O  BABICI.                                                                       i
Bela rjuha — mrzli sneg       Vsak dan zjutraj in zvečer     »Oj povejte, mamica,         W
zemljo vso  odeva;                   deca jo  obkroži                        še  o kači — vili,                 V
v sobi siva babica                  in proseče roke k njej          ki je po rešitvi vsa            ¦
nič več ne sameva.                 neprestano proži:                     zašumela v svili!                 B
0 očetu,  ki imel                     In ko babica začne,                                        U
zlih sinov petero . . .             slušajo vsi verno:                 •                           H
Kak pred Turki branili        njen samo se čuje glas,                                 V
dedje so nam vero ! —«      drugo je vse mirno ...                                   ¦
Gnjevoš.            ^
196