24. štev. V Ljubljani v četrtek 2. marca 1882. Letnik X. Insorati se sprejemajo in volja trietopna vrata: 8 kr., oo se tiska lkrat, 12 „ „ ,, 2 „ 1 fi ;i ), 1» 1, » u v Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. R o k o p I si se no vračajo, nefrankovana pisma so no aprejomajo. Naročnino prejema opravništvo (administraci ja) in ekspedioija na Dunajski eosti št. 16 v Modija-tovi hiši, II. nadstropji. Po poŠti prejeman velja : Za celo loto . . 10 gl. — Za polleta . . 5 „ — Za četrt leta . 2 „ 50 V administraciji velja: Za oolo loto . . 8 gl. 40 Za pol lota l\mak Političen list za slovenski n a r o n. Za uotrt lota . . 2 , V Ljubljani na dom pošiljan' volja GO kr. več na loto. VredniStvo jo Plorijausko ulico štov. 44. Izhaja po trikrat na todon in sicer v torok, četrtek in soboto. Podražcna kava in petrolej. Mnogo bo zdaj zabavlja čez vluao iu večino državnega zbora , da se je nuložila povišana carina na kavo in petrolej. Največ zabavljanja te vrste prihaja od uemškoliberalne stranke, katera vsako priložnost porab', kjer zamore zoper to vlado ščuvati. In ker nihče rad davka ne pluČH, ker vHak vae stvari raje po ceni kupi ko za drag densr, zato ae ni čuditi, ako ae aim ter tje tudi kak domorodec najde, ki v tem vprašanji pritrjuje levici iu ae hudujo nad večino, da je privolila v podraženje kave in petroleja. Toraj ae mora Btvar nekoliko razjazniti. Znano je, da imamo v našem državnem proračunu vedno več Btroškov, ko dohodkov. Tu potem ne oBtane druzega, ko nove dolgove delati, ali pa dohodke, t. j. davke povišati. Najbolje bi se ve da bilo, ko bi se stroški znižali* na primer, ko bi se od državnega dolga manjše obresti plačevale, ali pa da bi ae skrčilo šte vilo drago plačanih uradnikov in ponzijonistov. Liberalna stranka pa za čaaa svoje vlade ni koli ni mislila na znižanje stroškov, ampak je še denar po nepotrebnem proč metala. Ker ga je potem v kasah zmanjkalo, delali so dol gove na dolgove in judom je bilo treba vedno več obresti plačevati. Ko bi tudi aedajna vlada tako delala, zakopali bi ae mi v dolgove, da postanemo za veke sužnji judovskega kapitala Ko je sedajna vlada nastopila, ni hotela in ni amela kar brez uzroka in protipoBtavno uradnikov iztrebiti, plačevanje obresti ustaviti, vojakov domu spustiti itd. Ta vlada hoče na bolje priti polagoma in popoluem postavno; stroške hoče znižati, zato se jo sostavila ko misija zu štedenje. Do tje, pa, ko ta komisija —_____-UMIBMMggMBB svoje podlage izdela, je vendar treba vse plačevati, za kar je državu zavezana. In ker denarjev primanjkuje, ostaneta le dva potu : ali nov dolg narediti pri Rothschildu in mu plačati veliko obresti, ali pa davke toliko povi-šuti, da ni treba dolgov delati. Zmirom bo boljši gospodar tisti, ki neče novih dolgov delati, ampak skuša šo stare počaai plačevati, in vae avoje moči napne , du ae dolga obvaruje. Tuko dela tudi sidanja vlada. Ker pa direktnih davkov ni mogla povišati, naložila je carino ua kavo iu petrolej. Tudi bo predložila postavo o dohodninakem davku; tudi borzui davek je že v pretresu. Na tak način bo vlada skušala primaujkljej odpraviti. So ve da je bridko , duvko plačevati, pa tega ljudje no pomislijo, da jo še bolj britko, nove dolgove delati, in vsako leto plačevati više obresti oe dolgov Ustavoverne vlade ao vaako leto po 50 miljonov na posodo vzele; za toliko ae je vaako leto dolg pomnožil, iu od teh 50 miljonov jo bilo treba najmenj 3 miljone obreaii plačati, toraj so se državni stroški vsako leto pomnožili za tri miljone, kteri so padli judom v žrelo, tie da bi kaki krščanski duši najmanjšo hasen doneali. Nuj bi le vsak premialil, kaj so to pravi, dolg na dolg deluti in v sužnjoat bankirjev čedalje bolj globoko pogrezati bo, potem bo sedanji vladi prav dal, da ee novih dolgov boji. Bolje je, da nekaj let bolj trdo živimo in težko bremena nosimo, samo da ee znebimo strašnega primanjkljeja, kterega se le bogati bankirji vesele , ker svoj denar državi zu visoke obresti usilijo iu si jo tako »užnjo naredč, ker jim mora leto za letom plačevati, da iahko brez truda razkošno živd, revni državljani pa morajo v potu svojega obraza delati, samo da judom obresti od državnega dolga plačajo. Le to pomislimo! Za obresti od dolga plačamo na leto 130 miljonov, za vse vojake in trdnjave in kar sploh brambo zadeva, pa le 100 miljonov. Toraj nas vsi vojaki toliko ne atanejo, ko samo obresti državnega dolga. Kako bi te obresti še le narastle, ko bi ae vsako leto nov dolg naredili Upitje liberalcev je čisto licemerako. Ko bi oni vladali, bi morali tudi ali dolgove delati, ali pa državne dohodke povišati. Faktično so tudi za čaaa svoje vlado vedno davke poviševali, pa vendar niso mogli shajati, ter so vedno nove dolgove delali. Hoteli so povišati gruntn davek, pa jim ni obveljalo, ker je druga vlada stvar v roke dobila. Tudi hišni davek bi bili upeljali še v veči meri, ko sedanja vlada, katera razvidi, da ao direktni davki tako že previsoki , zato si hoče pomagati b eolnino na tuje pridelke , katerih mi toliko ne občutimo ker nihče ni primoran kavo piti, pa tudi ne petroleja žgati, saj po dnevi solnce aveti, noč je pa za spanje. Prizadevanje vlade, znebiti se primanjkljeja in obvarovati novih dolgov, je toraj vae hvale vredno , čo tudi nas nekoliko boli; pa bomo potem toliko bolj veseli, kadar enkrat slišimo iz ministerake klopi: „Državno goapodaratvo je v redu, mi nimamo primanjkljeja, ampak amo še toliko in toliko miljonov prihranili." Potem pride čas, da se bodo davki zopet znižati zamogli. Politični pregled. V Ljubljani 1. marca Odkar so naši vojaki zasedli (i'«liijnvo Tictlciiicc, se zunaj malih prask ni zgodilo Kotorsko ustje ali Boka. Po jugoslovanskih svodokib , priobčil Avgust B—c. (Koncc) L. 180G zasedejo Kotor i celo Boko Rusi i tli gospodujejo do 1. 1807; na to odatopijo Francozom. L. 1813 zahtevajo Črnogorci Kotor i ga jamejo obsedati i nnnj Btreljati. Po obsadi trpečej več mesecev so Fraucozi pri-morani 1. 1814 predati ga v roko Angležem; koji na to izreče Kotor Črnogorcem. Oni ga ao hrabro branili proti Avstrijan-cem. Ko general avstrijaki Milutinovič zasede Boko, 1. 1814. prodero i on v meBto Kotor. Drugi zgodovinsko imeuiten kraj v Ko-torskej je Rižanj, aelo na iztočnem kotu isto imenega, visokimi gorami okroženega zatona; oddaljeno od Kotora 2. milje. Ima do 1100 stanov. Ki bo večinom žive trgovinatvom. Nekoliko dalje od Sela se vidijo Btaro podrtine nekega mesta, s kojeja se lep razgled odpira na rižanjski zaton. Rižanj je prav staro mesto. Uže Grkom je bilo poznato i za njimi Rimljanom 7 Ithizinicam. V starem veku je bilo glavno mesto celega ustja, ali zalivu, ki se po njem zove rizanjaki zaliv. V starigrad Rižanj je pribegla kraljica Tevta, po Itimcih premagana 1. 229 pred. J. K.; tu ž njimi sklene mir. Za ilirskega kralja Genthija ae dado Rišujani Bami ltimcem; zato zadob<5 posebne pravice i za pretorja Anicija so proglašeni svobodnim i prostim vsakega davka. Kasneje so zgubili to predpravico i Rižanj postane rimska naselbina; katere stanovniki ao 8e obvajali v tribuB Sergia. Pravljica pravi, da je stari Rižanj po potresu propal v morje, i še sedaj se v obče trdi, da jo videti dokaj zidin, ko morska oseka nastane. V polovici X. stol. se spominja Rižanj v vlasti Travunjske kneževine. V drugej polovici XIV. stol. pripade s Trebinjem i ostalimi mesti kneževine Travunjske kruljovini Bosni. L. 1451 kralj Bosni Št. Tomaš sklepajoč zvezo se Dubrovničani napram [hreegu Št. Vukčiču podelšistim dubrov. z drugimi mesti i Rižanj. L. 1530, ko so Tujci nasko- kom uzeli Ercegnovi, predade Be jim i Rižanj brezi kakovega odpora. L. 1048. ga dobe MletČoni, mu poderejo vse vtrdbo, ali keBneje sklepajoči mir ga morajo Turkom vratiti. Tekom 1. 1687 bo Ben. dobili Ercegnovš, i dospe jim v roko i tudi Rižanj i sedaj trajno do propada Bnetek. Rišujani ao ao pokazovali, kakor vselej, največji sovražniki Turkom; tako, da je nastala poslovicu: „Da nije Rišnjana i Krivošijana, sva bi Boka plačala Turčinu hnrač glavnico". L. 590 ao spominia Rižanj, ko sedež krščanski biakupiji „Sebnatianua episeopus, Rhi-ziniensis", kesneje o takovej ni več najti Bledu. Treče mesto v Boki zgodovinsko važno je Ercegnovi, ali Novi. Maleno mesto na sovernej obali kotorskega zalivu, ob ustju zatona imenom Topla; i na obronku do 60 metrov visokega brega. Mestice jo po Btarem načinu zidovi i kulami okroženo. Jedna kula, koja Blonšna pečini ob morju ga brani od morake strani; a druga ua severju od kopne. Samo mesto jo zelo malo, ima do GOO prebivalcev. nič zanimivega na bojišču. Vsi vpehani iu lačni so bili naši vojaki primahali v trdnjavo, pa vstajniki so jim bili nehote priskrbeli kosilo. Ravno so bili skuhali svojo menažo, ko bo bili nenadoma napadeni od naših; še toliko časa niso imeli, da bi bili povžili menažo, ampak vse so popustili in naglo zbežali. Tedaj so se naši vojaki mirno in veselo vsedli h kosilu, ki so ga jim bili sovražniki pripravili in ki je obstalo iz mesa in krompirja. Iz Zatira se poroča, da so bili v noči 21. febr. Krivošijani napadli naše vojake; Kri-vošijanov je bilo 30 umorjenih, na naši strani je ostal 1 mož mrtev in trije so bili hudo ranjeni. Krivošijani si prizadevajo s krikom in vrišem pozornost naše vojne na napačno stran obrniti, kjer se sovražnik v resnici ne znajde* bi potem našo armado v brlogih in na strmih potih napadli. Toda ta zvijačnost se jim dozdaj še ni posrečila. — Slabe pota, pomanjkanje tovorne iu tak h btezu. vajene živine, pri kterih naši konji prekmalo opešajo, poprejšnji nudi mraz, kterega je bilo 16 do 18 stopirj in sedanjo deževno vreme in sneg močno ovirajo naglo in vspešuo delovanje naše vojne. Neki dunajski časnik ,,Parlamentar" piše, da se tudi liioiitura in oboroženje naše vojne ne prilega tistim krajem, n. pr. ogerske hlače in čevlje in težki tornistri. Siva uniforma naših lovcev se popolnoma prilega ondotnim pečicam sive barve; nasproti pa sovražnik zapazi že cd daleč naše pešce (infanterijo) v temno-plavih hlačah. Posebno pa ovadijo sovražniku kositarne menažne skledice, ki so za-dej na toruistru obešene in Be na solncu blc-sketajo, pričajočuost naših vojakov. Toraj je res primerno, če bodo, kakor pravijo, dali tiste posode črno pobarvati. V nanje država. Ako beremo nemške časnike, se zdi, da se znajdemo na pragu vojske Avstrije x Rusijo. Toda temu ni tako. Noben ruski časnik, piše neki dopisnik iz Petrograda, se ni izrazil, da želi Rusija zarad bosno-hreogovin-skih zadev pričeti vojsko zoper Avstrijo. Ruski car je sam rekel, da je Skobelev izvrstni general, pa Biab politikar in da ne vzame odgovornosti ne on, ne vlada njegova zavoljo govora v Parizu, na kterega se nemški časniki opirajo. Tudi je prazno, kar kvasijo nemški časniki: da želi Rusija podpirati vstajnike zo per Avstrijo, aii da boče avstrijski okupaciji storiti konec in zabraniti združenje Bosne in Hercegovine z Avstrijo. Vse te vprašanja želi Rusija po diplomatični poti vzajemno z drugimi vladami in ne z mečem poravnati. Ruski časniki oporekajo očitanje: da so dali ruski agitatorji vzrok k nemiru na jugu- Ako pa nekteri ruski časniki zares niso zbirčni v izrazih, je treba od druge strani pomisliti, kako očitno tudi nemški in madjarski časniki zabavljajo zoper Rusijo. S cer bo prihodnost pokazala, koliko je resničnega ali lažojivega na starem pregovoru, ki pravi: „Graeca fi ies, nulla fiies," t. j. grški besedi, grškemu zagotavljenju se ne sme verjeti. Izvirni dopisi. § Primorskega, 22. febr. Odgovor dopisniku v„Soči" od ,.Kranjske meje", št. 7.: (Konec.) Glavno pravilo se v pedagogiki glasi: Pedagogika ne pozna, skokov in tudi jih ne sme poznati; od stopnje do stopnje naprej. Kako se zopet v ti točki na pripravnicah za učitelje greši? Vse mora iti v galop! Popolnoma imate torej prav, g Primorec, ako pišete: Bog daj norcem pamet t. j. tistim, kateri hočejo z „visokim" narovoslovjem, z ,,visokim" zem-ijepiajem, z ,.visokim" prirodopisjem, z „viso-kim" zvezdoslovjem, z "visoko" zgodovino, kateri hočejo z risanjem in s telovadbo uboge otroke martrati. Učeniki in otroci so — ubogi mučeniki; uspeh pa je babilonskaja zmešnjava. Res! šola ui več, skoro bi rekel, učilnica, temveč je prava mučiln ca. In šolska berila! Ne prijajo li nekatera berila bolj za latinske in za realske šole, kakor pa za ljudske? Da! nuhajajo se v berilih na pr.: pesni, katere so ugodne bolj za tretjo in četrto latinsko, ali še več, kakor pa za ljudske šole. Take pesni niso tiskane po mojem mnenju zavoljo otrok, temveč tiskane so za to, ker se je hotel urednik dotične knjige s tem svojim višim prikupiti. Resnično take pesni zamore človek še le takrat razumeti, ko je začel saj „lojtre" nositi in romane brati, Po vsi pravici našteva zdrava pedagogika sledeče pogreškti novošegne „didaktike", namreč: 1. Velika napaka je ta, Grad Ercegnovi povzdigne 1. 1382 bosanski Št. Tvrdko potim, ko je on meje svoje države raztegnil bil do Boke. Tadaj mestice Be je zvalo samo Novi. Tvrdko je nameraval Novi pozdvigniti trgovinskim in skladiščem novih solin, ki je on tam vredil. Temu so se protiviii Dubrovničani vsoj siloj, i so nastojali pri samem Tvrdku i pri ogrsko-hrvatskej kraljici Mariji, da se osob.to v meBtu „Boli prodavanije" odstavi; ker se to protivi pravicam Dubrovničanov. V XV. stol. pade Novi pod hreega Št. Vukčiča, ki ga polepša. I po ujem se nazove Ercegnovi. L. 1538 zakotvi se pod mestom zedinjena mornarica krščanska pod poveljuištvom kneza Meifyskega, beneškim admiralom Vincencom Capellom i španskim generalnim kapetanom Ferdinand Gonzagom, ovi dobe mesto naskokom; zarobe v njim do 1700 Turkov, i zaplenijo de 70.000 lir vrednosti. Osobito v tej borbi so se junakom skazali Španci, ki pod poveljem Franc Sarmientom osvoje grad. L. 1539 Be prikažejo pod Ercegnovi trije turški namest niki, 6 topovi. Ali uže preje, nego so zamogii jeden sam top izpaliti, privale Španci iz tvrdajav, vzemši Turkom topove jih zapode v beg. Ta nezgoda da povod, da Kosrev paša se vojsko broječo do 60.000 vojnikov pride pod Ercegnovi; a po morju dojadra pod mesto Hajredin Barba-rossa Be 150 brodovi. Prednja straža, te močne ffote, broječa 27 brodov je uže 13. julija mčseca dospelo pod mestno utvrdbo; ali užs naslednji dan vsled navala na njo od strani Špancev zgubi 400 vojakov. Barbarossa dade izkrcati 80 topov, i v tritednej obkoli mesta izstreli na-nj 10.000 krogelj. Početkom XV. stol. prevlada zopet staro ime Budva i se mestice nahaja nekaj časa pod vrhovništvom velikega vojvode busanskega San-dalja Hranica. L. 1420 spade pod Benetke i ostane da 1. 1797. L. 1465 so Genetčani podelili Budoš posebno upravo i jej potrde stare pravice. L. 1569., 1571., 1687., je trpela mnogo nasilja od Turkov; a 1. 1667 razdene Jak potres vse utvrdbe. da se potrati največ časa s postranskimi predmeti v moderni šoli, namesto s poglavitnimi predmeti; 2. V novi šoli ne delajo, kukor uže rečeno, nobenega razločka med kmetovskimi otroci in med meščanskimi; 3. Otroke preob-ložujejo z mnogoštevilnimi predmeti (Stockl-Pai. §. 54, II, čč. a, b, c, p. 262). Največa napaka v moralnem obziru pa je, kakor tudi uže rečeno, da ni šola na verski podlagi zidana, da nima katehet glasu v kapiteljnu v šolskih zadevah; on je tako rekoč ta peto kolo pri šoli, (kristjansko- ped. list na Dunaju izh. št. 4., str. 49. teč. 5.) In vender jaz tukaj le slovesno trdim sledeče in Bicer na podlagi zdrave pedagogike, rekoč: Kdor ni bral bv. pisma: stare in nove zaveze, ta ne more biti pravi pedagog. (Stockl- Pad. §. 57. A, b. op. 1.) In vendar se katehet tako prezira.' — Verujte mi, g. Primorec I da sem bil prej v resnici nekoliko bolan; ali, ko sem prečital Vaš dopis, verujte mi, da sem kar naenkrat ozdravel. Hvala Vam! Bog potrdi moje zdravje! Istina, čuden lek imate I Ako bi imel jaz pravico, dal bi Vam kar naravnost diplom za zdravnika. I« kateri so tisti, kateri hočejo visoko naravoslovje in vse visoko mogoče še obdržati? Ali niso ti „uekateri" novošegni učitelji? posebno ako dostavimo še to, da hočejo ti še vsako pozitivno vero iz šol iz-bacniti, kakor zbor učiteljev v Celovcu. Ali ne veste, g. Primorecl kako se je fantazirovalo in kako se še zmerom fantaziruje? „Učenost"l ^učenost" Bama bode religijo nadomestovala. In opiraje se na te pogubonosne fantazije so napovedale liberalne vlade boj bv. kat. cerkvi, ustanovivše novošegne ali liberalne šole (Miil-ler, th. M. I. §. 8, D, 8.) In nekateri liberalni učitelji, prenapojeni teh načel, eo hoteli kar zuoreti od prevelike prostosti, trobivši v enak rog kakor liberalne vlade in domišljavši si Boga in bogoslužnost „ovreči". Le berite, g. Primorec! Stockl- Pal., atr. 34, §. 6, n. 4, le berite druge knjige kakor tudi imenitno knjižico: Framassoni, Bpisano od mons. de Segurja; krist. ped. list na Dunaju izhajajoč, teč. 5., št. 1, str. 2.; Vaterland itd.; le berite, kaj so delali novošegni učitelji v Milanu, kaj v Belgiji, kaj na Francoskem itd. Bodete li držali žnjimi, trobivši žnjimi v enak rog, posebno, ako ste . . . .? Dragi moj! saj ni dosti časa od tega, da bi morda ne vedeli, kaj so govorili, kaj bo pisali, kaj bo delali nekateri novošegni učitelji, ko so bile dane nove postave: kaj so delali zoper sv. kat. cerkev, z«per duhovne po krčmah, po cestah, po družbah in zoper verske reBnice. Ohol kdo se tega še ne spominja? Kam bi prišel, ako bi jih hotel naštevati! Thier jih je seštel. In to je bilo še največ, da bo bili tudi na Primorskem taki skoro bolj čislani in hvaljeni kakor drugi. Vem sicar, da se hočejo ti, mogoče vsi, tako oprati, kakor da bi ne bili nikdar kaj takega zoper sv. cerkev uganjali in ako ue po znotranjosti, saj po zunanjosti, toda s tem ne morejo nikdar reči, da niso. Res je zopet, kar Vi pišete, da se nahaja namreč v vseh stanovih ljulika in pšenica, ali vendar se v našem stanu ,,ljulika" večkrat kaznuje z različnimi kaznimi. Kam bi prišli, ako bi pustili zopet obojno brezobzirno rasti do žetve ? Hočem reči: ali ne smemo drug drugemu medsobojni „nepostavnoBtij" očitati? In kdo je dal temu povod? kdo je ogenj zakuril? Kar se tiče epiteta „novošegni", ga nisem jaz dal učiteljem, temveč dal ga je nadzornik Bam, kakor mi je to pravil neki mlad učitelj in to brž ko ne v zaničevanje Btaro-šegnih učiteljev. No! ako me pa hočete pre- zirati, poživljajo tudi druge, Daj me prez;rajo, štel ei bom še v največo čast, kličoč s kraljem Davidom rekoč: Bonum mihi, quia humiliaBti me! Zraven tega morali bi pa vendar tudi pripozoati, da ni h po, ako bh vse prezira, karkoli je bilo v stari šoli. Pametno bi bilo, ako bi se govorilo dobro o tem, kar jo b lo dobrega, in ako bi se opustilo to, kar je bilo napučnega. Da je bila stara šola pomanjkljiva, kdo Vam kaj takega taji?! Prašam: Koliko Be je pa za staro šolo potrosilo? Zdaj Vam pa moram. g. Primorec! še en vzrok povedati, /.akaj da to pišem. Glejte! tudi jaz rem uifral okmiti strup liberalnih načel po sredojsh šolah. Koliko pa sem zaradi tega pretrpel, predno sem se znebil onih načel, tega mi m mogoče Vam popisati. Res porečete: to se Vam je godilo na srednjih šolah; ali jaz Vam dostavim: To je in bode še hujše, ako se loti uže z malimi otroci n» podlagi zidati, na podlagi, po kateri smejo tudi jud;e kat. otroke podučevati. Ne veste li morda, koliko je judov učiteljev na Češkem in na Avstrijskem? Sčasom pošljejo morda tudi Vam na „Kranjsko mejo" kakega juda za šolo. Rad bi Vam povedal še en izgled iz Gorice, kateri nam jasno priča, kakšen prepir da rodi brezverska šola med otroci različnih ver in dosledno kakšen indiferentizem, toda bil bi predlog v svoji nalogi. Zato samo še par stavkov. Puttkammer pravi: Kristijanski značaj ljudske šole je podlaga kulturnega ži venja, brezverka šola dela prepir med ver&mi. Stari Viljem pravi: Jaz Be ne bojim toliko surovega ljudstva, temveč bojim se brezverskih in nesramnih modrijanov. Sicer pa, g, Primorec! preberite še enkrat govor barona Di-pavlija, to Vas prav lepo prosim. Tudi no čemo mi drugi, da bi nam čevlje »pucali", kajti prepričani smo, da tisti, kateri uči, mora biti spoštovan; ako pa čevlje pucs, zgubi spoštovanje. ,,Oho! tukaj smo pri kraju", bi vskliknil, g, Primorec! toda prašam ga: Zaka je šola? ali znajo prej otroci brati in pisati? Kako pa je dolžna šola učiti brati in pisati, tako je dolžna tudi otroke k moralnosti izobraževati, dat še celo tako, da so dolžni otroci stanše zavrniti, ako bi jih ti k slabemu na-ganjali. Ali to je in bode le takrat mogoče, ako bodete učitelj in duhoven, duhoven in učitelj skupno delovala v šoli, v cerkvi, da ! tudi zunaj šole in zunaj cerkve. Zato ponovim in trdim: Šola mora biti na konfesijonalni podlagi zidana in duhoven in učitelj morata složao delati pri odgoje-vauju otrok; ali složno delati je in bode mogoče, ako se postavi šola na versko podlago. (Krist. ped. list. št. 2 str. 23., teč. 5.) Opiraje se na to bi jaz kakor Vi prosil, naj pač mislijo državni poslanci na pravi prevstroj ljudske šole. Učitelja, naj bode uže stsrošegen ali no-vošegen, bodem znal zmerom spoštovati, da Be drži le postavne poti; učitelja pa, kateri je vnet tudi za konfesijonalno šolo, ga bodem znal še više ceniti, ker bode kazal nekakšno našega največega pedagoga, Jezusa Kristusa. Evo Vam moj program! To sem odgovoril Vam, g. Primorec, in kar je več, pa drugim „znabitnim". Vsega tega pa nisem pisal, da bi se med seboj prepirali, temveč da bi narodu koristili. Ker je pa stan učiteljski — stan mučeniški, zakaj nečcte, da bi Vam breme olajšali? Spokorimo se v tem ugodnem času in odpustimo Bi drug drugemu. Z Bogom! Telegram »Slovenca." Z D u n aj a 1. marca. DrSavni zbor obravnava finančni budget, naučni je preskočen, ker je Conrad bolan. Za Bohinjsko cerkev je med poslanci nabranih do zdaj okoli 300 goldinarjev. Domače novice. V Ljubljani, 2. marca. (Za novo cerkev Jezusovega presv. Srca) čvrsto napredujejo priprave k nadaljnemu zidanju, Celo zimo jo dan za dnevom delalo po 12 do 14 kamuosekov, kterim se je vsako soboto izplačalo po 90 do 100 gld. zaslužka. Lansko jesen je ravno pomanjkanje rezanega kamnja zadržavalo naglo zidanje, kar se po-sihmal ne bo več pripetilo, ker so zdaj z njim obilno preskrbljeni. Samo to se je bati, da ne bi nastopil drugi zadržek, kakor zdaj Bkoraj povsod tožijo pomanjkanja vode, ker so Be studenci posušili. Da bi Be le tudi ne posušil1 studenci dohodkov, ker stroški so neznansko veliki, kakor se že iz zgoraj rečenega lahko vidi; koliki pa še bodo, kadar začnejo na spomlad razni delalci v trumah prihajati? Ker nam prihaja ves blagor iz naj avet^jšega Srca, je želeti. da bi ee mu tudi v beli Ljubljani dostojin hram postavil. (O Bleiiveisovih slikah). Gosp. trgovec P. Kajzelj nas prosi objaviti, da je udova pl. Bleiveis Trsteniška kupila original njegove po slikarju Frankeju izdelane slike, ne pa original one Blike, ki jo je pustil narediti g. Kolman, kakor napačno poroča „Slov. Narod". Franke-jeva slika, ki jo prodaja g. Kajzelj, predstavlja nam Bleivveisa, kakoršen je bil o njegovi sedemdesetletnici, V kratkem bodo gotovi odtisi obeh slik , potem si bo že vsak lahko zbral, ktera mu bo bolj po godu. Ker pa hvaležni Slovenci gotovo ne bodo tako hitro pozabili očeta Bleivveisa, upamo za trdno, da boBta oba trgovca Bvoje slike prodala in da nobenega ne bo zadela prevelika zguba. Opomniti je namreč, da te slike stanejo velik denar, in da bi bilo žalostno, ko bi morala domoljubna trgovca zavolj naše mlačnosti veliko zgubo trpeti. (Žensko podporno druŽtvo za ranjene vojake) je imelo 27. sveč. občni zbor. Lansko leto se je bolnim in pa invalidnim vojakom razdelilo 636 gl. podpore. Družtvo ima 16.000 gl. v premoženji. (Radodarnost kranjske hranilnice.) Lansko leto je hranilnica razdelila za dobrotne namene 15.620 gl. Poleg tega je 4377 zastavljenih reči zastonj nazaj dala. „Za muzej „rudol-fiaje" pa se je zavezala dati 100.000 gl. Med obdarovanimi vidimo: filharmonično družtvo z 800 gl., glasbeno matico 50 gl., nemško gledišče 350 gl., čitalnico za obleko revnih otrok 200, dijake raznih šol in šolske družtva, bol nišnice, požarne brambe, Vincencijeve družbe, cerkev presv. Srca Jezusovega (1000 gl.), podporo za nakup Urbasove hiše (3000 gld.) itd. (Josip Krieger j) znani, priljubljeni pred telovadec „sokola" je v cvetu svoje mladosti po dolgi bolezni včeraj umrl. Pogreb bo jutri 3. marca ob 3 uri popoludne. Pričakovati je obilne udeležbe. Krieger je bii v svojih zdravih dneh pravi Herkules v telesni moči, iu se mu je vsak čudil, kadar je delal svoje vaje. Bil je dobrih staršev sin in obče priljubljen, Prehladil Be je, in po njem je bilo. Tako lahna sapica najjačega junaka umori. Razglas. Odbor Matice SloveuBke je sklenil, da je letos z nova pogajati se o tiskanji društvenih knjig, in da delo dobode tista tiskarna, ki stavf najugodnejše pogoje. Ponudbe — bodi si samo za 1882. leto, ali pa na več let zaporedoma — se morajo izročiti društvenemu prvosedstvu v zapečatenih pismih z napisom , Ponudba o tiskanji Mati-činih knjig" vsaj do 15. dne prihodnjega meseca marca. Na kasnejše ponudbe se odbor ne bode oziral. Tiskarna Be mora zavezati, da bode vse Matičine knjige stavila z lepimi, novimi, ne-obrabljenimi črkami in prvo korekturo preskrbela sama. Knjig za družabnike Be bode zdaj tiskalo po 1500 iztisov, število druzih knjig se bode odločalo v posameznem slučaju. Zato je v ponudbah izračunati cena tiskane pdle za 500 do 2000 iztisov (od 100 do 100 več) in sicer papir za-se, stavljenje in tiskanje pa za-se; isto tako gledč zavitkov. Od vsake vrste papirja mora ponudbi priložena biti ena pola za izgled. Kdor želi pojasnila o kaki stvari se oglasi v društveni pisarni na Bregu štev. 8 med 10. in 12. uro dopoludne. Pisma s ponudbami se bodo odpečatila 16. marca v pričo gospodarskega odseka Matičinega. Odbor Matice Slovenske v Ljubljani 27. februarija 1882. Grasselli, prvosednikov namestnik. Razne reči. — Družba sv. Mohora. Po sklepu družbinega odbora so udom namenjene sledeče bukve: 1, ,,Življenje blažene Device Marije in njenega ženina sv. Jožefa". Spisuje Janez Volčič, župnik v Št. Marjeti na Dolenjskem. Knjiga bode izhajala v snopičih in po tiBtej osnovi, kakor je prejšnja leta izhajalo: „Kri-stusovo življenje in smrt", katero knjigo ljudstvo še vedno najrajše prebira. Prvi snopič obsega: A. Marija Devica. I. O njenem ča-stenji. II. Lepota sv. Marije. III. Mati Božja in preroki, svetopisemske podobe blažene Device. IV. Nektere žene stare zaveze — pred-podobe Device Marije. V. Marija brez madeža spočeta. VI. Marija rojena. VII. Marija v tempeljnu. VIII. Marija sirota. Knjiga se ravno tiska z novimi večimi črkami, berilo razjasnuje nad 30 primernih podob. 2. „Križana usmi-Ijenost" ali Življenje sv. Elizabete, po slovečej nemški knjigi dr. Albana Stolca, poslovenil P. KriEogon Majar. Petnajst podob lepša to knjigo. 3 Občna zgodovina". Spisuje Josip Starč, ravnatelj gimnazije v Belovaru. IX. snopič bode končal zgodovino Slovanov v srednjem veku in pričel pripovedovati dogodbe novega časa na pr,: o raznih iznajdbah, o uajdeni Ameriki, o Lutrovem cerkovnem razdoru itd, 4. Naše škodljive živali", v podobi in besedi. Spisal Fr. Erjavec. III. snopič opisuje živali, ki vinogradom in gozdom škodujejo. Poduk razjasnujejo podobe. 5. »Slovenske Večernice", 37. zvezek bode donsšal podučljive povesti: »Loterijo je pustil", ,.Črna šola"; zanimiv zgodovinski spis: .,Irci"; poduk o pravnih razmerah med sosedi; krajši razprave o gospodarskih rečeh, o domačih zdravilih, izbrane pesmi narboljših naših pesnikov, šopek kratkočasnic in drugo narodno blago. 6. »Koledar družbe sv. Mohora za leto 1883", z imenikom vseh udov. „Pogled po svetu" bode družbenike Oznanil z narvažnišimi do-godbami, ki jih je v minulem letu doživel stari in novi svet iu vrstilo bb bode različno berilo v poduk in za kratek čas. Knjige se tiskajo v 26—27.000 iztisih. Slovencil oglasite se tedaj v pravem času in v prav obilni množini, da število udov ne bode nikjer zaostalo, ampak povsodi naraščalo. Razvitek in napredek družbe je ob enem Vaš napredek, Vaš dobiček, Vaša čast in slava I —- Katol. politično društvo na zgornjem Avstrijskem šteje čez 30 000 udov N.iegovo koristno delovanje bo tamošnji mil. Škot Rudigier očitno in Bicer v postnem pa stirBkem listu pohvalili. Bi li ne bilo potrebno tudi pri nas tako društvo? Da; dela bi se mu ne manjkalo in vendar 1 — Tržaška škoiija šteje 312.300 duš (katoličanov) in le 224 dušnih pastirjev , tako da pride na enega počez 1400 duš oskrbovalo kar je je poprek že jako veliko : „Žetev je sicer obilna, pa delalcev malo." Poleg dušnih pastirjev ima škofija še mnogo katehetov, vojaških duhovnov, po raznih službah umestenih in penzijonistov, tako da je vseh skupaj 305 duhovnov. Med temi je pa nad tretjino, namreč 119 Kranjcev. Žalibog, da jih naša škoiija nu more več oddajati, ker že nekaj let sama mnogo pomanjkanja trpi. — Tatvina. Kneginja v Madridu, bo-pruga Don Karlos-a je bila poslala sv. Očetu v dar škatljo, v kteri je bil prelep mašui plajšč od nje lastnoročno vezan in okinčan. Škatlja je tudi zares došla v vatikau ; pa ko jo odprejo, jo najdejo s cunjami napolnjeno, kajti mašm plajšč je bil v kratkem potovanji po železnici iz poštne poBtaje v Viareggi do Rima ukraden Tatvina je bila sicer naznanjena sodnijški ob-lastniji in vodstvu železnic, pa od kazule ni in menda ne bo ne duha ne sluha. Tako tatvine so že nekaj časa pogostne na železnicah. Zna-biti se temu ni ravno čuditi, ker latinski pregovor pravi: „Ad regis exempla totus com-ponitur orbis", po zgledu kral a se veB Bvet ravnd, t. j. se ravnajo njegovi podložni. Laška vlada je ugrabila države drugih vladarjev, je oropala Hamostane, je vzela papežu vse njegove dežele. Brez vtisa to gotovo ni — izgledi vlečejo — toraj posnemajo izgled vlade tudi pod-ložniki kradejo papežu mašne plajšče in cerkvam in drugim premoženje. Ravno zdaj Be vrši sodnijBka obravnava v Vidmu (Udine) zarad ukraienih biserov in drugih dragocenost kneginje Meternichove. Imela jih je v mali škatljici, zaprte v drugi potni Bkrinji. Do vagona, kjer se reči potnikov shranujejo, ni imel nikdo vhoda, kakor nadkon-duktC Veronese in konduklfir Cambiola. Od Pontebc do Milane Bta imela časa dovelj tatvino izvršiti. Tatvina je toliko bolj pozora vredna) ker ni bila po dolgoprstnih navadnih vitezih, ampak po vradnikih izvršena. — Na Francozkem manjka po razru-šenji samostanov in duh. družb 1400 učiteljev. Sicer bo Bi liberalci na vse mogočne viže prizadevali pomanjkanju zaprečiti, bo tudi jako srednje, da, tudi slabe močf radi sprejemali ter nastavljali, pa pomanjkanje se ni dalo odstraniti. Kar je pa vendar preveč očitno, je zagrizeno sovraštvo do redovnikov. Tistih, kteri so iz reda bo ločili po cerkvenih zapovedih in vodilih, niso nikoli sprejeli, če ravno so se sami ponujali ter za Blužbu prosili in vse preskušnje ln Bpričala zmožnosti imeli|; drugič pa, ki bo bili zarad Blabega, pohujšlji-vega življenja iz družbo izbrisani ter jo kazuo-vani zapustiti mogli, so bili vselej sprejeti ter imajo mnogo služb v Bvoji oblasti. Očitnejše se peklensko Bovraštvo do bv. Cerkve ue more kazati. Je pa li mar 1« v Franciji tako? žalostno sicer, pa bi Bog hoteli Poglejmo pa v Belgijo, Italijo, Nemčijo in če drago, še kam drugam —• najdli bomo enake prizore. Kaj pak — enako drevo (liberalizem) n di enaki rod. Tržno cene v Ljubljani. Pšenica hektoliter 9 gld. 76 kr.; — rtf 7 gl. — kr.; — ječmen 5 gld. 50 kr.; — oves 3 gld. 60 kr.; — ajda 5 gl 40 kr. ; — proso 5 gl. 86 kr.; — koruza 6 gld. 50 kr., — krompir 100 kilogramov 2 gld 30 kr.; — ližol hektoliter 8 gld. 50 kr. — masla kilo gram — gld. 80 kr.; — mast 80 kr.; —• špeh frišen 60 kr.; špeh prekajeu 80 kr.; jajce po 2 kr.; mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 48 kr.; — teletuine CO kr.; — svinjsko meso 56 itr. — Sena 100 kilogramov 2 gld. 86 kr. slama 1 gld. 96 kr. P. n. delničarjem prve občne zavarovalne limite ..SLOVENIJE" v likvidaciji v Ljubljani. Odbor Slovenije hoče v kratkem sklicali občni zbor p. n. delničarjev zarad končanja likvidacijnega posla. V sled §. 17 baukinih pravil sme občni zbor le v t,ak h predlogih veljavno sklep u., kteri so se 30 dni pre občnim zborom v dotični program sprejeli in objavili. Ker pak isti paragraf baukinih pravil ob enem veleva, da Be morajo zapisovati v pro gram tudi oni nasveti, ki bo jih delničarji opravilnemu Bvetu vsaj 14 dni pred občnim zborom izročili, torej osmeljuje se likvidacijui odbor vbc p. n. delničarje uajuljudneje povabiti, n)-hove le sem Bpadajoče želje podpisanemu odboru najdalje do 15. mureija I. pismeno neznanje dati. Likvidacij n i odbor prvo občno zavarovalno banko »Slovenije." V Ljubljani 26. februarja 1882 lota. Organistova služba pri farnej cerkvi v Vipavi je razpisana. i'iače ima nu leto organist 300 gld. zu stanovanje pa dobi 100 gld., tudi nekaj pogrebne štolnino so dobi. Prosilci naj Bvojo prošnjo s spričevali vred farnemu prcdatojništvu v Vipavi dO 12. marca t. I. predložijo. (2) 4 Podpisani bi' usoja p. n. občinstvu ponižno naznanjati, da jo gostilno Nežo Hostllik, vulgo pri „ Krištofu" v K a m n i k u prevzel. Skrbel bodo za izvrstno l| kuhinjo, kakor tudi dobro vina z najboljši B postrežbo ; priporoča tudi sobe zu prenoče-| vanjo (4) « Franc Hrastnik. Zanesljivega pitanca ponuja čebelarjem Peter Pavlin v Terno-vem pred Konjušnico h. št. 7. Daje ga na drebno po 30 kr. stari funt celi škaf vkup še kaj cenejše. (1) 'JfA\ popori lce v IViiilaiijeni Kelu je nabral g. Regali pri občnem zboru hraniln. in posojilu, društva 26. t. m. 6 gld. 85 kr. Med najstarejše in najboljše domače zdravila, razširjeno po celi Kvropi, se Štejejo švedske kapljice. Posebno se priporočajo zoper take bolezni, ki pridejo iz pokvarjenega želodca ali pu i i prelilajenja. To kapljo imajo to moč, da narod(5 dober tok odpravijo lieinorojido,' črve 2latenico, omotico, okrepčajo slabe Živce, io odstranijo krč. Odpravijo s« ž njimi tudi debele sline, zaprti vetrovi, glavobol in slabosti v žolodcu. Salvatorjeva lekarna v Zagrebu ima Btur recept, po kterem se delajo te Švedsko kapljico, ter se razpošiljajo po celem svetu. Ena (laša velja 50 kr. Prave švedske kapljico imajo na prodaj : Nu Dunaji: J. WeiHH, lekarna „pri zamorcu, Tuchlaubcn t7; ,1. Itcrhabry, lokar, Neubau KuisorstruBuo 90; v Zagrebu: S. IVlitlbaell, Salvatorjeva lekarna. (1) frlrknillriir iltnnriir ronc 1. marea. Papirii« rent* 73.76 rtr