ LEPO NAPRE33UJE gradnja novega stolpiča v Ritoni-ci, ki ga gradi Stanovanjsko ko-munalrto podjetje v neposredni bližini sedanjih stolpičev. Gradijo ga po sistemu gradnje za trg in so prodali že precej stanovanj. Vse kaže, da bo pri tt:j gradnji spet padel kakSen gradbeni rekord, saj bodo stanovanja predvidoma vseljiva že prej kot v letu dni. Iz bolj ali manj zanesljivih virov smo zvedeli, da Ribničanje v pričakovanju novega rekorda že sklepajo stave. ■ ■ ■ O ZA.SM£TENI RIB NICI in okolici smo že večkrat pisali. Zdaj so kraje, kjer ie od- laganje smeti dovoljeno, oanačill s posebnimi tablami. pa ne bo pomote, so označili s tablami tudi mesta, kjer odlaganje smeti ni dovoljeno Ta zamisel je vsekakor izvirna in bi jo bilo treba 'nagraditi, če ne bodo porabili vsega denarja za table, s katerimi bodo označili, kje odlaganje smeti ni dovoljeno. Zagro&no je tudi, da bo imel vsak, kdor tabel ne bo upoSte\-al, opravka s sodnikom za prekrške. ■ ■ ■ 2E DOLGO zahtevajo prebivalci Kurirske poti v Ribnici, da bi njihovo pot uredili. Zadeva se premika; pot so zakoličili, lu-ejena pa bo, ko bo denar! Hkrati s potjo bodo irre. dili tudi kanalizacijo. 2elje so torej že zakoličene! " ■ ■ ■ V ČETRTI RED NAJ BI SPREJELI pot, ki povezuje Breg in Sajevec r. občinsko cesto, se pravi cesto četrtega reda. Tako so predlagali prebivalci obeh vasi. Svet sa komunalne zadeve in urbanizem le predlog zavrnil, čeS da je pot premalo prometna. Pač pa bo občina v »doglednem« času popravila dotrajali most. REŠETO Št. 41 (1020) ★ Spet predavanja za kmetovalce Sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL v Črnomlju se pripravlja na organizacijo predavanj po podeželju. V zimskem času bodo spet strokovnjaki razpravljali s kmetovalci o živinoreji, in poljedelstvu, razen tega bodo letos v turistično privlačnih krajih predavali Še o kmečkem turizmu. Načrt so naredili zastonj Na^ jugu Poljanske doline med vasjo Kot in Radenci so že pred vojno začeli delati oesto, a so bila dela fcmaiu prekinjena. Zadnja leta je akcija za novo cesto že nekajkrat obetala režitev, vendar vse do nedavnega ni bilo kaj pokazati. Pred krat-Ickn so vaščani starotrških vasi s hvaležnostjo sprejeli naičrt za gradnjo ceste, ki so ga brezplačno naredili. str> kovnjaki Gozdnega gospodar- j stva Novo mesto. V sprem-1 nem dopisu so navedli, da je j to prispevek podjetja h j gradnji. Nič slabši od odraslih Pred dnevi so imeli v Prosvetnem domu v Črnomlju odred no konferenco pionirskega odreda, ki nosi une heroja Janka Starihe. Konferenco -«o prav dobro vodili otroci sami, udeležili pa so se je tudi predstavniki občinskih družbeno-političnih organizacij in člani učiteljskega zbora. Ko so pregleda- li delo v minulem obdobju in sestavili obširen delovni program za letošnje leto, so izvolili nov 9-članski odredni odbor. Za predsednico so izbrali Sonjo Adlešič, učenko 7. razreda. O delu odreda, ki vključuje 980 pionirjev, bomo več še poročali. Stvar je pred sodiščem Zadeva s šolo v Petrovi vasi !je zdaj pred sodiščem, da bodo ugotovili, če je stavba prodana ali ne. Predstavniki občine Črnomelj so ponudili kupcu bivše šole drugo, boljšo stavbo, vendar noče pristati. Prebivalci Petrove vasi, občina in družbeno-politične organizacije pa bi radi na vsak način stavbo dobili nazaj, ne samo za društvene potrebe, ampak tudi zato, ker nameravajo v vasi spet odpreti pouk za prva dva razreda. V Črnomlju, kamor otroke zdaj vozijo k pouku, imajo z vozači velike težave. Na tej šoli je že preveč učencev. ZAPIS S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE ČRNOMELJ Slabi gospodarji bodo morali propasti Črnomaljsko gospodarstvo v prvi polovici leta, po bančnih podatkih sodeč, sploh ni slabo, vseeno pa zaskrbljenost ni odveč — Večina podjetij, taka, kot so, ne bi mogla dolgo obstajati — Rešitev je samo v scklelovanju z močnejšimi poslovnimi partnerji Iz analize SDK je razvidno, da so gospodarske organizacije občine Črnomelj ustvarile v prvi polovici leta 88,831.160 din celotnega dohodka ali za 78 odst. več kot v istem času lani. V tej številki pa se razen resničnega napredka skriva tudi usp^ zavoljo zakonskih sprememb. Dohodek na zaposlenega se je povečal za več kot 11 odst. in znaša že 16.046 din, ekonomičnost poslovanja pa je za 5din višja, kot je bila lani. Izgubo so izkazale samo tri gospodarske organizacije: kmetijska, zadruga Črnomelj — 163.603 din, gostinsko pod-jetje 8.530 din in menza v podjetju Begrad 9.351 din. Bolj zaskrbljujoče je poslovanje podjetij, ki delajo na meji rentabilnosti in tistih, ki izgubo prikrivajo z veli- kimi zalogami. Zaloge izdelkov ali polizdelkov izkazujejo gospodarske organizacije kot premoženje, v resnici pa marsikdaj blago sploh nima cene, ker ga ni mogoče prodati. Razprava nikakor ni mogla steči, dokler ni predsednik inž. Martin Janžekovič naka- Cigani postajajo napadalni zal slabe in dobre strani gospodarjenja. Dejal je, da sta dve dobri točki v tem, da imajo še vedno vsa podjetja enkrat več dolžnikov kot upnikov in da izplačani osebni dohodek ni šel na račun skladov, razen v nekaterih obrtnih dejavnostih. Slabo pa je, da v podjetjih ne kažejo teženj po nadaljnji rasti in se premalo ukvarjajo z bodočnostjo. Razen Iskre in Rudnika nimajo nikjer dolgoročnih razvojnih i^rtov. V gospodarstvu je tudi premaJo poslovnosti in podjetja se prepočasi vključujejo t integracijo. Ko je o nujnosti združevanja in poslovno tehničnega sodelovanja t gospodarstvu govoril poslanec Peter Vujčič, je dejal, da dosedanje integracije v Beti, Zori, Iskri in Dolenjki kažejo lepe usprfie, zato je odveč vsak strah, da Ijnji razvoj, temveč je treba znotraj kolektiva urediti odnose, organizacijo dela in sistem nagrajevanja po uspehu posameznika. Izredno zaskrbljenost so v razpravi pokazali glede množičnega odhajanja Belokranjcev v tujino. Odborniki me-. nijo, da bi morali v domačih IKKijetjih povrniti nastalo škodo zaradi nenadnega odhoda. Skl^ skupščine je bil, da morajo do konca leta podjetja pripraviti razvojne načrte, obenem pa veliko hitreje kot doslej posegati po raznih oblikah integracije. Ko bo ponekod že zaškripalo, Ix>slovneea partnerja ne bo več mogoče najti. RIA BAČER BELSAD bo odkupoval jabolka Vest, da bo tovarna Bel-sad vseeno odkupila nekaj jabolk, je razveselila belo. kranjske *1ometovalce, če. prav je odkupna cena nizka in čeprav bo še vseeno ostalo veliko jabolk nepro. danih. Zgovorjeno je, da bo odkup potekal samo prdc kmetijskih zadrug Črnomelj in Metlika. Črnomaljska zadruga bo od. kupila 200 ton jabolk, me. tiliška pa 100 ton. Jabolka, dostavljena v tovarno Belsad, plačajo po 0,18 din, če pride sadje v oddaljeno vas iskat zadružni tovornjak, odračunajo pre^ vozne stroške. Tovarna Beilsad s tem odkupom precel tve^, zato jabolk ne more plačevati po višji ceni. Semiški predel zahteva ureditev ciganskega vprašanja - S tujih njiv kar z vozom odvažajo bi Bela krajina kaj izgubila pridelke - Kmetje ne bodo plačali davkov nnHiPf.iP ndifW ČRNOMELJ Daleč naokrog ni med pripadniki ciganskega rodu takih razlik kot v Beli krajini. Medtem ko so si nekateri zaposleni Cigani pridobili ugled med občani zavoljo poštenosti, pa nekaj ciganskih družin še živi po nomadsko. Vedno bolj kradejo, postajajo napadalni, in ker kmetje sumijo, da imajo orožje, se jim nihče nič ne upa. Na njivah okoli Stranske vasi, Oskoršnice, Sel in Vinjega vrha letos nimajo kaj pobirati. Medtem ko so prej Cigani kradli le ponoči in manjše količine pridelkov, pa so letos veliko bolj predrzni. Kradejo tudi podnevi in celo z vozom pridejo na tujo nji- vo ter odpeljejo vse, kar zraste. škodi, ki jo delajo Cigani, so se nekateri kmetje hoteli izogniti na ta način, da so namesto žit m krompirja začeli pridelovati krmo. Tudi ti niso zadnje čase nič na boljšem, ker so si Cigani kupili konje in zdaj pasejo po tujih travnikih. Kmetje semiškega predela so po svojem odborniku prosili občinsko skupščino, naj poskrbi za ureditev ciganskega vpraš'anja. Zagrozili so, da ne bodo plačali davkov, če ne bodo Ciganov ukrotili. Imajo samo stroške z nabavo semen in z obdelavo polj, pridelka pa ni. Denar je občutljiva stvar 121 otrok borcev bo dobilo skromno pomoč pri šolanju v drugih krajih - Kdor je prosil, je dobil, vprašanje pa je, če so za to možnost vsi vedeli - Odborniki so predlagali spremembe če se domače podjetje odloči za integracijo prek občinskih meja. Večkrat je tudi poudaril, da slabim gospodarjem bijejo zadnje ure in da bodo nesposobna podjetja morala propasti. Po mnenju inž. Toma Plečka so v integracij, skih procesih največja ovira posamezniki v kolektivih. Težave v Beltu so na seji večkrat načeli. Po mnenju skupščine podjetju niso potrebni samo krediti za nadaše 30 koškov za smeti Moped s prikolico m motorno kosilnico bodo v kratkem dobili delavci krajevne skupnosti Črnomelj, da bi bili laže kos svojemu delu. Bazen tega bodo v Črnomlju namestili 26 drogov za zastave in ie 30 novih košev za odpadke. Po vseh pravilih poslej po tleh ne bi smeli več ležati papirji in drugi odpadki, icer bo mesto precej na gosto posejano s koši za smeti. Če se bodo občani le navadUi metati vanje. Včeraj je minilo 25 let, kar je bila ustanovljena kmetijska zadruga Črnomelj. Delati je začela kot prva slovenska zadruga na osvobojenem ozemlju. Zaradi sedanjega, izredno težkega finančnega položaja zadruge bo jubilejna proslava potekala v okviru sindikalne organizacije podjetja. (Foto: Ria Bačer) Ko so na nedavi^em zasedanju občinske skupščine Črnomelj razpravljali o dodelitvi pomoči otrokom borcev pri šolanju v drugih krajih in dodelitvi novil{ stalnih ali enkratnih priznavalnin borcem, se je spet izkazalo, kako občutljiva stvar je delitev denarja. Komisija za zadeve borcev je dobila v obravnavo ČRNOMALJSKI DROBIR ■ UCENCl POKLICNK SOLE SO tudi letos obiskali jesenski velesejem v Zagrebu. Sola ima ogled velesejma v učnem programu. Vseh 90 učencev, ki so letos odpotovali na velesejem, si je ogledalo Se tehnični muzej v Zagrebu. ■ AE ZMERAJ NOBENE ŠIVILJE — Pred vojno je bilo v Črnomlju T šiviljskih mojstric, ki 80 imele obrt, danes pa ni nobene. Kljub temu so vse ženske oblečene in le malo jih kupuje konfekcijo. Iz tega sledi, da v mestu zelo uspeva SuSmarsko šiviljstvo. ■ CK)DBA NA PIHALA skuša nokdaixji godbi povrniti ugled. Zadnje čase imajo godbeniki redne vaje, izboljšali so disciplino, utrjujejo pa tudi materialni položaj. Zdaj pod vodstvom Franc Milenka in Staneta Vasja redno vadijo v stekleni dvorani gostin-^ega podjetja. Prostor vsekakor ni primeren. Je pa skoraj zastonj. Godba bi nujno potrebovala Se vsaj tri nove inštrumente. Raču-zuKjo, da bodo po daljšem razdobju prvič nastopili v Javiiosti za 29. november,^ ko bodo pri-redili samostojen koncert. ■ MALEGA STADIONA NIHČE NE VZDRZL'JE — O tem Je bil že večkrat govor. Občinska zveza za telesno kulturo ima okoli 15.000 din za vso športno dejavnost in 16.000 din za investicije. Gotovo z razpoložljivim denarjem ne bo mogla vzdrževati vseh mestnih športnih objektov. Odprto Je tudi vprašanje vzdrževanja velikega stadiona na Loki. Predlagajo, naj bi skrb zanj prevzeli osnovna šola in gimnazija, ki stadion precej uporabljata, sredstva pa na(j bi izposlovali pri TIS. ■ V OBRTNIH DEJAVNOSTIH VI.^UI DOHODKI. Družbeni sek-tor obrti zastopa v občini Črnomelj 7 manjših podjetij. Letos 80 v vseh obrtnih gospodarskih organizacijah od ostanka dohodka veliko več namenili izplačilu za-služlcov kot skladom. Povprečni osebni dc^odki so v obrti v prvi polovici letošnjega leta narasli na 876 din, lard v tem času pa so bUi 792 din. NOVICE oinomau^skž komunjt okoli 300 prošenj, ki jih je rešetala na treh dolgih sejah. Vsota, ki je bila na razpolago, ne zadošča, žato so jo prekoračili za 12.000 din. Odborniki so sicer pohvalili prizadevanja komisije,obenem pa grajali njeno delo, ker ni poskrbela za možnost, da bi vsi interesenti za pomoč pri šolanju lahko vložili prošnje. To stvar so prepustili krajevnim organizacijam ZZB, Kjer je bila organizacija delavna, je zbrala predloge, kjer pa ne, starši niso mogli vložiti prošnje. Z javnim razpisom, ki ga žal ni bilo, bi kritika odpadla. Na seji so se zlasti odborniki iz Preloke, Starega trga in Črnomlja zavzemali ža to, da bi v bodoče pri dodeljevanju pomoči za šolanje vprašali za mnenje vodstva šol, ki najbolje poznajo razmere otrok in staršev. Prav tako so predlagali, naj komisija zahteva razen prošnje še kak dokument, v katerem bi bilo razvidno premoženjsko stanje prosilcev. Kritizirali so tudi nekatere mestne prosilce za pomoč pri šolanju. Po mnenju nekaterih odbornikov niso potrebni pomoči dijaki, oblečeni po najnovejši modi, ki posedajo po restavracijah. Skupščina je po daljši razpravi sklenila, naj pomoč začno izplačevati, komisija za ■adeve borcev pa naj ponov-no pretrese predloge, upošteva mnenje in pripombe, nato pa v sodelovanju z odborniki posameznih vasi popravi napake. KREDITNA BANKA ^ IN HRANILNICA LJUBLJANA -ekspozitura v Črnomlju obvešča občane in ostale poslovne komitente, da se je preselila iz poslovnih prostorov v Ulici Mirana Jarca 3 v nove poslovne prostore na Trgu svobode 2 Uradne ure za stranke: vsak dan razen sobote od 7.30 do 13. lu«, ob ponedeljkih od 7.30 do 15. ure, v poslovalnici v Semiču pa vsak ponedeljek od 13. do 16. ure. Telefon št. 76-113 in 76-052. ^e nadalje se priporočamo, zlasti za: vključevanje v vse vrste varčevanja — obresti do 7,5 odst. — tromesečna nagradna žrebanja; — stanovanjsko varčevanje za občane — do .500 odst. posojila; — stanovanjsko varčevanje za delovne organizacije — do 175 odst. posojila; — kombinirano stanovanjsko varčevanje občan — delovna organizacija; — devizno stanovanjsko varčevanje — do 600 odst. posojila. Odpiramo in vodimo žiro račune prebivalstva. Odpiramo in vodimo devizne račune občanov in družbenih organizacij — obresti do 8 odst. Dajemo potrošniške kredite za vse namene, tudi brez porokov. Odkupujemo in prodajamo tuje valute za službena in zasebna potovanja. Sklepamo dogovore o kreditiranju stanovanjske izgradnje za pravne osebe. Posredujemo vse vrste zahtevkov za kratkoročne, dolgoročne in devizne kredite za pravne osebe. Občanom priporočamo, da se pri varčevanju poslužujejo področnih pošt in hranilnih blagajn pri podjetjih »BELT«, Črnomelj in »ISKRA«, Semič. Pri odhodu v tujiiio si odprite devizni račun! Te posle opravljamo brezplačno. Poslužujte se naših uslug, ki vam jih nudi Kreditna banka in hranilnica Ljubljana z najbolj popolno mrežo poslovnih enot! Prosvetni dom propada Suhorčani že 5 let opozarjajo na škodo, ki se dela družbenemu premoženju, a zaman Komaj pet let je minilo, kar je partizanska vas Suhor s pomočjo podjetij, s prispevki prebivalstva in občine dobila prosvetni dom. V njem imajo šolarji telovadbo, dvorana pa dobro služi tudi za kulturne prireditve. Za dom prizadevno skrbi upravni odbor. Denar od prireditev proti porabijo za razne izboljšave, obenem pa nenehno opozarjajo, da stavba ni bila dokončana in da se dela v Svinino prodajajo v izgubo Mesarija in klavnica Metlika je imela ob polletju 12.000 din izgube, ker so cene živini nenadoma narasle, meso pa so prodajali po stari ceni. Odkar so cene mesu zvišane, je prodaja govedine donosna, medtem pa svinina in teletina še vedno prinašata nekaj izgube. Na vseh bllž- njej velika škoda. Razumljivo, da se v nujno potrebno adaptacijo stavbe ne morejo spustiti z lastnimi sredstvi. Kdor si ogleda prosvetni dom od strani, lahko vidi v spodnje prostore. Zgradili so jih za garderobe, toda ker je že od vsega začetka iz tal prodirala voda, garderob sploh niso dokončali. Zob časa je naredil svoje. Zdaj se po mokrih tleh podijo žabe, omet s sten odpada. Razpokala pa je tudi salonitna streha in v letošnji zimi bo skoznjo gotovo tekla voda. Suhorčane je sram, da se na družbenem premoženju dela toliko škoda, a ne morejo drugega, kot da na problem opozarjajo. Domačinom ne bo mogel nihče očitati nemarnosti, pač pa krivda zadene predvsem izvajalca gradbenih del, najbrž pa tudi na občini, ki bi morali i>osredo-vati. njih sejmih Italijani navijejo cene prašičem, tako da Radovica: nOVOSt pri Šoli jim metliška klavnica ne more konkurirati. Finančno stanje v podjetju pa se po iss-javi direktorja štriclja le popravlja. Kolektiv mesarije upa, da bodo ob koncu leta proizvodni stroški kriti, verjetno pa ne bo ostalo toliko, da bi lahko plačali še anuitete za posojila. Kdo jih bo plačal, je še vprašanje. Tudi podružnična šola na Radoviči je bila med p>očit-nicami deležna manjših investicij. Okoli šolsk^a vrta so zgradili nov podporni zid. Veljal je okoli 8.000 din, bil pa je zelo potreben, šola je z urejeno okolico precej pridobila na videzu. Komunalno podj€/tje v Metliki preureja nedograjeni hlev bivše zadruge Partizan v upravne in poslovne prostore. Podjetje bo s tem pridobilo nujno potrebne delovne prostore, obenem pa bo celotna okolica vinske kleti lepša. (Foto: R. Bačer) NA OBČINSKI SEJI V METLIKI Veriga dolžnikov hromi gospodarstvo 1. oktobra je na seji občinske skupščine Metlika v glavnem tekla beseda o gospodarjenju v domači občini — Ocena: kljub preudarnemu in dobremu poslovanju v podjetjih, velike težave zaradi dolžnikov Odborniki so pohvalili dobro pripravljeno gradivo za sejo, vseeno pa podvomili, da bi lahko na podlagi bančnih podatkov dobili pravo sliko o napredku podjetij. Ker so se menjali predpisi o načinu obračunavanja, je težko ugo- Vzrok protesta; neobveščenost Sum v nepravično dodeljevanje stanovanjskih posojil borcem je v protestnem pismu izrazilo 13 p^pisnikov — Koliko je v očitkih resnice? v protestnem pismu, ki so ga prebrali na zadnji seji občinske skupščine, je rečeno, da so stanovanjska posojila dobili ljudje, ki glede na položaj, urejenost stanovanja, posedovanje avtomobila pomoči ne bi zaslužili. Po mnenju 13 podpisnikov posojila ne bi smeli odobriti tudi domu počitka, razen tega pa sprašujejo, zakaj so v upravnem odboru sklada (nazivajo ga komisija) tudi neborci. Očitek glede doma počitka je bil takoj ovržen s pojasnl-Hom, da je sklad dodelil novemu domu upokojencev posojilo zato, ker bodo v njem dobili mesto trije borci. Tudi očitek o neborcih je skupščina smatrala za neumesten, ker j? v upravnem odboru sklada samo en mlajši človek. Sicer pa to ni borčevska komisija, temveč občinska zadeva. Na seji SO navedli še, da sploh po Metliki krožijo različne govorice o dodeljevanju posojil, ki so v večini Dragatuš; samo 3 učitelji doma Dragatušci so že velikokrat Javno opozarjali, da bodo nastale težave, ker v kraju ni dovolj stanovanj za učitelje, toda šolski problem so smatrali za urejen, odkar je bila leta 1963 zgrajena Sola. Menjava učiteljskega kadra je bila ndcaj zadnjih let značilna za dragatuSko Solo, letos pa so težave še hujše, ker od 11 članov učiteljskega zbo. ra samo 3 stanujejo v vasi, vsi ostali se v Solo vozijo. Razumljivo, da ravnateljica 2 dvema kolegoma ne more opraviti vsega Izv^nSolskega dela z mladino, razen tega pogreša vas prosvetne delavce za sodelovanje v organl-Bacijah in društvih. Stanovanjski blok za prosvetne de-llavce bi šolske razmere uredil, možnosti za gradnjo pa so edinole t novem 4-letnem prograinu Javnih del. primerov neosnovane, nastajajo pa zato, ker javnost z odločitvijo upravnega odbora sklada ni bila seznanjena. Prav zato so na predlog odbornika Smuka sklenili objaviti imena na vseh, ki vm je sklad dodeli posojila, listo pa bodo razobesili tudi na oglasnih deskah. Odbornikom so pojasnili še, da je do nezadovoljstva pri dodeljevanju posojil prišlo tudi zato, ker so dobili 393 prošenj, v katerih so ljudje prosili za 7,800.000 din posojil, na razpolago pa je samo 2.780.000 din in še ta denar se komaj nateka v banko. Več prošenj je bilo zavrnjenih, mnogim pa tudi niso odobrili tako visokih zneskov, kot so prosili. Ko so ponovno razpravljali o višini posojila, so znova izglasovali stališče, da več kot 500.000 din ne bi smel nihče dobiti za gradnjo nove hiše, ker mora nekaj tudi sam pri. Zadruga letos ni imela izgube Kmetijski zadrugi Metlika se je letos obrnilo na bolje. Ob polletju lani je ostalo za 33.717 din nepokritih dohodkov, letos pa so prvo polletje zaključili s 110.705 din ostanka dohodka. Uspeh so prinesli zlasti trgovina, odkup, vlnrfca klet, transport, strojni park in hranilno-kre-ditna služba, medtem ko lastna proizvodnja z vinogradništvom, travništvom in hmeljem ni pokazala dobička. Strokovnjak bo pre-a^edal orožie Pregled orožja 4n zamenjava orožnih listov bo v soboto, 11. oktobra, dopoldne v sejni sobi občin.?ke skupščine v Metliki. Orožje bo strokovno pregledal puškar Rudi Pibernik. Za vsak kos orožja bo moral lastnik plačati predpisano takso — državni kolek v znesku 100 novih dinarjev. spevati. Sklenili da so tudi da ljudem, ki še starih posojil ne vračajo, novih kreditov ne bodo dajali. RIA BACER toviti, koliko lanskega dela se skriva v letošnjih številkah. Tako analiza SDK izkazuje v 6 mesecih leta 1969 kar 64,689.707 din celotnega dohodka v občini, kar je za 48,9 odst. več kot v istem obdobju lani. Razmerje med porabljenimi sredstvi in celotnim dohodkom pa kaže, da so letos podjetja slabše poslovala, kar zadeva ekonomičnost. Ta je od lani upadla za 8,4 din. Na slabše se je obrnilo tudi razmerje v delitvi dohodka na sklade in osebne dohodke, slika pa je drugačna, če upoštevamo še vlaganja v amortizacijo. Na podatke o celotnem občinskem gospodarstvu najbolj vpliva tovarna BETI, ki ustvarja več kot 80 odst. vse- Tokrat priporočila ni mogoče upoštevati Kam z 21 milijoni starih din, ki se bodo do konca leta nepredvideno natekli v občinski proračun? Višek naj zakrpa luknje Na občinski seji 1. oktobra so v Metliki obravnavali tudi letošnji dotok denarja v občinski proračim. Kaže, da se bo do konca leta nabralo za 21 milijonov starih din več, kot so predvidevali. Po priporočilu republiške skupščine naj bi ta denar namenili za rezervo in gospodarske posege, vendar pa se tokrat Podgane - narodni sovražnik št 1 Eksperimentalna mladinska igralska skupina »Osip Sest« iz Metlike je v soboto uspešno gostovala na Suhorju. Gledalcem se je predstavila s humoristično-satirič-nim tekstoon J. Jankoviča »Podgane-narodni sovražnik št. 1«, ki ga je priredil in v slovenščino prevedel Toni Gašperič. Skupina bo v nedeljo, 12. oktobra, gostovala v Gradcu, nato v Semiču, končno pa bodo zaigrali še na domačem odru. Predstava je vredna ogleda, saj nudi dobro uro prijetne zabave in smeha. Potrebno Je poudariti še to, da Je besedilo prvič Izvajano v slovenščini. Režijo Je prevzela Cveta Jagodič, sceno Je izdelal Zoran Hočevar, glasbene vložke Je pripravil Stanko Pux, za pričeske pa skrbi Slavica Gerbec. —ni priporočila v Metliki ne bodo mogli držati. Ko so sprejemali letošnji proračun, je manjkalo denar-ja na vseh koncih in krajih, tako da so počistili več občinskih skladov. Ker so zdaj skladi osiromašeni, potrebe pa so velike, se odbornikom ni zdelo prav, da bi presežek dali v rezervo, ko je denar krvavo potreben posebno za stanovanja borcev, za delo krajevnih skupnosti itd. Predlagali so, naj bi od teh sredstev poldrugi milijon starih din dobila tudi sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL, namenjen pa je kot pomoč zasebnemu kmetijstvu. Zadruga je kupila 43 ton semenske pSenice, ki Jo dajejo kmetom po znižani ceni, zato pa bo prihodnje leto za okoli 30 milijonov din (starih) več vreden pridelek. Skupščina je bila mnenja, da je skromna pomoč zaseljne-mu kmetu na mestu. Pri tem predlogu nameravajo vztrajati. ga občinskega dohodka. Hkrati s tem so razpravljali tudi o nelikvidnosti. Potrkala je že na vsa metliška podjet^ ja. Precejšnje zaloge blaga, izdelkov in p>olizdelkov vežejo sredstva podjetij, vedno več je dolžnikov, zato je za izplačilo osebnih dohodkov letos že nekajkrat zmanjka- lo denarja v Beti, v zadrugi in pri komunalnem podjetju. Polletni obračun so zaključili z izgubo menz v Beti in Novoteksu, kar bodo uredili v podjetjih, razen tega pa še mesno podjetje in hotel. Celotna izguba se suče okoli 120.000 din. Se zmeraj je gostinsko podjetje Metlika najbolj kislo jabolko domačega gospodarstva, v katerega noče nihče ugrizniti. Čeprav so pogosto menjavali direktorje in uvedli prisilno upravo, izguba še narašča in se je v vseh letih poslovanja nabralo že za okoli 400.000 din. Hotel so skušali oddati že več partnerjem, pogovori so tekli tudi s tovarno IMV in podjetjem Mercator, a uspeha ni, ker Metlika ne more sprejeti pogojev. Kaj s hotelom, tudi odborniki niso mogli pogruntati, menili pa so, da je treba to zadevo takoj rešiti in jo enkrat za vselej spraviti z dnevnega reda. Sklenili so, naj predstavniki občinske skupščine s pomočjo direktorjev podjetij najdejo primemo rešitev, kajti hotel ni samo stvar občine, ker ga ne potrebujejo ne občina ne občani, pač pa je najbolj potreben gospodarskim organizacijam za poslovne obiske. RIA BACER Krasinški predel je prizadet Polja okoli Krasinca, Boršta, Priloaja in Boginje vasi običajno dajejo najboljšo letino v vsej metliški občini, letos pa kmetje ugotavljajo mnogo manjši pridelek. Zaradi poletne toče je letos veliko slabše obrodila koruza, proso, ajda in repa. Tudi krompirjeva letina ni na l:ui-ski raivni, pač pa je mnugo sadja, ki žal ne gre v promet. Šef ne zmore vsega Na oddelku za gospodarstvo pri občin^i skupščini Metlika je bilo zadnje čase vse poslovanje prepuščeno samo načelniku, uslužbenec-ekonomist pa je že več mesecev na bolniškem dopustu. Ugotovili so, da šef, ki se ukvarja še z gradbenimi zadevami, nikakor ne zmore vsega dela, zato bo občina namestila na oddelku za go-, spodarstvo novega .usluž^>en-ca. Od Čudnega sela do Pavičfčev Grada§ki vodovod, ki ga gradijo že tretje leto, je letos napredoval za napeljavo 1,5 tem cevovoda od Čudnega sela do Pavičičev. ■2:4rj^ jen je tudi prehod čez Laha-njo. Letos gradnje ne bo(Jo več nadaljevali, deloma zaradi slabega vremena, deloma zaradi stiske z denarjem. Doslej je gradnja gra.da?kega vodovoda veljala že 1,060.000 din. Smo varni pred ognjem? Teden požarne varnosti so izvedla tu^ gasilska društva v metliški občini, člani društev so v tem-Času pregledali vse gasilne priprave, uredili so gasilske domove in orodjišča, opravili razne gasilske vaje, sklicali seje upravnih odborov in udar-nh desetin. Več komisij, zadolženih za iK>žamo varnost, je v tem tednu v svojih okoliših pregledalo dimne naprave. V šolah so otroci pisali naloge o požarni varnosti. Otroci sadje prmasajo Otroci, ki hodijo v osnovno šolo Suhor, so za šolsko kuhinjo zbrali že veliko jabolk, fižola, krompirja, paprike in drugih pridelkov. Pod vodstvom učiteljic in kuharic šolarji sami pripravljajo ozimnico. Doslej so vkuhali že okoli 80 kg marmelade in vložili več deset litrov paprik. Razen sadja in zelenjave so otroci prinesli v šolo še veliko šipka in lipe, da bodo pozimi pili topel čaj. SPREHOD PO METLIKI Če želite odgovor ald naslov iz malih oglasov nam pošOjite v pLsmu dopisinicD aJi znamiDO za 50 par. UPRAVA USTA ■ UUDJE V METUSKI OB-f;lNI zadnje £aae precej potujejo v tujino, saj je v letošnjem tretjem tromesečju organ pri občinski ski^>š6ini, pristojen za notranje zadeve, izdal 98 novih potnih dovoljenj, podaljSanih pa je bilo 177. To je precej več dovoljenj kot lani v istem času. ■ ANSAMBEL HENČEK IZ KRŠKEGA je ob sodelovanju harmonikarja Silvestra Mihelčiča predzadnjo nedeljo gostoval tudi v Metliki. Obisk pa je bil dokaj slab, saj so bili mladinci iz vasi, ki Jih li^bolj pritegne taka glasba, zaposleni s trgatvijo. ■ DRUŠTVO UPOKOJENCEV IZ METLIKE je v četrtric, 2. ok-tobra, organiziralo za svoje člane avtobusni izlet v Trst in Mira-mer. Izletniki so ai ogledali Se druge zanimivosti in se Se isti večer nadovoljni vrnili domov. ■ POČITNIŠKE AVTOM('BIL. SKE PRIKOLICE industrije mo-tornih vozil iz Novega mesta so v glavnem že odpeljali s kopališča na.Kolpi. Zadnja skupina ni-zoaemskih gostov, ki je v njih letovala, pa je odšla iz Metlike že konec avgusta. Prihodnje leto nameravajo v Metliki prostor za kampiranje smotrneje urediti. ■ KOS.\RKA DOBIVA TUDI V METLIKI vse več privržencev, ki * zanimanjem spremljajo uspehe in neusp^e košarkarskega klu. ba BETI, ki tekmuje v drugi sloveni košarkarski ligi. Prejšnji teden se je d<»nači klub pomeril z ljubljanskim Trnovim in tesno iSgubil z dvema košema razlike. Gledalce je razburila sodnikova odločitev, ki v ssadnjih sekundah domačim ni priznal regularnega ko§a. — 12. oktobra se bodo Metličani pomerili s Hrastnikom. titfednlfc Boris Gabrič bo novi sekretar ZK Na seji občinske konferen-ee ZK je sekretar Miroslav Vute seznanil člane konferen-oe tudi s predlogom za novega sekretarja komiteja konference ZK Novo mesto. Za «0 dolžnost je predlagan Boris Gabrič, pomočnik ravnatelja osnovne Sole v Šentjerneju. Tov. Gabrič se je rodil 1934., v prosveti pa de-Ict že iGt Clan ZK je od leta 1951, bil je že sekretar oibčinskega komiteja bdvšeob-Cine Šentjernej, zdaj je član občinske konference ZK in sekretar krajevne organizacije ZK v Šentjerneju, odbornik občinske skupščine Novo mesto in član komisije za volitve in imenovanja pri tej skupšSini. Tov. Gabrič je na šentjemejskem območju In v dbčini znan družbenopolitični delavec. Plenum občinskega sindikalnega sveta Včeraj popoldne je zasedal plenum občinskega sindikal-n^a sveta. Razpravljali so o gospodarskih dosežkih v prvem polletju in o kadrovskih in vsebinskih pripravah na občni zbor občinskega sindikalnega sveta. ropada bolnišnica Je-lendol, pa je odvrnil: »Kdo to pravi? Saj sploh ni znakov za propadanje! Obiskovalci mi večkrat pravijo, da je v Jelendolu celo vzoren red. če pa 7^ bolnišnica prazna, neopremljena, nisem jaz kriv. Ob koncu vojne so šli predmeti v muzej. Dobro je oskrbovana t^ •di Baza 20, medtem ko bo bolnišnica Gornji Hrastnik predvidoma urejena prihodnje leto. Za vseh devet partizanskih grobišč na Rogu, v katerih počiva okoli 800 borcev, pa lahko rečem tole: precej bolje so vzdrževana kot marsikatero vaSko pokopališče!« I. Z. Tudi mladi ljudje naj vedo, kaj je dolžnost Pri vsakem delu morajo tudi mladi gostinski delavci poznati svoje pravice in dolžnosti z Milko Cešarkovo, predmetno učiteljico iia šolskem centru za gostinstvo, je moč napeljati samo prisrčen pogovor. Ze nekaj let skrbno spremlja učno prakso učencev, pomaga jim in poizkuša izgladiti vsak spodrsljaj bodočih gostinskih delavcev. — Kaj menite o nekaterih pritožbah vaših učencev, da opravljajo dela, ki ne sodijo v njUiov poklic? je nove dolžnosti: postavijo naj opozorila, ki bodo obiskovalce opozarjala na vse tisto, kar bi sicer prezrli. Radi si bodo ogledali razna redka drevesa, drevesa posebnih oblik, se i>ovzpeli na morebitne razgledne točke, odšli v posebne gozdne sestoje, hvaležni bodo za napis, ki jim bo povedal, kje lahko v gozdu brez skrbi kurijo, hvaležni bodo za peš poti, za ka. žipote itd. GG Novo mesto je na seminarju kot soprireditelj udeležencem prikazalo nekaj tako urejenih območij na Gorjancih (od Vahte proti Gospodični), na Rogu in v okolici Dolenjskih Toplic. To so prvi začetki, upanv> pa lahko, da bo tega vedno več. Gozdarji si od tega ne obetajo nobenih koristi, pričakujejo pa, da bodo to njihovo dejavnost kmalu podprli in začeli v njej sodelovati turistični delavci. M. J. '.I*! Prejšnji teden so Pionirjevi delavci razkrili in porušili hišo poleg sejmišča ob Cesti herojev v Novem mestu, ker bo ta prostor zavzela bencinska črpala, za katero tudi že opravljajo zemeljska dela. Sejmišče bo podjetje DOMINVEST v kratkem prestavilo na Cika-vo na desni breg Krke (Foto: Ivan Zoran) SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV Če ni razprave, ni predlogov Samo z odkrito razpravo je mogoče oblikovati stališča in predloge za rešitve - Organi ZK v občini so sodelovali s članstvom - Potrebno je temeljitejše idejno in družbeno-ekonomsko izobraževanje Seja občinske konference ZK je bila prejšnji p^ tek popoldne zadnja v sedanjem sestavu. Prihodnjič se bo koiiferenca sestala že po volilnih konferenc^ osnovnih organizacij ZK, na katerih bodo izvolili njene nove čane. Na seji so združili razpravo o delu občinske organizacije ZK in medobčinskega sveta ZK. Sprejeli so spremembe tistega dela sklepa o organiziranosti, ki se nanaša na volitve in volilni postopek. Pogovorili so se tudi o programu komisije za družbeno-ekonomske odnose in o vzdušju v organizacijah ob razpravi o gradivu zadnje seje CK ZKS. »2e v prvem letniku učence nenehno opozarjamo, da mora natakar in kuhar marsikaj delati. Razumljivo je, da sodi, sem tudi čiščenje tal in pomivanje posode, čeprav jim to delo ni pri srcu.« — Kako sprejmejo učenci in vodstvo delovne organizacije, kjer opravljajo prakso, vaša opozorila? Doslej smo vse sporne stvari sporazumno rešili. Na eni strani ^so popustili učenci, na drugi vodstva delovnih organizacij. Pri tem delu je nar mreč tako, da mora človek pošteno napreči takrat, kadar se mu delo ponuja. Mislim, da so vodstva nekaterih gostinskih podjetij pokazala veliko razTunevanje za učno prakso naših učencev.« — Ste kdaj naleteli na večje prekrške? »Ni jih bilo veliko, če odštejem nekaj kraj In moralnih spodrsljajev. Mislim, da je sleherni gostinski delavec lahko pošten, da je na svoje delo lahko ponosen in da je samo od njega odvisno, kako ga bodo gostje ocenili.« — Kdaj ste nejevoljni? »Kadar opazim, da znajo. učenci braniti svoje pravice, za dolžnosti pa jim ni mar. Mladi ljudje bi se morali zavedati, da jim gostinska podjetja, kjer opravljajo učno prakso, omogočijo, da najdejo stik z ljudmi in si naberejo delovnih izkušenj, zato bi ne smeli zanemarjati svojih dolžnosti.« M. PADOVAN Komunisti so v mandatni dobi te občinske konference skupaj z vsemi delovnimi ljudmi v občini zelo uspešno uresničevala reforme. To dokazujejo izreden porast proizvodnje, poslovni uspeh, povečanje storilnosti, občutno povečani izvoz, ugodni premiki pri zaposlovanju ter hkrati napredek v družbenih dejavnostih. Nalog tudi v bodoče ne bo zmanjkalo. Zlasti si bo tre- ba prizadevati, da bi pri nar črtovanju dolgoročnega razvoja občine in območja že prešli od uvodnih razprav in razgovorov k delovanju, še posebej pa k sodelovanju med občinami Dolenjske. Preobrazbe 2K ne bomo dosegli zgolj s spreminjanjem organizacijskih oblik. K vsebinski preobrazbi bosta najbolj pripomogla poglobljeno ideološko delo in večja družbeno-ekonomska LJUDJE MED SEBOJ Spor pod napetostjo Desetletja dolgo so ^ na Zagradski gori zvečer svetili s svečami in petrolejkami, kadar pa ni bilo niti enega niti drugega, pa tudi samo $ trskami. Lani je vsem štirim domačijam tam gori posvetila elektrika. Napeljava je stala 170.000 din. Skoc-ianska krajevna skupnost je pri tem izdatno pomagala Zdaj so Tla njenem območju elektrificirane vse i>asi in zaselki. Prebivalci Zagradske gore se niso še dobro naučili pritiskati na stikala, krajevna skupnost pa še ni plačala vseh računov, •ko jih ie stresla neprijetna novica: lastnica vi-nograda, ki so ji gospodarji z Zagradske gore mejaši, zahteva odškodnino za to, ker so nekaj drogov postavili tudi med njeno šmarnico. Najela da je tildi advokata. V Škocjanu menijo, da je ta lastnica zelo slab sosed, če sosedu elektrike ne privošči. Zakaj vsota, kA jo terja niti malo ne ustreza dejanski škodi. Ljudje pravijo, da je grobo izsiljevanje. Ob tem pa je slišati tudi tole: »Čg bo ta ienska dobila, kar zahteva, bomo tudi mi poslali svoje račune, saj tudi na naših parcelah, pa ne samo v vinogradih, stojijo drogovi, zemljo pa smo prostovoljno dali tudi za razširitev cest in podobno. Toda kam bo to privedlo, če bomo zdaj vsi zahtevali odškodnino za vse, kar smo prispevali za skupnost!« »V tem sporu se ne bomo dali ugnati v kozji roq,K zatrjuje Pavle Zupet, odbornik in predsednik KS v Škocjanu, »Če drugače ne bo Slo, bomo zahtevali nacionalizacijo za tiste kvadratne metre, kjer stojijo drogovi.« IVAN ZORAN T razgledanost komunistov. Tam kjer v ZK ni razprav, ni stališč in predlogov za rešitve. Zato se v takšnih primerih pojavljajo nasprotne težnje, nosilci takšnih teženj pa skušajo naprtiti vso krivdo za napake in težave Zvezi komunistov. Organi ZK v občini, še posebej pa komisije, bodo morali bolj sodelovatd s članstvom v organizacijah. Sprejem novih mladih članov je lani pomladil vrste ZK^ ni se pa še spremenil v ^talno obliko dela. Aktivi v delovnih organizacijah so premalo zaživeli, čeprav imajo nalog na pretek. Sklepe VI. plenuma ZKS bo mogoče uresničiti, upoštevaje dejanske razmere v posameznih delovnih organizacijah. Od tega je v veliki meri odvisno uveljavljanje reforme. Prizadevanja za to naj potekajo ob usklajevanju notranje zakonodaje v delovnih organizacijah, na širših razgovorih s komunisti-vodilnimi delavci, z že zastavljeno dejavnostjo sindiksr tov ter z razpravo v občinski skupščini, M. J. Pionirji o svojem delu 30. septembra so imeli novomeški pionirji v domu JLA odredno pionirsko konferenco, na kateri so poročali o svojem delu, sprejeli so program dela za novo šolsko leto, izvolili nov od-redm pionirski odbor In v živahnem razgovoru obravnavali delo sekcij in krožkov. Posebno presenečenje je bila prav gotovo razdelitev priznanj najbolj delovnim pionirjem v preteklem šolskem letu. Tudi kulturni program, ki so ga pripravili v ta namen, je pričaral svečano vzdušje. Na konferenco so povabili tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij, vendar se je vabilu odzvalo le pet predstavnikov. Skoda, kajti udeleženci bd lahko spoznali delo in trud ter samozavest pionirjev. t v LABODU 130 priučenih delavk Z načrtnim izobraževanjem in priučevanjem delavk bodo ustalili zaposlene in omogočili nemoteno proizvodnjo na proizvodnem traku v tovarni perila LABOD bodo letos priučili 130 novih delavk za naziv po'lkvalificirane industrijske šivilje, Z načrtnim izobraževanjem bodo odpravili težave v proizvodnji po tekočem traku, ki so nastajale, če je nekaj delavk zbolelo. 42 priučenih delavk že dela v rednem delovnem razmerju, 20 jih je v zadnjem mesecu priiičevanja, 34 pa v prvem. Kakšnih 30 jih bodo še vzeli v priučitev, ustvarili pa so rezervno brigado, ki bo nadomeščala bolne delavke. Vsaka nova delavka opravi prvi mesec tečaj praktičnega (6 ur in pol na dan) in teoretičnega (2 uri na dan) pouka. Naslednji mesec je razporejena v priučevalno brigado, v kateri ostane, dokler ne poteče 5 mesecev. Do 3. meseca je zavarovana pri zavodu za zaposlovanje, od 3. meseca dalje pa ji gredo vse pravice iz delovnega razmerja in iz socialnega zavarovanja pri podjetju. Prvi mesec prejema delavka 200 din nagrade, vse naslednje mesece pa je že plačana po normi. V času glavnega preizkusa v prvem mesecu sta doslej odpadli samo 2 delavki v skupini. 2e po 14 dneh začno delati srajce p>o proizvodnih nalogih. Drugi mesec mora delavka dose- Izvoz je letos kar dvakrat večji Izjemni izvozni uspehi še zlasti pri tem, kar smo dosegli na zahodnem trgu Ko smo načrtovali letošnji razvoj gospodarstva, smo pričakovali, da se bo izvoz na zahodno tržišče povečal za 73 odst. Ta pričakovanja so bila že konec avgusta močno presežena. Razen res izjemnega povečanja proizvotoje in hkratnega poslovnega uspeha se je letos zelo povečal tudi izvoz. To dokazuje, da naša podjetja pravilno razumejo vodila reforme in da se po najboljših močeh vključujejo v mednarodno delitev dela. Do konca avgusta lani so podjetja v novomeški občini Izvozila za nekaj več kot 4 milijone dolarjev blaga, do konca avgusta letos pa za 8,065.204 dolarjev ali skoraj za še enkrat toliko. V ustvarjenem izvozu je posebno i>omembno to, da je pretežni del — kar 77. odst. vsega — bilo ustvarjenega s prodajo na zahodna tržišča. Državam s tako imenovano trdno valuto smo do konca avgusta letos prodali za 6,251.488 dolarjev izdelkov, kar je za 126 odst. več kot v enakem razdobju lani. Med največje letošnje izvoznike štejejo IMV, ICRKA in NOVOLES, pohvale vredna pa so prizadevanja vseh tistih podjetij, ki so svoje izdelke izvažaJa, čeprav v še tako skromnih količinah. V Bučni vasi bo 100 montažnih hiš Podjetje »Dominvest« pripravlja zazidavo 100 montažnih hiš v Bučni vasi, kjer bo zraslo prav kmalu veliko stanovanjsko »Novotek-sovo« naselje. V »Novoteksu« so se odločili graditi montažne hiše zato, ker je gradnja stolpičev zelo draga in' bi tako počasneje reševali stanovanjski problem. Podjetje daje letno 1,000.000 din za gradnjo in obnavljanje stanovanj, v prihodnje pa bo ta vsota še večja. Doslej je zraslo v Bučni vasi 16 montažnih hiš, 20 pa jih je v gradnji. Naselje naj bi štelo 100 Marlesovih montažnih hiš. »Novoteks« nudi svojim delavcem posojila pod zelo ugodnimi pogoji (posamezniku 60.000 din na 20 let odplačilne dobe z 2-odst. obresti). Tisti, kdor ima sam 20.000 din in dobi posojilo, si hišo lahko kmalu postavi, saj mu tudi »Marles« nudi 20.000 din posojila. Tako izpolnjuje »Novoteks« veliko željo posameznikov, ki si želijo imeti svojo hišo, denar pa se prav tako počasi vrača v podjetje. či 35—40 odst. norme, tretji 45 do 50, četrti 55 do 60 in peti 65 do 70 odst. norme, V času priučevanja opravlja delavka eno težavno, eno srednje težavno in eno lahko delo, Samo prvi mesec delajo ločeno od drugih, ves preosta- li čas priučevanja pa v redni proizvodnji. Glavno izbiro kandidatk pa seveda opravijo z raznimi preizkusi, še preden se priučevanje začne. Dolenjka obdarila škocjanske učence Učenka šest^a razreda Martina Hočevar je nova predsednica pionirjev na škocjanski osemletki. Izvolili so jo na odredni konferenci ob pionirskem prazniku. Tega dne je priredil Silvester Mihelčič iz Črnomlja samostojen koncert, učenci pa so imeli poleg tega še svoj kvil-tumi- spored, v katerem so sodelovali šolski pevski zbor in recitatorji. Slovesnosti škocjanskih pionirjev so se udeležili tudi predsednik občinske skupšči-ne Franci Kuhar, tajnik Dušan Zupanc, direktor DOLENJKE Lojze Urbanč in drugi. Direktor novomeškega trgovskega podjetja Lojze Urbanč je izročil pionirskemu odredu nov prapK)r, šoli pa diaprojektor, ki ju je p>oda-rila DOLENJKA kot pokroviteljica škocjanske osemletke. Predsednik občinske skupščine je nekaj časa med obiskom v Škocjanu porabil tudi za to, da si je ogledal staro in za sodoben pouk neprimerno šolsko stavbo. Obisk iz Ženeve v četrtek je obiskal Novo mesto šef sekcije za planiranje Lige društev RK iz Ženeve 'Kingley J. Seevarat-nam. Nekaj č^a se je zadržal pri predsedniku občinske skupščine Franciju Kuharju, potem pa je s predstavniki občinskega odbora RK in občinske skupvščine obiskal »Krko«, kjer se je zanimal za proizvodnjo, in splošno bolnišnico, kjer si je ogledal nekatere oddelke. Zalog brez zalog Novomeška opekarna Zalog je v tri četrt leta izdelala 5,200.000 opek ali 10 odstot-kov več kot lani v enakem obdobju. Proda vse sproti, še skoraj vroče. Zalog ni, nasprotno, kupcev niti ne more zadovoljiti sproti. Glede na to, da ji umetna sušilnica omogoča p>odaljšano sezono, bo opekama vse pošiljke čakajočih naročnikov pripravila do decembra. Zaloški izdelki so iskani, saj opekarna letos ni spremenila cen, kot so naredile Številne druge opekarne v Sloveniji. V torek, 14. oktobra, bo v Novem mestu na odru Doma kulture gostovalo mladinsko gledališče iz Ljubljane z igro »Cipek in Gapek«. Ob 17.30 bo predstava za osnovne šole Novo mesto. Šmihel in Vavta vas, ob 20. uri pa za gledališke abonente in srednje šole. Na sliki: prizor iz prvega dejanja mladinske igre »Cipek in Gapek« NOVOMEŠKI IN BIHAŠKI PIONIRJI GOJIJO tesne prijateljske vezi Premalo je takih prisrčnih srečanj, kakršno je bilo srečanje Bihačanov in Novomeščanov Novomeški pionirji so letošnji dan pionirjev lepo praznovali. Dva dni so gosti- li pionirje osnovne šole I. kongresa USAOJ iz Bihaća, s katerimi jih vežejo tesni prijateljski stiki. To ni bilo njihovo prvo srečanje: v maju letOs sta dva po uspehu in vedenju naj-boljša razreda iz Novega mesta obiskala Bihač. Kratek čas je bil potreben, in že so se pionirja obeh šol spoprijateljili med seboj. Gostje so hitro našli svoje gostitelje, ki so jim ponudi- li prenočišče ih vso oskrbo, živahno srečanje je oživil tudi ples v šolski telovadnici, kjer so gostom razdelili reklamna darilca, ki sta jih prispevali tovarni IMV In »Krka«. Drugi dan so se bihaški in novomeški pionirji razživeli na Loki, kjer so tekmovali v več športnih panogah. Manjša delegacija pionirja iz Bihaća se je udeležila tudi odredne pionirske konference v domu JLA. Popoldne so si bihaški pionirji ogledali še Dolenjsko galerijo, Kapitelj, muzej in Otočec. Ko so se pionirji iz Bihaća poslovili, so Novomešča-ni takole modrovali; »Koliko besed je napisar nih o bratstvu in enotnosti na%ih narodov, pa pc^osto izzvenijo kakor fraze. Mi pa smo to doživeli na neprisiljen, prijateljski način.« Zakaj odlašamo? Razprava o gradivu zadnje seje CK ZKS v organizacijah ZK še poteka, čeprav je večina orgamzacij o gradivu ^e razpravljala. Komunist] se s stališči OK ZKS strinjajo, poudarjajo pa, da je članstvo o mnogih zadevah premalo obveščeno. Vprašujejo, kako se je moglo zgoditi, da člani^ ZK v obdobju cestne za^ve skoroda niso bili obveščeni o njej, zdaj pa so prejeli kar 204 tipkane strani dolgo gradivo o tem. Vprašujejo tudi, zakaj toliko odlašamo z nekaterimi odločilnimi vprašanji, ki so zelo pomembna, pa so še vedno nenačeta. Televizorji! v prodajalni ELEKTROTEHNA v Novem mestu imajo veliko izbiro televizijskih sprejemnikov. V trgovini dobite prav vse vrste sprejemnikov iz proiz\'odne-ga programa Ei Niš. Te dni so dobili tudi najnovejši mo- del VIDEOMASTER, ki ima zaslon 65 cm in stane 3.280 din. Tudi EVROPA 2000 in OTHELO imajo spet na zalogi. Zahodnonemški televizor LOEWE OPTA stane 3.341 din. Posebnost je mali prenosni televizijski sprejemnik SANYO japonske izdelave, ki stane 1.927 din. Kovomešlo kronlJoa Že za lep sod sokov Šolska kuhinja v Škocjanu shrambo ima premajhno Franc Miklič in Jože Praznik, učenca sedmega razreda škocjanske osemletke, v uri gospodinjskega pouka pomagata v šolski kuhinji stiskati grozdje (Foto: Ivan Zoran) Jesenska nabiralna akcija je spet napolnila shrambo šolske kuhinje v Škocjanu. Učenci prinašajo zdaj od do-* ma predvsem grozdje, pred-tem pa so nanesli jabolk. Jabolka in grozdje gredo sproti v sokove, ki jih dan za dnem kuha kuharica Marija Hočevar. Pri tem delu Ji po-magajo tudi učenci v urah gospodinjskega pouka. Do zdaj je nalila v steklenice okoli 500 litrov sokov, od tega 340 I Jabolčnih. Ko bo nabiralna akcija končana, bo v steklenicah približno 800 litrov sokov. V šolski kuhinji že več let zapovrstjo pripravljajo sokove, ki jih pri malici pijejo učenci. Starši prispevkov ne odrekajo, pripravljeni so dati tudi več. Težava je le v tem, da ima kuhinja premajhno shrambo. Sola si že več let prizadeva, da bi shrambo povečala in kuhinjo še bolje uredila, pa Ji do zdaj to £e ni uspelo. ■ SEKCIJO ZA KULTURNO DEJAVNOST so pred kratkini ustanovili v Dijaškem domu Majde Sile. v sekciji je včlanjenih 35 dijakov, ki se že pripravljajo na proslavo občinskega praznika. Takrat se bodo predstavili z izborom iz del Janeza Trdine, Dragotina Ketteja in Mirana Jarca. Sekcijo vodi Alenka Bole-Vrabčeva. ■ KROŽNIKE IZ KITAJSKEGA PORCELANA in brušene kristalne kozarce iz Avstrije, na ka-terilj so lovski motivi, prodajajo v Mladinski knjigi. Cene so zelo visoke (posamecsni krožniki stanejo 36 do 78 din, komplet kozarcev pa 130 do 200 din), vendar se kupci zanje zanimajo. ■ NA GIjAVNEM TRGU bodo delavci Komunalnega podjetja prav kmalu začeli preurejati kabelsko kanalizacijo za razrešitev telefonskega omrežja proti Ra-govski cesti, Znančevim njivam in Zagrebški cesti. Urejali bodo od Novoteksove trgovine do kandij-skega mostu. ■ NA TRGU je bilo v ponedeljek spet zelo živahno. Cene so domala ustaljene, izbira je dobra, na trgu so prvič prodajali kostanj, ki je za marsikoga prava poslastica. Cene so se gibale takole; solata 4, grozdje 2,8, česen 12, limone 8, čebula 2,8, zelje po 1 in 1,5, paradižnik 2,5 in 3, fižol v stročju 6, paprika 3, špinača 6. krompir 1, kostanj 2 din kilogram. Cena domačih jajc se je dvignila na 90 par. ■ RODILI STA: Marija Frlin s Ceste herojev 43 — deklico in Mira Smole iz Koštialove 18 — Lilijano. ■ RAZSTAVA KOČEVSKEGA KIPARJA staneta Jarma v Dolenjski galeriji je vzbudila med obiskovalci in ljubitelji likovne umetnosti izredno zanimanje. Umetnik je takoj prodal 10 del, od kat«rih je dve kupil tudi akademski sliku Božidar Jakac. ■ ZA TOREK, 21. OKTOBRA, je predviden zaključni izlet novomeških upokojencev. Sli bi od Novega mesta do Hmeljnika, si ogledali še druge gradove s Ko-stanjevico vred. V Kostanjevici bi si še zlasti ogledali grad s Formo vivo ter galerije. Domov bi se vrnili prek Pobočja, Bušeče vasi, Mokric, Cateških TopUc in Brežic. Izpred hotela METROPOL hi se z avtobusom odpeljali ob 7. url, vrnili pa bi se okoli 17. ure. Kosilo bi bilo v novomeškem klubu upokojencev. Stroški za prevoz In kosilo bi bili za posameznika le 20 dinarjev. Prijave bodo spre-jenmli do 17 oktobra. Izlet bo le, 6e bo dovolj prljavljencev. . Novomeški večer Boža Podkrajška V ponedeljek, 13. oktobra ob 20. uri, bo v novomeškem Domu kulture prijetno srečanje z znanim humoristom, publicistom in nekdanjim urednikom znanega TOTEGA LISTA iz Maribora, Božom Podkrajškom, ki slavi 60-let-ico. Festival Ljubljana mu je pripravil turnejo po Sloveniji, na kateri sodelujejo; Ivica Serezi, Zora, Boža in ansambel »Allegro« s svojimi solisti ter nova revija »ELLE« (ONA) iz Ljubljane. Zagotovite si pravočasno vstopnice, ki so v predpro-daji! novcHneški Pretekli teden so porodnišnici rodile: Joža Trogrlič s Cikave — Urško, Ana Pezdirc iz Metlike — Damjana, Danijela Zupan iz Šentruperta — Tadejo, Dragica Muže iz Metlike — Renato, Milena Kramer iz Črnomlja — Majo, Marija Kurevija iz Podbočja — Marto, Jožefa Kobe iz Male Bučne vasi — Brigito, Fani Škufca z Vrha pri Ljubnu — Mojco, Majda Mervar iz 2abje vasi — Alberto, Milka Starina iz Svrževa — Antona, Slavka Videtič iz Bušinje vasi — Branko, Ivanka Springer iz Dolnje Straže — Bojana, Ana Doblehar Iz Sta» rega trga — Antona, Tončka Bar. tolj iz Lazov — Ivana, Ana Ga^ voda iz Sela pri Zajčjem vrhu — Jožeta, Marija Gazvoda iz Konca — deklico, Cirila Zopcc iz Bogdanje vasi — deklico, Darink« MaŽJIe iz Vrhpefti — deklico. Barka Bahorič iz Metlike — d^ klico, Marija Koren iz Ix)k0v — dečka, Marija Kirn s Pangerč grma — dečka, Tončiia Kraševec i Vinomera — deklico in Katica Jankovič iz Obrha — dečka. ~ Čestitamo! Krško vabi na vinsko trgatev Turistično društvo Krško bo priredilo to soboto, 11. oktobra ob 20. uri, vinsko trgatev v krškem hotelu SREMIČ. Igral bo ansambel STEB iz Brestanice, pela pa bosta Meta Malus in Vasja Matjan. Srečolov in žrebanje vstopnic: vstopnina 5 | din, rezervacijo pa vam zagotovi hotel SREMIČ. — Vljudno vabljeni! Za eno šolo že imamo denar Po najnovejših podatkih so prebivalci in delovne organizacije na območju novomeške krajevne skupnosti zbrali za gradnjo novih šol v Novem mestu 4,875.900 din. Za bršlinsko šolo, ki bo predvidoma veljala 4,700.000 din, bi bilo denarja že dovolj. Pred kratkim je v Novo mesto prispel tudi glavni projeikt aa grmsko šolo. Začasno so ga poslali republiškem Zavodu za varstvo pri delu, da ga bo pregledal in dal soglasje. Mladina želi delati Pretekli teden sta obiskala 11 mladinskih aktivov na terenu predsednik občinske konference ZMS Mirko Čadonič in podpredsednik Dušan šimec. Po daljšem razdobju je bil to prvi stik občinskega vodstva s terenom. Ugotovili so, da je “mladina pKJvsod pripravljena delati, vendar se v vs^ mladinskih aktivih kaže občutno pomanjkanje denarja. Dotacij niso nikjer dobili, zato si morajo pomagati samo z lastnimi dohodki od iger in drugih prireditev. Povsod ima mladina nekaj skupnih teženj: želijo si predavanj in tečajev iz kmetijstva, šivanja in kuhanja, plesnih vaj in potujočega, kina. Če želite odgovor ali naslov iz malih oglasov, nam pošljite v pismu dopisnico aM znamko za 50 p>ar! UPRAVA LISTA Amortizacija na pohodu Pred tremi leti smo na tem mestu opozarjali, da v podjetjih posvečamo premalo pozornosti amortizaciji. Takratni izračun je pokazal, da obračunavajo podjetja 2-odstotno amortizacijo in da bomo torej lahko z amortizacijo obnovili proizvodne naprave šele v 50 letih. Lani in letos se je slika močno spremenila. V podjetjih so doumeli, kakšno veliko priložnost jim je ponudil zakonodajalec, ko je določil samo najnižje stopnje amortizacije, vse drugo pa prepustil samo-upravljalski zavesti in gospodarnosti kolektivov. Amortizacija je začela postajati pomemben pokazatelj v na novo ustvarjeni vrednosti podjetij. V občinah Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje so bila v polletju letos vredna vsa osnovna sredstva v gospodarstvu 763 milijonov din, podjetja pa so v tem času obračunala 41,273.000 drnarjev amortizacije, kar je 5,3 odstotka vrednosti osnovnih sredstev. Skladi podjetij so v tem času zna-šali 51,181.000 dinarjev. Amortizacija je torej res postala pomembna. Pohvaliti je treba prizadevanja tistih kolektivov, ki jo povečujejo in si s tem ustvarjajo trdno podlago za obnovo svojih proizvodnih zmogljivosti. Morda smo tudi pri nas že na najboljši poti, da bo postala amortizacija v gospodarstrm tisti najpomembnejši del denarja, namenjen razvoju, kateremu se odpoveduje država pri dajatvah in si celo želi da bi bil čim večji. M. JAKOPEC Poslanci o skupnih nalogah v ospredju so dolgoročni razvoj Dolenjske, naloge iz volilnih programov, kmetijstvo, gozdar* stvo in bilanca sredstev SRS (Nadaljevanje s 1. str.) močnih občin, pa so pomembne za celotno Dolenjsko. Najpomembnejše so: priprave osnov za program dolgoročnega razvoja Dolenjske, kmetijstvo s perečimi vprašanji gospodarskega položaja kmeta in njegovega F>o-ložaja v kmetijskih zadru- Čez sto odlikovanih krvodajalcev Občinski odbor Rdečega križa bo letošnji dan krvodajalstva proslavil v nedeljo, 19. oktobra, ob 8. uri v gasilskem domu v Sevnici. Ob tej prildznosti bodo izročili odlikovanja čez sto krvoda-jalcem, na sporedu pa bo tudi kulturni program. Odbor vabi krvodajalce in druge, naj se udeležijo slovesnosti. STO ODSTOTKOV PRAVE ŠKOTSKE VOLNE V IZDELKIH RAŠICA Puloverji iz lambsvvoola in viski Prvi izdelki iz kolekcije GOLF, ki jih izdeluje Tovarna pletenin RAŠICA iz Ljubljane iz 100-odstotnega LAMBSVVOOLA so že v prodaji Pravijo, da je varčnost doma na škotskem. Tudi viski je najboljši škotski in golf je najpriljubljenejša igra na škotskem. To pa še ni vse. m lOOV.pure Lambsvtfoo! spun in Scotland gah, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov ter končno 8 abir stališč iz javne razprave o gospodarjenju z gozdovi. Takoj ko bodo znani podatki o bilanci sredstev SRS za leto 1970, bo klub razpravljal o teni, kako bo bilanca vpJivaflB na občfcie dolenjskega območja. Ta program kluba bo začasen, ker skupščina SRS še nima dokončno izdelanega svojega delovnega programa, ki bo osnova za delo poslancev. Sekretariat se je dogovoril za sestanek kluba, na katerem bodo razpravljali o tako zastavljenm pro^amu. K razpravi bodo pritegnili predstavnike družbeno-poli-tičnih organizacij in občin, posebej pa bodo na tem sestanku razpravljali o kmetijstvu in gozdarstvu. M. J. K*!!*- daiw v'v Vf/-" ^ ' Tudi najžlahtnejšo volno ima- jagnjeti se je Tovarna ple- jo Škoti. Pravijo ji LAMBS- tenin RAŠICA iz Ljubljane WOOL. odločila, da omogoči tudi na- Prav zaradi te najčistejše Šim ljudem nakup pulover- in najfinejše volne mladih jev iz LAMBSWOOLA. Lambswool predeluje in obdeluje p>o vsem svetu znana tovarna DAWSON na škotskem. Prav iz te tovarne je RAŠICA uvozila s^irovino, iz katere izdeluje najnovejšo kolekcijo GOLF jopic in puloverjev. Da bi dokazali trgovcem, da gre res za pravi 100-odstotni LAMBSWOOL, je RAŠICA letos spomladi povabila na škotsko predstavnike trgovin in trgovskih podjetij, ki prodajajo njene izdelke. Med potniki, ki so z letalom potovali na škotsko, so bili tudi naši znanci: Lojze Urbanč, direktor trgovskega podjetja DOLENJKA iz Novega mesta, Henrik Uhan, poslovodja Dolenjkinega TEKSTILA iz Novega mesta in VUi Videnič, poslovodja trgovine TEKSTIL v Krškem. Skupaj z drugimi trgovci so se na lastne oči prepričali, kako se izdeluje in obdeluje LAMBSWOOL in kako nastajajo izdelki iz te žlahtne volne. Izdelki iz kolekcije GOLF so imenitni in primerni za vsako priložnost. Jopice in puloverji so lahki in tanki in jih lahko nosimo tudi pod suknjičem, pod kostimom ali plaščem. Kolekcija GOLF obsega 6 modelov v najrazličnejših barvah. Tovarna RAŠICA je izdelke opremila s posebno etiketo, na kateri je oznaka modela in napis 100 % LAMBSWOOL. Maloprodajna cena za vse izdelke je enotna v vsej Jugoslaviji, izdelke pa lahko kupite v / vsaki boljši trgovini. Od šestih artiklov iz diužine GOLI-', ki jih imenujejo; MAN, DAN-DY, SPORT, GIRL, MISS in LADY, so že v prodaji izdelki DANDY, GIRL in MISS. V kratkem bodo dali na trg še ostale tri artikle, ki bodo razveselili prav vse kupce. m seee#e#«e*eee#eeeeeeese##eeeee#ees»#eeeeeee#seseeeee#oe#ee»esese#eese#eee#esseeeeese»»#»eee# kupujte izdelke »rašica«! ’ ►•##ess#eeeee####6s#eeeee###»ee*eeeee##eeeeee#eeee 1:1 :i7 A' »Ne ukaniš me!« so grozile črne Uskokove oči. »če se izdam, da jo poznam, sva izgubljena — jaz in ona,« je preudaril Janez. Molče je prijel devojko. Uskok jo je zgrabil za noge in zapovedal tovarišu: »Vrzi svoj plašč prek nje, da je ne spoznajo z gradu!« Pol ure pozneje je streljanje utihnilo. Uskoki — petnajst ali dvajset jih je bilo — so uvideli, da se jim nakana zajeti grad v spanju ni posrečila. Umaknili so se v gozdove in odnesli ranjence s seboj. Dva mrtveca pa so pustili za grajskim zidom. V gradu se je dvignilo klicanje, tekanje, iskanje po vseh prostorih: pogrešili so Marijo Troštovo. »Marija!« Valvasorjev klic je zagrmel na dvorišču, odmeval od gozdov. »Marija!« se je zatresel glas starega Trošta. »Nikjer je ni, ugrabili so jo,« je pristopil baron Wemegk. »Naj pogledajo, tole pištolo sem našel v snegu pod lipo, tamle pri zidu. Moja ni — ali je njihova, gospod zet?« Valvasorjeva roka se je. tresla, ko je segla po orožju. »Marijina je.« Zobje so mu zašklepetali, a takoj se je vzravnal. »Za njo!« je kriknil in planil proti dvoriščnim vratom. šibka postavica mu je zastopila pot. »Gospod zet!« Sive taščine oči so ga gledale resno in mu prodirale v dušo. »Tam je gotova smrt. Tu pa je njihova dolžnost, njihova rodbina!« Valvasor je povesil oči. Vztrepetal je. Presunila ga je bolečina, da se je ILKA VAŠTlETGVAr^^( VRAŽJE DEK1.E (Zgodovinski roman) prestrašil samega sebe... Marija! Kakor strela ga je zadela njena izguba. V trenutku je jasno občutil, kaj mu je bila Marija ... Vsa njegova teorija o interesantnem vzgojnem poizkusu itd. — vse se je zrušilo v spoznanju: Ljubim jo! In jo je moral izgubiti, da je spozznal, kaj čuti zanjo! »Sam sebi je siknil: »Nesrečnež.« Stari Trošt je bil kakor iz uma. Le s silo so ga zadržali, da ni sam planil za Uskoki v noč. Nihče v gradu ni več zatisnil očesa. V zgodnjem jutru sta dva hlapca oddirjala z gradu. Eden je nesel Valvasorjevo pismo poveljniku vojaške granice generalu grofu Herbersteinu v Karlovac, drugi pa Valvasorjevemu znancu, vlaškemu popu pri Sveti Nedelji nad Metliko, Novaku Peru-ščeviču. Ko se je kmalu nato Valvasorjeva družina odpravljala na pot, so baronove oči v čudnem ognju gorele iz bledega obraza. Molče je poljubil tašči roko in jo stisnil Wernegku, ki se je sklonil in po šepetal: »Saj nam jo vrnejo! Jutri jo pošljem za vami.« Nekaj grenkega je zatrepetalo Valvasorju okrog usten. Vrnejo? Predobro je poznal Uskoke. Junaki so, da, krasni ljudje, v boju kakor satani. On sam se je pod poveljstvom Zrinjskega boril ob njihovi strani. Junaki, zares. Le eno napako imajo: v sili vzamejo, kjer pač dobijo. Mlademu dekletu pa je boljše umreti nego jim priti v roke.,. Stisnil je zobe. Zgoraj na grajskem oknu je opazil Troštov bledi obraz. Zavihtel se je na sani. Konji so,se vzpeli in v diru odzvončkljali po zasneženi cesti proti Krškem, Valvasorjeva žena je zdaj pa zdaj kradoma pogledala na moža. Sedel je vso pot bled in brezčuten poleg nje. V njenem srcu je vstala misel, žgoča misel, in postajala jasnejša in jasnejša ob pogledu na moževe bolestno stisnjene ustne ... Toliko — toliko mu je bilo tisto dekle! — Grenka ljubosumnost se je naselila v srcu mlade baronice. VII. Za Savo, nasproti pokopališča, ki je ležalo tik cerkve, je stal Valvasorjev novi dom — velika meščanska hiša, največja v Krškem, enonadstropna, s prijaznim izpustom na oglu. Širok kamenit portal je vodil vanjo. Nad portalom plošča z dobrohotnim voščilom: »Gnad im Gott, wes ists gvvesen und wes wirds noch werden.« Se je stal v široki obokani veži voz z zaboji in skrinjami naložen. V le-teh so bile Valvasorjeve knjige, njegovi matematični instrumenti, fizikalni aparati in druge njegovo znanstveno delo potrebne reči. XX.REDNO NAGRADNO ŽREBANJE KREDITNE BANKE IN HRANILNICE LJUBLJANA VEZANE VLOGE MINI IM®«®© Pri javnem nagradnem žrebanju, ki je bilo dne 26. septembra 1969 na javni prireditvi v Kamniku v prostorih kina »DOM« za varčevalce vezanih hranilnih vlog, stanovanjske in kmetijske varčevalce ter lastnike vezanih deviznih računov, ki so vložili do 31. VIII. 3969 pri pK>slavnih enotah Kreditne banke in hranilnice Ljubljana, pri hranilnih blagajnah delovnih organi zacij in pri poštah 2000 vezanih Ndin so bile izžrebane naslednje nagrade: a) DEVIZNI VARCEVAIX:i MESTNA KRMILNICA LJUBLJANSKA šlevika dev rač. Vrsta nagrade 51 gramofon Iskra-Biz Traviata — mono 171 - ” — 303 - ” — 18145 — ” — 505 gramofon Iskra-Riz Tra\iata — stereo OSREDNJA POSLOVNA ENOTA 2833 gramofon Iskra-Rlz Traviata — mono 321)5 3814 3825 4447 5235 6001 6518 3473 470» 4160 j?ramofon Iskra-Riz Traviata — stereo osebni avtomobil TRABANT EKSPOZITURA MIKLOŠIČ 3298 gramofon Iskra-Riz Traviata — mono 4123 gramofon Iskra-Riz Traviata — stereo 9297 — -T 14050 — " — PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA 3700 gramofon Iskra-Riz Traviata — stereo EKSPOZinjRA MOSTE 84 gramofon Iskra-Riz Traviata — stereo PODRUŽNICA BEOGRAD 5133 7308 7602 7647 7827 8017 7040 7251 ,7442 7542 8078 8725 8223 ^ramofon Iskra-Rlz Traviata — mono gramofon Iskra-Riz Traviata — stereo zlati Izdelek Harter b) VEZANE HRANILNE VUKiE, STANOVANJSKI IN KMETIJSKI VARCEVALCl Številka hran. knj. Vrsta nagrade MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA 2099 gramofon Iskra-Riz Traviata — mono LJUBLJANA 2400 8255 11585 12293 14187 15873 17468 222473 223504 227652 228495 233928 237613 239446 253462 254642 Ž55505 261794 280970 281297 282639 288916 290927 291583 293003 295975 810137 810665 5587 6188 6420 9413 9820 13927 14257 . 15019 gramofon Iskra-Riz Traviata — stereo Številka hran. knj. Vrsta nagrade 222607 223117 224530 229067 t9 233251 tf 251043 251717 256241 t9 258712 258808 ft 260733 265678 268515 275453 tf 276230 tf 279387 — — 280080 286593 287964 — ” — 295530 — ” — 295685 295744 401002 401321 402335 — ” — 870376 255120 zlati izdelek Harter 272310 ** .M 280475 » 286671 286954 3944 tele^Tzijski sprejem- nik Adriatic'— Iskra- Riz 6617 6701 . 10608 — ” — 194219 Številka hran. knj. Vrsta nagrade 49264 39914 asebni avtomobil MAZDA 1200 osebni avtomobil MAZDA 1500 EKSPOZITURA MOSTE 2874 _ -^amofon Iskra-Riz Traviata — mono EKSPOZITURA BE2IGRAD 1501 j^ramofon Iskra-Riz Traviata — mono 4999 - ” - 2730 gramofon Iskra-Riz Traviata — stereo 4562 — ” — 2580 lelenzijski' sprejemnik Grand — Iskra-Riz EKSPOZITURA MIKLOŠIČ 81 gramofon Iskra-Riz Traviata — mono EKSPOZITURA STARA TJUBLJANA 416 gramofon Iskra-Riz Traviata — stereo EKSPOZITURA ŠIŠKA 936 gramofon Iskra-Riz Traviata — mono 2976 gramofon Iskra-Riz Traviata — stereo 1415 zlati izdelek Harter Številka hran. knj Vrsta nagrade EKSPOZITURA LOGATEC 930 gramofon Iskra-Riz Traviata — mono 933 gramofon Iskra-Riz Traviata — stereo EKSPOZITURA MEDVODE 4262 gramofon Iskra-Riz Traviata — mono EKSPOZITURA RAKEK 1145 gramofon Iskra-Riz Traviata — steren 3381 gramofon Iskra-Riz Traviata — stereo EKSPOZITURA RIBNICA 3069 gramofon Iskra-Riz Traviata — mono 2902 televizijski sprejemnik Grand — Iskra Riz PODRUŽNICA TRBOVLJE 6723 gramofon Iskra-Riz Traviata — stereo 958 televizijski sprejemnik Grand — Iskra- Riz EKSPOZITURA VRHNIKA 4501 gramofon Iskra-Rlz Traviata — stereo 4367 zlati izdelek Harter EKSPOZITURA ZAGORJE 2738 gramofon Iskra-Riz Traviata — mono Številka hran knj Vrsta nagrade 6217 ” 6832 9048 9602 12183 14812 7470 Pilati izdelek Hiirter 12127 12553 PODRUŽNICA NOVI SAD 3485 gramofon Iskra-Riz Traviata — mono 3626 4769 - 399 gramofon Iskra-Riz Traviata — stereo 124B 1953 —” — 3951 3686 8855 12381 7309 televizijski sprejemnik Grand — Iskra-Riz '14078 13075 osebni avtomobil mazda 1200 EKSPOZITURA 2ABALJ 1404/1 zlati izdelek Harter EKSPOZITURA SRBOBRAN 473/2 gramofon Iskra-Riz Traviata-mono 3048/2 gramofon Iskra-Riz Traviata-stereo VEDNO PRINAŠAJO VEČ V12AIME VEjO^ 227449 271647 297175 810833 12073 366721 366721 2567 4830 368280 televizijski sprejemnik Grand — Iskra-Riz predsoba ALFA — Alples, Železniki osebni avtomobU TRABANT osebni avtomobil MAZDA 1500 OSREDNJA POSLOVNA ENOTA 6223 10637 11787 14660 18889 . 26002 35032 41121 42400 43449 43586 44081 44872 45008 47347 1598 10756 12782 24910 25363 28015 32302 34276 35470 35823 36961 37114 37948 37950 38892 40183 44143 44732 45332 46293 46986 34160 35831 36051 38946 40290 32250 45104 gramofon Iskra-Riz Traviata — mono gramofon Iskra-Riz Traviata — stereo zlati izdelek Harter televizijski sprejem-nik Adriatic — Iskra-Riz osebni avtomobil RENAULT L 4 EKSPOZITURA VIC 978 gramofon Iskra-Riz Traviata — mono 5230 — ” — 5284 televizijski sprejemnik Grand — Iskra-Riz EKSPOZITURA ČRNOMELJ 4362 gramofon Iskra-Riz Traviata — mono 4227 osebni avtomobil TRABANT EKSPOZITURA LJUTOMER 832 gramofon Iskra-Riz Traviata — mono PODRUŽNICA DOMŽALE 3634 gramofon Iskra-Riz Traviata — mono 5173 - ” — 8042 — ” — 8106 — ” — 9692 gramofon Iskra-Riz Traviata — stereo EKSPOZITURA GROSUPLJE 2812 gramofon Iskra-Riz Traviata — mono EKSPOZITURA HRASTNIK 1941 zlati izdelek Harter EKSPOZITURA LENDAVA 60 zlati izdelek Harter PODRUŽNICA KAMNIK 4926 gramofon Iskra-Riz Traviata — mono 5541 — » _ 12 gramofon Iskra-Riz Traviata — stereo PODRUŽNICA KOČEVJE 5035 gramofon Iskra-Riz Traviata — mono 5324 - ” - 5481 gramofon Iskra-Riz Traviata — stereo 3528 zlati izdelek Harter PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA 10907/1 gramofon Iskra-Riz Traviata — mono 91 gramofon Iskra-Riz Traviata — stereo 140 _ » _ 379 — ” — 10523/2 — ” — EKSPOZITURA LITIJA 3805 gramofon Iskra-Riz Traviata — mono PODRUŽNICA BEOGRAD 849 gramofon Iskra-Riz Traviata — nKmo 1623 3111 3184 3958 4221 4393 5943 4393 gramofon Iskra-Riz Traviata — stereo EKSPOZITURA BAČKI PETROVAC 7 televizijski sprejemnik Grand-Iskra-Riz EKSPOZITURA TEMERIN 272 televizijski sprejemnik Grand-Iskra-Riz EKSPOZITURA BEOČIN 30 gramofon Irtera-Riz Traviata-mono Po treh mesecih od dneva objave dobitnikov nagradnega žrebanja preneha pravica do nagrade. Naslednje žrebanje bo v januarju 1970. NASLEDNJE ŽREBANJE LAHKO VELJA KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBUAN^ • Opravljamo servisne preglede in garancijska popravila na vozilih FIAT-ZASTAVA, RENAULT. TAM in MAN • splošna in generalna popravila vozil vseh vrst • zamenjujemo motorje na vozilih ZASTAVA in TAM • opravljamo kleparska, avtoličarska in druga dela • NAJNOVEJŠE: Vse lastnike vozil FIAT-ZASTAVA 850 in 1100 R obveščamo, da mo vsa garancijska in vila tudi na teh vozilih. OBIŠČITE NAŠ SERVIS! odslej opravlja-servisna popra- □□□onono OSNOVNA ŠOLA KOČEVJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: UČITELJA za ma-fi, P ali PRU, za nedoločen čas DVA UČITELJA za P§ Struge, za sl-ne ali bio-ke ali zg-ze Eno delovno mesto je razpisano za nedoločen čas, ero za določen čas. — Na i>odružnični šoli je na razpolago samsko in družinsko stanovanje. Rok prijave: do zasedbe delovn^a mesta. Zapora ceste čez Gorjance BREŽICE UTE V ZADREGI ZA DARILO? Šopek nageljčkOT je primemo darilo la vsako ^ priložnost. — NaSa dnevna proizvodnja je več ^ tisoč cvetov v 6 barvah. — Zahtevajte v vaši ^ najbliiji cvetličarni ^ nageljčke is vrtnarije Čatež ^ PLINSKA KATALITIČNA PEČ ZAHVALA ' Ob boleči, nenadomes.tljivi izgubi naše drage, nepozabne žene, mamice, hčerke, sestre in tete Antonije Brajer ■fce Bučne vasi pri Novem mestu se najiskrenejSe zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in zmancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Pc*-sebno zahvalo izrekamo v?«m tistim, ki so ji v najtežjih dneh njene bolezni nesebično in požrtvovalno pomagali. Posebna zahvala kolektivu tovarne zdravil »KRKA«, Novo mesto. Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani in učencem osnovne šole »Katja Rupe-na« v Novem mestu. Enako se zahvaljujemo gospodu župniku za spremstvo na zadnji poti. še enkrat prisrčna hvala vf-em, ki so nam izrekli sožalje. Žalujoči; mož Franci, hčerki Marti in Beti, mama, sestri z družinama in drugo sorodstvo. m HSUPER aida ZA POCENI IN HITRO SEGRETJE PROSTORU JE NENRDOMESTLJIVA PLINSKA PEČ aida super • direktno viigonje Uiiofegci plino • no principu kotoltie tekoči plin gori brtx pfomeno in iigoti skoraj 100*« • it po neko] mimitah pc£ doieit moiimalno intemirnost grel)anski barvni film »Loe Tarantos«. 16. 1Q. švedako-danski Cilm »Jaz — žena«. KOSTANJEVICA: 12. 10. francoski barvni film »Galantne svečanosti«. 15. 10. glasbeui, barvni film »Ljubeeen v Las Vegasu«. METUKA: Od 10. do U. 10. angleški barvni film »Sherlock Holmes proti Jacku razparaču«. Od 10. do 12. 10. ameriški barvni film »Ranč Bravo«. 16. in 16. 10. francosko-romun. ski barvni film »Nesmrtni vojščaki«. MIRNA: 11. tn 12. 10. »Kavboj in dama«. MOKRONOG: 11. in 12. 10. fran-cosko-italijanski boiVni film »Fantom«. NOVO MESTO: Od 10. do 13. 10. francoski barvni film »Angelika in sultan«. 15. 10. »Marija Valevska«. 16. 10. »Dama s kunelijami«. POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 10. do 14. 10. francoski barvni film »človek iz Istanrbula«. RIBNICA: 11. in 12. 10. angleški barvni filna »Kaj je novega, mucka!« SEVNICA: 11. in 12. 10. francoski film »Pekel v vlaku«. 15. 10. ameriški falm »Karavane hrabrih«. SODRA2ICA: 11. in 12. 10. ameri. ški barvni film »My Fair Lady«. TREBNJE: 11. in 12. 10. ameriSki barvni vohunski film »Oss 117 Tokio«. i 15. 10. ameriški kavbojski fMm »Zakon se vroča«. SLUŽBO DOBI SPREJMEM pekovskega pomočnika ali vajenca (lahko je tudi priučen). Pekarija Zupanc, Dolenjske Toplice 13 a. SPREJMEM vajenca za kovaško stroko. Stanovanje in hrana preskrbljena. Marjan Učakar, splošno kovaštvo, Ihan, Domžale. SPREJMEM takoj fanta za pomoč na kmetiji in dekle za pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje preskrbljena. Plača dobra. Marija Peternelj, 2abnica 37, p. žabnica pri Krtmju. DEČKA, 3-mesečnega, mirnega, dam v 4-umo varstvo. Ponudbe na upravo DL pod »Okolica PIONIRJA«. ZA LA2JE DELO na mali kmetiji iščetn deklo od 15 let starosti dalje v stalno zaposlitev. Ce bi se želela zaposliti v tovarni, ji preskrbim tudi dobro službo. Oglasite se na naslov: Janez Trkov, Sadinja vas 24, Dobrunje pri Ljubljani. ULAJSE DEKLE za varstvo otrok in pomoč v gospodinjstvu sprejmem. Hrana in stanovanje v hi-U, ostalo po dogovoru. Janes Loboda, Ljubljana, Pokopališka 20. PAVLE KANCILIJA, pek v Domžalah, išče pekovskega pomočnika. Hrana in stanovanj« preskrbljena. STANOVANJA ODAM PRODAM psička, 2 meseca starega, čistokrvnega nemškega ovčarja. Marija Krhin, Ratež 18, Brusnice. PRODAM spalnico in kuhinjsko kredenco. Kovačevič, Jerebova 8, Novo mesto. PRODAM kompletno < ozvočenje »ISKRA« z dvema mikrofonoma. Naslov v upravi lista (1932/69). PRODAM dva hidrofora (3001 in 1401). Cenjene ponudbe na upravo lista (1933/69). PRODAM čm salonski klavir dunajske znamke. Ana Rus, Trebnje 17. PRODAM skoraj nov moped (tri brzino) za 2000 din, magnetofon Grundig za 700 din, nov šivalni stroj Cik-cak za 800 din, harmoniko na 80 basov z re^tri za 1000 din in avtomatični poveče-valnik za Leica film za ^ din. Fotograf, Brežice, Cesta I. borcev 46. PRODAM kavč, divan, mizo in dva stola ter malo rabljen kamin. Naslov v upravi lista. (1945/69). PRODAM otroški voziček in razno TOhištto zaradi selitve. Ljubica Šunjič, Jerebova 3, Novo mesto. POSEST (M)DAM stanovanje v bližini Novega mesta, po želji tudi zasilno garažo. Naslov v upravi 11* sta (1929/69). ODDAM opremljeno sobo samskemu. Naslov v upravi lista (1934/ 69). OPRE.MUENO SOBO oddam dvema fantoma. Naslov v upravi lista (1935/69). ODDAM v Trebnjetn ogrevano sobo • posebnim vbodom. Naslov v upravi Usta (1938/69). ISCEM v Novem mestu opremljeno sobo s souporabo kopalnice. Ponuc^ pod »Inženir«. ISCEM sobo, kuhlAjo in kopalnico v Novem mestu ali bližnji okolici, s dobrimi avtobusnimi zvezami. Naslov upravi lista. ODDAM sobo sostanovalki in sostanovalcu. Miha CTolnar, Trdinova 14, Novo mesto. ODDAM opremljeno ogrevano sobo samski ženski. Naslov v upravi lista. (1944/69). MOTORNA VOZILA PRODAM avto fiat 750, star eno leto, prevožeoiih 8.000 km. N»-■iov T vi>ravl lista (1821/69). V CENTRU Trebnjega prodam parcelo 1407 arov za zidanje hiše. Za elektriko In vodo preskrbljeno. Naslov v upravi liste (1920/69). STANOVA.VJSKO IIISO, dograjo-no do tretje faze, v Novem mo-stu ali naJbližJi okolici kupim. Plačam t^oj. Naslov v upravi lista (1924/69). PRODAM njivo v bližini Šmarješkega kopališča. Naslov v upravi lista. (1943/09). UGODNO PRODAM skupno ležečih 49 arov gozda in 46 arov travnika, skoraj ob cesti Stefan—Velika Loka. Informacije: Frančiška Hočevar, Trebnje 28. *^AZNO PRED JEDJO in po njej morate misliti morda na svoj želodec, če ga zdravite brezuspešim ■ raznimi zdravili. Ste že poskusili s preizkušenim In učinkovitim naravnim zdravilom — s rogaškim DONAT vrelcem? Zah-tevajte ga v trgovini, te pa ga dobe v Novem mostu pri trgovskem podjetju HMEUNIK, STANDARD (MERCATOR) In pri DOLENJKI. HOČETE PRESENETm nevesto? Zlatar Otmar Zidarič v LJtibljft-ni v Gosposki S (poleg unlvar-le) vam bo rad potnacall Ob težki izgubi moje žone, mame, stare mame in tete FRANČIŠKE ŠTIH iz Vrhka pri Tržišču se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so Jo spremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Zahvala sosedom za nesebično pomoč v njeni dolgoletni bolezni, posebna zahvala pa dr. Humarju za zdravljenje na domu. Žalujoči: mož Anton, sinova Jože, Tone, hčerke Resi, Marija, Faol, Anica s družinami in drugo sorodstvo PROFESORJU, primariju dr. Otonu Bajcu, kirurški ekipi in strežnemu osebju iururškega oddelka novomeške bolniSnice se zahvaljujem za uspelo težko operacijo ter za vso skrb in nego, ki sem je bila deležna med zdravljenjem. Pepca Jakopec, Novo mesto, Nad mlini 35. Sindikalna podružnica Opekarne Zalog J« poklonila Zvezi slepih Novo mesto 200 dinarjev namesto venca na grob pokojne Gordane Inič iz Cme gore. Za poklonjeni znesek iskrena hvala! Zveza slepih Novo mesto EBas Anton Plut iz Grma 1, Gradac, prepovedujem vožnjo, pate kokoši Jožetu Kuzeju in vsem drugim na pare. št. 1173 (CMIine), kakor tudi v Priniostku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno prega-ganjal. * Alojz Habinc, Brezina 2, Brežice, prepovedujem pašo kokoSi na svojih parcelah št. 93, 95, 98 in 99 Cmec. Kdor prepovedi ne bo upošteval, da bom sodno prega-njal. • Julijana 2itnik, Obrh 5, Šmarje-ta, opozarjam vse, da moj mož Jože 2itnik nima pravice prodajati nu>Jih stvari in đa nisem plačnica njegovih dolgov. ESIiCT ODLIČEN STROJ za cementno opeko, modele, naročila — prodam aa 8.500 Ndin. Ljubljana, Milana Majcna 47. •jovi slovenski meseiliiik • karavana odkriva 160 strani 3 dtn MBS Dragi mami in stari nsanu Tereziji Koren iz Žužemberka za njen praznik še mnogo zdravih in silnih let iz srca želijo sin 2ane s ženo, posebno pa vnuk Janko. Opravičilo naročnikom v občini Črnomelj in Trebnje Tiskarna <5P »Delo« v Ljubljani je preteklo sredo po pomoti poslala nekaterim našim naročnikom v Črnomelj I. izdajo Dolenjskega lista, nekaterim naročnikom v občini Trebnje pa II. izdajo. Prizadete vljudno prosimo, da neljubo napako oprostijo; zaradi razprodanega tednika jim naknadno listov nismo mogli zamenjati. UPRAVA DL VRATA ! I I OKNA inleS POLKNA NA ribnica KREDIT Prav je, da zveste: TUDI VAŠA H(yvicc novica ali vest je vmes, ko pridem vsak četrtek na vaš dom. Vsega, kar se vsak dan Zgodi/-po šimem svetu, ne morete vedeti, slišati ali videti — domače novice in dogodki pri sosedu pa vas vedno zanimajo. Z njimi vam točno in najobsežneje postreže naš domači pokrajinski glasnik Socialistične zveze. Danes pa želi vas pismonoša pobrati tudi zaostalo polletno naročnino. Prosimo, poravnajte jo takoj, da ne bomo imeli — vi, pošta in mi — nepotrebnih ponovnih potov, stroškov in zamudnega dela! Pozdravlja vas UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA »DOLENJKA« Vas pričakuje v svojih trgovinah na Dolenjsl(em * in v BeHiirajini * KR« NE Nesreča pri prehitevanju Franc Tomše iz Sobenje vasi Je 1. oktobra popoldne pustil vprežni voz v Zakotu na desni strani ceste. Tedaj se je iz smeri Bizeljskega pripeljal z osebnim avtomobilom Stanko Skot iz Brežic in v ovinku peljal mimo voza v trenutku, ko je naprotni privozil neznani osebni avtomobil. Škof se mu je umaknil in zadel v vprego. Na avtomobilu in vprežnem vozu Je za okrog 500 din Škode. Z avtomobilom jo je zadel a. oktobra ^utraj je voznik osebnega avtomobila Ivica Jandras iz Pajatna pri Zagrebu pred avtobiis-no postajo v Brežicah pripeljal od železni&ke postaje v trenuku, ko je cesti&če prečkala Štefanije Rožar iz Brežic. Voznik jo Je skutel obvoziti, vendar sta kljub temu trčila. Rožarjeva je dobila lažje poškodbe, na vozilu pa je za okrog 100 din škode. Prekucljaji po travniku Ivan Umnik iz Zreč se je 3. oktobra popoldne peljal iz Sevnice proti Krikemu. V naselju Arto ga jel začelo na makadamski oestl zanašati, da Je zapeljal skrajno desno na travnati del ter se nekajkrat obrnil po travnatem bregu navzdol. Ugotovili so, da je imel na avtomobilu počeno os. Na vozilu je škode za okrog 6.000 dinarjev. Voznika in sopotnika so odpeljali v bolnišnico Prane Erjavec is Trbovelj se Je 3. oktobra peljal z osebnim avtomobilom iz Sevnice proti Radečam. V vasi Mrtovec je zad^ podporni zid in se hudo poškodoval, ravno tako pa tudi njegov sopotnik Ivan Barja. Odpeljali so ju v celjsko bolnišnico. Na vozilu je za okrog 8.000 dinarjev škode. Nesreča na Milavčevi cesti Kandidatka za voznika Mira Godler iz Dečnih sel Je 3. oktobra popoldne pod vodstvom inštruktorja Jožeta Jurešiča privozila osebni avtomobil iz smeri železniške postaje Brežice v križišg 800 din škode. Kolesar je zapeljal v strugo Anton Pegan iz Hrastja je 5. oktobra zjutraj v Zg. Pirošiči pri hiši št. 9 nen^oma zapeljal s ceste v strugo, v kateri je približno za 20 cm vode. Zaradi poškodb so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Novo mesto: nesreča na Ulici talcev Na Ulici talcev v Novem mestu je 29. .septembra zjutraj Anton RifelJ Iz Radeč s fičkom zadel 14-Ietno Tatjano Savnik, ki je šla K očetom. Odpeljali so Jo v b