Programsko-volilna seja OK ZKS Krško; O POŠTENO IN NESEBIČNO DELO BOS- ZGLED MLADIM ZA VSTOP V ZK [enili letošnjo programsko-volilno konferenco tematskih celot in problemov obdelali na ilta te teh razprav pa strnili v akcijski irokovnost za delo-aoupraglfanja ter za Ko, oranieirati, prednOau\ program na ph Tako so si člani komisij delo razTtem^to&rnfMereseii vanje komunistov v političnem sistemu socialističnega si organiziranost, razvoj in kadrovsko krepitev ZKr Na podlagi dela vseh treh komisij in poročila o delovan cije ZK v preteklem mandatnem obdobju so nastale »ProgramsU učinkovitejše uresničevanje politike ZK v občini Krško«, ki jih oEja celoti. Ob tem so člani komisije za APD pri OK ZKS Krško priprvili povzetke problemov, ki so jih udeleženci po komisijah nanizali v svojih razpravah. Delo komisij so za vas spremljali: Ana KUKOVIČIČ, Ivan MIRT in Ivan KASTELIC. Jože Habinc, sekretar predsedstva OK ZKS Krško, med uvodnim referatom. VOLITVE SO TUDI OBVEZNOSTI! Za nami so temeljne kandidacijske konference, na katerih smo v vseh sredinah opravili končni izbor tisstih posameznikov, ki smo jih izpostavili v času evidentiranja kot možne kandidate za člane delegacij . Oblikovali smo predloge sestave delegacij in z njimi bomo novi generaciji naših sodelavcev—sok-rajanov zaupali odgovorno pravico in dolžnost, da bodo kot kolektivni poslanci znali spremljati potrebe sredine, iz katere izhajajo^ njih odgovorno ter argumentirano prenesti in zastopati v odločitvah na skupščinah. Na temeljnih kandidacijskih konferencah in občinski kandidacijski konferenci smo odkrito obravnavali tudi dosedanje predvolilne postopke ter s pripombami, pobudami, tudi kritiko sodelovali v oblikovanju liste kandidatov za vse funkcije v skupščinskem sistemu občine, republike in federacije. Čeprav je vsaka faza v volilnih postopkih pomembna in le odgovorno opravljanje posameznih faz lahko da kakovosten zaključek akcije, je vendar pred nami še politično najpomembnejši trenutek — volitve same. V vsaki samoupravni sredini bodo odraz enotnosti in pripadnosti naši stvarnosti, bodo dokaz odločenosti postaviti se po robu težavam, kijih pred nas postavljata gospodarski trenutek in življenje. Z izvolitvijo bomo končno izrekli zaupanje našim delegatom in jih obenem zadolžili za odgovorno in vestno opravljanje predstavniške naloge, za kar jamčijo tudi s svojim osebnim izjavljanjem. VSI NA VOLIŠČA: 13. MARCA V OZD 16. MARCA VKS Zato predsedstvo Občinske konference SZDL poziva vse samoupravne organe, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, da strnejo svoje moči in delovanje za maksimalno mobilizacijo ljudi in izpeljavo organizacijskih nalog za uspešno izvedbo volitev; pozivamo vse delovne ljudi in krajane, da z udeležbo na volitvah, ki bodo 13. marca v združenem delu in 16. marca v krajevnih skupnostih.opravijo pomembno pravico in hkrati dolžnost v našem samoupravnem odločanju. Predsednica OK SZDL KRŠKO: Margareta Marjetic OB 8. MARCU — PRAZNIKU ŽENA Človeštvo se pomembnih praznikov rado spominja, zlasti če so vezani na trdo prehojeno pot do pridobitev, do uveljavitve lepše prihodnosti. Med takšne praznike sodi tudi 8. marec — mednarodni dan žena, ki so ga proglasili pred 76 leti. Tako seje žena le s težavo osvobodila spon, ki jih je diktirala takratna družbena ureditev in gledanje na ženo kot na manj vrednega člana v boju za spreminjanje družbenih razmer in družbenoekonomskih odnosov. M nogo ovir je morala preseči, se bolj uveljaviti s svojim mišljenjem in delom, daje dokazala, da je enakovredna moškemu na vseh področjih življenja in dela. Zgodovinska in delavska dogajanja ta spremembe v družbi so bili priložnost, da je pokazala, kaj zmore. Tako je postala revoluciona- NAŠ GLAS 2 2 rka, borka, aktivistka, delavka v zdruienem delu, kmečka proizvajalka, samoupravljalka in aktivni tvorec družbeno-ekonomskih in političnih odnosov. Danes lahko mirno trdimo, da so iene pomemben in nezamenljiv dejavnik razvoja druibe. Pretežni del industrijske proizvodnje ustvarjajo pridne roke iena in tako dajejo pomemben prispevek k hitrejšemu gospodarskemu razvoju in izvoznim uspehom našega združenega dela (tekstilna industrija). Kljub vsem uspehom pa se ženska pri nas Se ni popolnoma uveljavila kot enakopraven in enakovreden član družbe. Razna dela in poklice se vedno radi delimo na molke in ženske, kar je dokaz, da se tradicionalistične miselnosti Se nismo do konca otresli. Načelno in formalno je položaj ženske v naši družbi urejen, v praksi pa ravnamo po starem. Tako so se že tiho začela pojavljati razmišljanja, da je moč zaostrene ekonomske razmere, zlasti pa problem nezaposlenosti, reševati z večjim an- Predlaganemu programu dela zborov občinske skupščine za leto 1986 so delegati na zasedanjih dne 5. februarja letos namenili precejšnjo pozornost. Največ pripomb je bilo izrečenih na račun neustrezno zastavljenega programa reševanja romske problematike. Po živahni razpravi v vseh treh zborih je bil iz predloga programa za delo zborov SO umaknjen predlog odloka o zazidalnem načrtu Rimš. Delegati so menili, da je treba ta problem reševati širše, ne pa s prostorskim dislociranjem Romov v goz- gažiranjem žensk v okviru gospodinjstva, v uresničevanju naravne vloge matere in žene, kar z drugimi besedami pomeni vrniti žensko v dom in družino ter jo odtrgati od dogajanj v družbi. Takšna mišljenja so v nasprotju z vsemi našimi načeli in dokumenti, zato se moramo žene in vsi dejavniki političnega sistema temu odločno upirati. Ob 8. marcu se žal vse žene v svetu ne morejo veseliti uspehov in zmag, kajti njihov boj za mir, svobodo in neodvisnost še traja. Zato smo solidarni z narodi, ki iščejo lastno pot razvoja, se bijejo za osnovne človekove pravice, za enakopravne in demokratične odnose. Letošnji 8. marec sovpada z volitvami v družbenopolitične skupnosti in delegacije S IS. V volilnih postopkih je bilo zajeto precejšnje število žena, kar dokazuje, dajevlogaženevpolitičnem sistemu priznana. Mnogo jih bo izvoljenih v delegacije, nekaj pa jih bo prevzelo tudi odgovornejše funkcije. Upamo, da bodo svoje du na Rimšu«, z ločenim poukom romskih otrok, s sprejemanjem Romov v delovno razmerje pod drugačnimi pogoji, kot veljajo za ostale delavce ipd. Marija Glas, delegatka KS Leskovec, je opozorila ostale delegate, da je KS Leskovec preko svoje delegacije v zboru KS že prejšnja leta seznanjala občinsko skupščino s sklepi in stališči KK SZDL ter njenimi konkretnimi predlogi za reševanje romske problematike. Delegatka je še enkrat postavila zahtevo, da je treba v občini pripraviti celovit naloge odgovorno in vestno opravljale, s čimer bodo upravičile izkazano zaupanje v njihove sposobnosti in se potrdile v družbi. Precej je še drobnih dolžnosti, ki so poverjene ženi zaradi natančnosti in vestnosti, skrbi za družino, gospodinjstva, vzgoje otrok... Vsa ta dela so še premalo vidna in vrednotena. 8. marec proslavimo delovno in dostojno, naj bo to praznik dosežkov dela innačrtovanjabod-očih nalog za lepšo prihodnost. Tako bo žena vstopala zanosna in zrelejša v jutrišnji dan. Iskrene čestitke vsem ženam ob 8. marcu! Svet za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri OK SZDL Krško Povzetki delegatskih gradiv_______ 8. volitve in imenovanja, 9. predlogi in vprašanja delegatov. Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela bosta obravnavala še: 1. predlog odloka o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenih znamenjih na določenih točkah geodetskih mrež, 2. predlog odloka o dopolnitvi odloka o imenovanju novih ulic v naseljih Brestanica, Krško, Leskovec in Senovo ter 3. predlog odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti. Na dnevnem redu zasedanja zbora združenega dela bo tudi predlog sklepov o dovolitvi uporabe sredstev solidarnosti. program za rešitev problematike izobraževanja, zaposlovanja in nastanitve Romov, da bomo pripadnikom te etnične skupine omogočili vključitev v življenje tako, kot je to omogočeno vsem drugim občanom. Silvo Gorenc, delegat v družbenopolitičnem zboru, je opozoril na programski paralelizem med zbori oziroma na to, da bi moral imeti DPZ .v skladu s svojim poslanstvom poseben program. Predlagal je še, da bi pomembnejše zadeve iz programa prestavili v obdobje, ko bodo v sku- i\ras glas ob&ia krito SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE SKLIC SEJ ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE Zasedanja zborov SO Krško bodo v torek, 11. marca ob 15. uri. Na dnevnih redih bodo naslednje točke: 1. poročilo o uresničevanju nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v srednjeročnem obdobju 1981—1985, 2. osnutek odloka o proračunu občine Krško za leto 1986, 3. poročilo o delu medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica v letu 1985, 4. poročilo o delu Temeljnega sodišča Novo mesto v letu 1985, 5. poročilo o delu Temeljnega javnega tožilstva Novo mesto v letu 1985, 6. poročilo o delu organa za postopek o prekrških v občini Krško za leto 1985, 7. predlog dogovora o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, in meril za določanje višine tega nadomestila, I Februarsko zasedanje zborov SO V PROGRAMU DELA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE PREVEČ »NORMATIVNIH« ZADEV NAS GLAS 2 3 pščinskih zborih že novi delegati. Po njegovem mnenju je v programu premalo zadev, ki niso zgolj normativne, takih, ki bi zagotavljale razpravo o aktualnih problemih, prav gotovo pa bi bilo treba v delovni program vključiti sprotno (vsaj mesečno) spremljanje gospodarskih razmer v občini. Delegati so sprejeli program dela zborov z naslednjimi dopolnitvami: — aktualne naloge v štipendijski politiki, — obravnava uresničevanja odloka o pogrebnih svečanostih, — poročilo o uresničevanju samoupravnih sporazumov dejavnosti v OZD občine Krško, — program ukrepov za preprečevanje nevarnosti ob izlitju klora, — poročilo o izvajanju sanacijskih programov OZD, ki imajo izgubo, — poročilo o izvajanju ukrepov družbenega varstva v DO Kostak Krško. Brez bistvenih pripomb so delegati sprejeli odlok o pogojih, načinu in postopku oddajanja stavbnih zemljišč v občini Krško. Več razprave je bilo (v zboru KS) ob sprejemanju odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. Delegati iz KS Veliki Podlog, Dolenja vas in Leskovec so predlagali, da bi za njihove in njim podobne krajevne skupnosti določili drugačna merila za plačevanje nadomestil, saj so njihovi občani sami gradili vodovod, telefonsko napeljavo in drugo. Izvršni svet ŠTEVILO NEREŠENIH ZADEV MOČNO ZMANJŠANO Temeljno sodišče v Novem mestu Pripad zadev pri Temeljnem sodišču v Novem mestu je v letu 1985 (49.151) za 28% večji kot leta 1979 (38.363), ko so začela z delom temeljna sodišča. Je pa za 2% manjši kot leto poprej, kar kaže, da se vendar počasi umirja. Tudi število rešenih zadev v letu 1985 (49.362) je za 34% večje kot v začetnem letu delovanja, čeprav je v preteklem letu odšlo s temeljnega sodišča v Novem mestu 6 sodnikov. Še vedno je > je te predloge zavrnil, z večino glasov so i proti amandmaju KS Veliki Podlog glaso-i vali tudi delegati. Odlok je bil sprejet s predlagano vsebino. i Na isti seji so bil i sprejeti še: odlok o raz- glasitvi spomenikov delavskega gibanja, NOV in socialistične graditve za zgodovinske spomenike, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organiziranju in razvoju teritorialne obrambe v občini Krško ter sklep o dodelitvi redne mesečne nagrade akademskemu kiparju in me-daljerju Vladimiru Štovičku. Izvoljen je bil 22-članski svet občine (imena članov smo v Našem glasu že objavili, ko je bil predlog v razpravi). Delegat KS Gora je predlagal, naj bi bil član sveta tudi Stanko Gunčar iz KS Gora. Predlog je treba posredovati OK SZDL. Predlogi iz leta 1981: 1. zagotoviti, da bodo vsi Šoloobvezni Romi redno obiskovali osnovno šolo, 2. takoj pričeti opismenjevati starejše Rome, 3. zagotoviti zaposlitev za vse za delo sposobne Rome, 4. Samoupravna stanovanjska skupnost naj zagotovi ustrezna stanovanja za vse zaposlene Rome in omogoči postopno preselitev Romov s sedanjih lokacij. opazno povečanje storilnosti, zato se je tudi število nerešenih zadev v letu 1985 zmanjšalo za 21% in jih je ostalo le še 6.020, kar je doslej najnižje število. Sprejeti so bili posebni ukrepi za reševanje starejših zadev. Zaradi kadrovskih problemov in še vedno večjega števila nerešenih zadev v posameznih enotah, zlasti v Krškem in Brežicah, je sodišče v letu 1985 napravilo večje začasne prerazporeditve sodnikov. Tako so štirje sodniki iz enote v Novem mestu in en sodnik iz enote v Črnomlju rešili 74 zadev na enoti v Brežicah, 13 sodnikov iz enote v Novem mestu pa 291 zadev na enoti v Krškem. Poleg tega en sodnik na enoti v Črnomlju rešuje izvršbe zadev z nepremičninami iz vseh enot. V letu 1985 je odšlo iz temeljnega sodišča 6 sodnikov. Namesto njih so bili izvoljeni le trije, ker več kandidatov za razpisana mesta ni bilo. še vedno niso doseženi bistveni premiki v hitrosti volilnih postopkov. Ni bilo primerov, da bi stranke ugovarjale, da v pogojih gospodarske nestabilnosti ni mogoče spoštovati pravnih norm. Prav tako ni bilo pojavov, ki bi neposredno ogrozili neodvisnost sodišča, niti ne poskusov vplivanja na sodne odločitve. Pri uveljavljanju koncepcije temeljnih pravosodnih organov je še vedno osnovni problem nerešeno zagotavljanje sredstev za njihovo delo. Verjetno so to.edini državni organi, kjer višina njihovih sredstev ni odvisna od njihovih ustavnih nalog, obsega dela in programov, ki ne morejo tekoče ali pa sploh ne poravnavati svojih obveznosti in zaključujejo letne bilance s primanjkljaji. Vse to je bolj ali manj znano tudi v javnosti, takšno stanje pa prav gotovo ne prispeva h krepitvi ustavnega položaja temeljnih pravosodnih organov. Pri izvrševanju sodnih odločb ni bilo omembe vrednih izpadov. Le v osmih primerih je bila angažirana milica zaradi pričakovanih odporov strank. Opazen pa je porast procesne nediscipline strank. Ne udeležujejo se narokov ali pa predlagajo prelaganje. Vse pogostejši so primeri, ko poskušajo breme zbiranja listin prevaliti na sodišče. Sodišče odstopa poravnalnim svetom vse po zakonu obvezne zadeve v poravnavo, vendar nekateri poravnalni sveti v predpisanem trimesečnem roku sploh ne poročajo o rezultatih, vsi skupaj pa rešijo s poravnavo le neznatno število odstopljenih zadev. Sodišče daje občanom na vseh enotah redno tedensko pravno pomoč. Na eni strani si prizadeva, da bi bila ta čim bolj kvalitetna, na drugi strani pa, da se ne bi širila iz okvira najnujnejše pravne pomoči, ki jo je sodišče dolžno dajati v okviru svoje pristojnosti. Sodniki so družbeno angažirani v delegatskem sistemu v organih družbenopolitičnih organizacij. Pri opravljanju takšnih dolžnosti so se vključevali v razreševanje aktualnih družbenih problemov, še posebno v primerih, ko je bila obravnavana problematika, ki kakor koli zadeva dejavnost sodišča. TEŽAVE S SODNIKOM ZA PREKRŠKE Glede na kadrovske spremembe v zadnjih letih so nastopile težave glede zasedbe delovnega mesta sodnika za prekrške v Krškem. To je močno vplivalo na učinkovitost in obseg dela. V tem trenutku še vedno nimamo sodnika za prekrške in vodje te službe. Delo sodnika opravlja strokovna sodelavka, vodstvena dela pa namestnik sodnika za prekrške. Sodelavka je bila dlje časa odsotna in je ponovno začela delati konec NAŠ GLAS 2 4 septembra 1985. Do sedaj je že opravila obvezno prakso v vseh pravosodnih organih in se pripravlja na pravosodni izpit. Po predvidevanjih bo kadrovski problem dokončno rešen v prvi polovici letošnjega leta. Delo je bilo, kot smo že omenili, močno okrnjeno. Reševali so le tiste zadeve, kijih LANI ŠTEVILO KAZNIVIH DEJANJ MANJŠE KOT LETO POPREJ Po podatkih v poročilu Temeljnega javnega tožilstva Novo mesto — svoji enoti ima tudi v Brežicah in Krškem — je bilo število pripadlih zadev v letu 1985 manjše kot v letu 1984, kar pa je deloma treba pripisati spremembam v zakonodaji. Tožilstvo je obravnavalo 2490 polnoletnih storilcev (leta 1984 jih je bilo 2565), 243 zadev gospodarskih prestopkov (1984. leta 265), 1917 neznanih storilcev (2042), 261 mladoletnikov (210) in 166 zjtiev v prekrških (205). Zmanjšanje pripada je težko pojasniti, verjetno pa gre za tendenco upadanja splošne kriminalitete, ker se je padec pokazal že leta 1984. Upad je manjši, saj znaša le 3%, če upoštevamo polnoletne, neznane in mladoletne storilce. (Prejšnje leto je bil upad 11%). To zmanjšmje bi se deloma dalo pojasniti s spremembo kazenske zakonodaje v letu 1984. Padec števila gospodarskih prestopkov pa je posledica spremembe zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, ki je v drugi polovici 1985 najpogostejše gospodarske prestopke spremenil v pre- je bilo treba rešiti takoj zaradi obdolžencev (zdomci, tuji državljani). Postopki so bili večinoma skrajšani. Največ jih je bilo s področja prometa, takih je bilo tudi rešenih največje število. Kljub vsem težavam je bilo lani v organu za postopek o prekrških rešenih nekaj manj kot 900 zadev. krške. Če te spremembe ne bi bilo, bi bil pripad zadev celo večji kot v letu 1984. Preventivne dejavnosti javnega tožilstva (opozoril drugim organom in organizacijam, da v svoji pristojnosti z raznimi ukrepi preprečijo določena kazniva dejanja) je bilo več kot leto poprej, vendar na tožilstvu z rezultati — kot že leta poprej — niso zadovoljni. Videti je, da prizadeti njihova opozorila obravnavajo formalno, še bolj pogosto pa jih menda sploh ne obravnavajo (ker njihovih odgovorov ni). Iz tega je mogoče sklepati, da družba vse preveč prepušča skrb za zatiranje družbeno negativnih dejanj poklicnim represivnim organom (sodiščem, javnim tožilstvom, organom za notranje zadeve. Ne uporabljajo se drugi družbeni ukrepi, npr. disciplinska odgovornost, politična odgovornost, razrešitev ipd. S tem v zvezi velja omeniti, da tovrstno problematiko vedno ostreje obravnava tisk ali del tiska (onesnaženost Krupe, uporaba orožja pri prijetju zapornika na begu itd.). Dejanja političnega kriminala, čeprav številčno v porastu (6 zadev), ne predstavljajo nobene posebnosti. Štiri od šestih zadev so se zgodile v gostinskih lokalih. V nasprotju s padcem kriminalitete kot celote pa evidence kažejo porast gospodarskega kriminala, posebno kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete v ožjem smislu (prijavljenih 200 oseb) ter tatvin in podobnih dejanj (558 storilcev) in pone-verb(54, prej 33). Pri gospodarski kriminaliteti v ožjem pomenu je treba opozoriti na pojav slabega ravnanja z odpadnim ali neuporabljenim materialom pri vzdrževalnih delih ali gradnjah, kjer prihaja do prilaščanja družbenega premoženja. Zanimivost nedovoljene trgovine pa je, da se le-ta neprimerno hitreje prilagaja tržnim razmeram kot družbeni sektor (uvoz, sestava in prodaja računalnikov, prekupčevanje s traktorskimi gumami). Med tatvinami postaja vse večji problem kraj barvnih kovin, ki so povezane z velikim uničevanjem družbenega premoženja. Pri klasični premoženjski kriminaliteti ni posebnosti. Glede na spremenjene gospodarske razmere so vse pogostejše kraje koles (ki jih pred nekaj leti sploh ni bilo) in mopedov. Hvaležno blago so tudi avtomobilski deli in bencin. Taka dejanja so nedvomno posledica padca standarda. Kriminaliteta med mladoletniki je številčno narasla, vendar je tožilstvo leta 1983 obravnavalo celo več zadev kot lani. Storilci so predvsem moškega spola, le 20% je žensk. — 80% vseh dejanj so razne tatvine. Združb ni. Problem je del romske populacije, ki ponavlja kazniva dejanja, vanje pa so vključeni polnoletni, mladoletni in tudi otroci. Zaradi ponavljanja dejanj in zaščite občanov so bili v letu 1985 priprti 4 mladoletniki. Na koncu poročila o svojem delu Temeljno javno tožilstvo opozarja na svoje finančne probleme. Njegovo delovanje financira 7 občin, sredstva pa (z izjemami) prihajajo neredno. Stanje na tem področju so označili kot nered in menijo, da je tudi skrajni čas za ureditev te zadeve že minil. Splošna poraba PRORAČUN '86 Na predlog izvršnega sveta je strokovna služba za splošno porabo pripravila osnutek odloka o proračunu občine Krško za leto 1986. V njem je predvidena višina sredstev za zagotavljanje splošnih družbenih potreb ter način razporejanja le-teh. Osnutku odloka je dodan osnutek bilance prihodkov in razporeda teh sredstev za porabnike občinskega proračuna. Prihodki 1985 1986 Davek iz dohodka POZD Davki od osebnih dohodkov delavcev Davek na promet proizv. in storitev ter prom. neprem. in prav. Davek na prih. od premož. in prem. pravic ter drugi davki Takse Prihodki po pos. predp., prih. od org. DPS in drugi prihodki 358.986 720.000 185.787.004 300.470.000 199.729.915 289.449.000 21.339.870 22.880.000 17.097.111 23.796.000 60.488.624 99.893.000 Prenesena sredstva VSI PRIHODKI 3.380.000 — 488.151.510 737.208.000 Razporeditev prihodkov 1985 1986 Sredstva za delo UO Sredstva za posebne in druge namene za delo UO Sredstva za SLO in DS Sredstva za spodbujanje razvoja in intervencije v gospodarstvu Sred. pren. drugim uporabnikom DPS in SIS Sred. za družbene dejavnosti Sredstva za druge splošne družbene potrebe Izločanje sredstev Drugi odhodki — rezerva SKUPAJ PRIMANJKLJAJ PRIHODKOV 226.612.000 339.918.000 49.610.188 7.211.000 88.784.000 14.317.000 1.833.395 5.317.000 85.885.839 50.000.090 38.013.650 4.848.015 464.014.177 130.033.000 93.476.000 71.393.000 7.372.000 5.413.000 756.023.000 18.815.000 NAŠ GLAS 2 5 Izvajanje politike na področju splošne porabe bo tudi v letu 1986 potekalo v skladu z družbenim dogovorom. Dogovor o splošni porabi občin v SR Sloveniji v letu 1986 povzema določila resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1986, po kateri bodo prihodki za splošno porabo zaostajali za 5% za nominalno rastjo dohodka na ravni SR Slovenije. Po ocenjeni nominalni rasti dohodka bo splošna poraba v primerjavi z letom 1985 lahko rasla z indeksom 150. V letu 1986 bo predvidena rast dogovorjene porabe v vseh občinah enaka, razen priznavalnin borcem NOV. Merilo za to obliko porabe bo oblikoval republiški komite za borce in vojaške invalide. Osnovo za izračun v letu 1986 predstavlja dogovorjena poraba za leto 1985, izračunana po določilih dogovora za to leto, od nje pa se odštejejo pozitivni in negativni učinki izterjave davkov od občanov iz leta 1984 in priznavalnine borcem NOV. Predhodno ugotovljena poraba se poveča za globalni indeks 150 in za priznavalnine borcem NOV v letu 1986. Po ugotovitvah iz zaključnega računa 1985 se obseg dogovorjene porabe poveča ali zmanjša za dejansko ugotovljeni znesek realiziranih prihodkov od davkov občanov. Prihodki proračuna za leto 1986 so predvideni v skupnem znesku 737.208.000 din glede na možnosti, ki jih dopušča dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe za to leto. Kljub temu da je stopnja davka iz OD delavcev povečana od 0,35% na 0,75%, prihodki ob predvidenih inflatornih gibanjih ne zadoščajo za pokrivanje splošnih družbenih potreb v naši občini. Izvršni svet SRS je sicer namenil 2,9% odstopljenega posebnega republiškega prometnega davka od maloprodaje proizvodov, kar pa bo za pokritje vseh potreb premalo. Zahtevki proračunskih uporabnikov po sredstvih proračuna so dosegli znesek v višini 848.997.000 din, kar za 111.789.000 din presega global, ki ga dopušča dogovor. Če ne upoštevamo zahtevkov in valoriziramo lanskoletno valorizacijo sredstev s predvideno stopnjo 1,50 po dogovoru, dodamo pogodbene in druge obveznosti, ki jih je potrebno realizirati v letošnjem letu, ter priznavalnine borcem NOB nad dogovorjenim obsegom, znaša celotna razporeditev še vedno 756.023,000 din ali za 18.815.000 din več kot izračun dovoljenega obsega splošne porabe in predvidenih prihodkov za tekoče leto. V osnutku razporeditve je dosti višji zahtevek za nakup stanovanj organom javne varnosti. Po zakonu je naša občina dolžna zagotavljati 50% sredstev za te namene. Tehnološki razvoj zahteva tudi na področju dejavnosti državnih organov modernizacijo in posodabljanje postopkov za izvajanje nalog posameznih organov. Vsakoletno omejevanje splošne porabe z dogovori, zakoni in resolucijami pa povzroča določeno zaostalost pri upravnih organih. Ker dogovor predvideva, da je možno tista sredstva, ki jih upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo, pretežno usmeriti za modernizacjjo in učinkovitost le-teh, so upravni organi že podali zahtevek za 35.000.000 din, kar predstavlja Ie38,6% vseh sredstev, ki jih bodo ti organi ustvarili s svobodno menjavo dela v tekočem letu. Dodatna sredstva proračuna so potrebna za izvedbo volitev 1986, ki bodo znašala predvidoma 6.000.000 din. Posebej pa je potrebno opozoriti še na kongres ZSMS, ki bo aprila v Krškem in bo del stroškovzanj treba pokriti iz proračuna, in sicer 8.605.000 din. Vsi ostali izdatki so vezani predvsem na zakonske ali pogodbene obveznosti. Preglednica kaže, da znaša primanjkljaj sredstev po dogovoru 18.815.000 din, glede na potrebe uporabnikov proračuna pa 111.789.000 din. Po oceni izvršnega sveta so zahtevki proračunskih porabnikov dokaj realni, vendar jih po določilih dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin SRS ni mogoče zagotoviti. Glede na te ugotovitve IS opozarja SO na neurejene razmere na področju financiranja splošnih družbenih potreb in poudarja, da v letu 1986 proračunskim porabnikom ne more zagotoviti minimalnih pogojev za delo, zato tudi ne pristopa k omenjenemu dogovoru na ravni občin SRS. Poleg tega IS predlaga, da SO sprejme sklep o sklicu sestanka — razgovora z republiškim sekretariatom za finance, na katerem naj bi sodelovali vsi porabniki proračuna. In namen sestanka: razčistiti vprašanje financiranja splošnih družbenih potreb v letošnjem letu, predvsem pa doseči povečanje osnove za izračun porabe v letu 1986. Na sestanku je treba izpostaviti potrebo po financiranju naslednjih zadev: nakupa stanovanj in opreme za organe javne varnosti, izvedbo volitev 1986 in 12. kongresa ZSMS. Žirija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda Občinske konference SZDL Krško na podlagi I., 5. in 8. člena Pravilnika o podeljevanju Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda za občino Krško RAZPISUJE PODELITEV PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1986 1. Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena na področju: — razvoja naše samoupravne socialistične družbe. — uresničevanja ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, posebej razvijanja delegatskega sistema in uveljavljanja samoupravne organiziranosti združenega dela. — krepitve SZDL kot fronte vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil. — neposrednega uveljavljanja delovnih ljudi in občanov kot subjektov odločanja na vseh področjih in v vseh sredinah družbenega življenja. 2. Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL. organizacije združenega dela in druge delovne ter samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini, družbene organizacije in društva ter občimi- Žirija daje pobudo, da v vseh sredinah namenijo pozornost dogodkom, predvsem pa posameznikom in organizacijam, ki so povezani z rastjo naše družbene skupnosti v povojnem razvoju in so s svojim delom prispevali h graditvi naše socialistične samoupravne skupnosti. J. Pismene predloge z zgoščeno obrazložitvijo je treba predložili na uskladitev krajevni organizaciji SZDL. od koder je predlagani k andidal oz. organizacija. Žirija bo upoštevala le tako usklajene predloge, ki bodo prispeli najkasneje do 25. marca 1983 na občinsko konferenco SZDL Krško. Predlagatelji naj zalo svoje predloge pošljejo pravočasno krajevnim organizacijam SZDL (do 8. marca). Žirija za podeljevanje Priznanj OP pri OK SZDL Krško NAŠ GLAS 2 6 DELO MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA Zakon o sistemu državne uprave in drugi predpisi obvezujejo inšpekcijske organe, da morajo najmanj enkrat letno poročati skupščinam občin in njihovim izvršnim svetom o stanju in o nezakonitih pojavih, ki so jih ugotovili pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva. Poročati morajo tudi o svojem delu in o ukrepih, ki jih je bilo potrebno uporabiti za odpravo in preprečevanje nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Poročilo pa ni namenjeno le skupščinam občin in njihovim izvršnim svetom. Poleg delegacij in delegatov, družbenopolitičnih organizacij in organov za družbeno samozaščito bi se morali z ugotovitvami inšpekcijskih organov seznaniti vsi delovni ljudje in občani. Tiste organizacije in pravne subjekte, ki so kršili predpise, bi moralo njihovo poročilo usmeriti k akcijam za izboljšanje razmer in večji odgovornosti, pri ostalih subjektih pa bi moralo imeti preventivne učinke. Poročilo obsega pregled dela in izsledke vseh inšpekcij, ki delujejo v okviru inšpektorata. Besedilo je zelo obsežno in zanimivo v vseh podrobnostih, tako da je bilo težko iz njega napraviti skrajšani izvleček in določenim ugotovitvam dati prednost pred drugimi. Na splošno velja ugotovitev, da nastajajo kršitve povsod, kjer se za to najde priložnost, pa naj bo to na področju gozdarstva, kmetijstva, trgovine, gradenj, delovnih razmerij, prometa, požarne varnosti, urbanizma ali elektroenergetike. Glavni cilj dela inšpektorjev medobčinskega inšpektorata ni kaznovanje, pač pa preprečevanje negativnih pojavov, ki so pogosto škodljivi za širšo družbeno skupnost, v nekaterih primerih pa celo ogrožajo življenje ljudi. PREPOVED GRADNJE NA POMEMBNIH GEODETSKIH TOČKAH Najpomembnejše točke temeljnih geodetskih mrež so: — točke trigonometrijske mreže 1. reda, — fundamentalni reperji nivelmaja z veliko natančnostjo, — stebri za opazovanje premikov zemeljske skorje, — točke temeljne gravimetrijske mreže. Naštete točke so tako važne, da je nujno, da jih ohranimo. Ce poleg take točke postavimo objekt (zgradbo), se zaprejo posamezne vizure z nje; če je do točke preprečen dostop, tudi meritev ni več mogoče opravljati. Da bi zaščitili te pomembne točke, izvršni svet predlaga delegatom sprejem odloka o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenih znamenjih na določenih točkah geodetskih mrež. Prepoved velja za: — fundamentalni reper št. 1018 Sotel-sko in — gravimetrijsko točko št. 30 na Drno-vem. Na teh dveh točkah ni dovoljeno graditi nadzemnih objektov v razdalji 5 m okrog izmeritvenega znamenja. Omenjeni točki ležita na parcelah št. 224/1 in 224/4 — k. o. Videm ter št. 2199 — k. o. Senuše. Predlogu odloka je priložena karta z označenima točkama. NOVA ULICA NA SENOVEM Nova ulica na Senovem, ki poteka vzporedno s Kvedrovo, se bo imenovala Ulica senovskih borcev NOB. Sklep o tem je bil sprejet v KK SZDL in krajevnem odboru ZBSenovo. Ime bo vneseno v 4. točko odloka o imenovanju novih ulic v naseljih Brestanica, Krško, Leskovec in Senovo. V krajevnih skupnostih so za zbor KS evidentirali 525 možnih delegatov, od tega 67 mladih in 97 žensk, ter za samoupravne interesne skupnosti 4877 članov, med njimi 286 mladih in 499 žensk. Skupaj je bilo za delegacije evidentiranih 10026 možnih kandidatov, od tega 1654 mladih in 1359 žensk. Ob dejstvu, da je med evidentiranimi najštevilnejša populacija izstarostneskupine med 27. in 40. letom (za DPS 950 in za SIS 2309; skupaj 3259 možnih kandidatov), smo ugotovili, da smo se ravnali po merilih kadrovanja že v fazi evidentiranja, pomembno pa je bilo tudi upoštevanje teritorialne zastopanosti in zastopanosti po sposobnosti, interesu in volji do dela. Tako zastavljeno evidentiranje je omogočilo izbor kandidatov za delegacije SIS in DPS, ki so ga v mesecu januarju opravljali delovni ljudje in občani v TOZD in KS na temeljnih kandidacijskih konferencah. Čeprav smo naskupniseji OKSZDLin Občinskega sindikalnega sveta ugotovili, da smo z rokovnikom volilnih opravil aktivnosti zastavili tako, da bi tudi za nadaljevanje aktivnosti do samih volitev morali imeti dovolj časa in smo zato na posvetih za aktiviste socialistične zvezein sindikata posebej opozarjali na spoštovanje dogovorjenih rokov, ki bi nam omogočali usklajeno akcijo za ostale OK SZDL: VOLITVE '86 V ponedeljek, 24. februarja, je bila seja OK SZDL, na njej pa je vsa pozornost veljala usklajevanju kadrovskih list, obravnavi mnenj temeljnih kandidacijskih konferenc o možnih kandidatih za nosilce funkcij in zadolžitev v občinskem delegatskem in političnem sistemu. Priprave na volitve so zahtevno in obsežno delo, ki gajetreba opraviti odgovorno. Zato menimo, da je prav, če objavimo tudi skupno poročilo volilne komisije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL o poteku priprav na volitve '86 ter predlog kandidatov za družbenopolitični zbor SO Krško. ¦ Udeleženci seje so dokončno potrdili kandidaturo Zorana Solna za novega predsednika občinske skupščine ter predloga za predsednika in podpredsednika družbenopolitičnega zbora. Predlagana sta Maksimilijan Babic in Vida Ban. Večina kandidatov z liste, objavljene v letošnji prvi številki Našega glasa, ostaja istih. O dodatnih uskladitvah in spremembah pa bomo lahko poročali šele po drugi kandidacijski konferenci OK SZDL. SKUPNO POROČILO VOLILNE KOMISIJE IN KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA KADROVSKA VPRAŠANJA PRI OK SZDL O POTEKU PRIPRAV NA VOLITVE 1986 V programih dela vseh samoupravnih organiziranih sil naše družbe smo priprave na volitve v skupščine družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnostih v letu 1986 opredelili kot najpomembnejšo in odgovorno nalogo. Na skupni seji Občinske konference SZDL in Občinskega sveta ZSS smo ob poročilu volilne komisije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL že ocenili uspešnost pred- kandidacijskih postopkov, ki smo jih v vseh temeljnih okoljih opravljali skozi vse leto 1985. Najpomembnejša je vsekakor široko izpeljana faza evidentiranja možnih kandidatov za člane delegacij in za nosilce funkcij. Podatki za združeno delo kažejo, daje bilo za zbor združenega dela evidentiranih 1333 možnih kandidatov, med njimi 381 mladih in 343 žensk, za SIS pa 3291 možnih kandidatov, od tega 920 mladih in 420 žensk. NAŠ GLAS 2 7 postopke, smo morali, žal, na seji Predsedstva OK SZDL ugotoviti, da v nekaterih temeljnih okoljih niso opravili kandidacijskih opravil v dogovorjenih rokih. To zavlačuje zbiranje podatkov in zmanjšuje možnost sistematičnega, urejenega kontinuiranega dela, ki pa ga volilni postopki zahtevajo in smo jih v vseh okoljih dolžni opraviti brez dodatnega spodbujanja, pozivanja na odgovornost in opominjanja — volilni postopki so naša pravica in tudi dolžnost. Po tem, kako so jih opravili, lahko vsi subjekti od samoupravnih organov do družbenopolitičnih organizacij in vsakega posameznika ocenijo svojo neučinkovitost oziroma uspešnost dela. Od sprememb, ki jih je v volilnih postopkih predvidela volilna zakonodaja, smo se v naši občini opredelili v nekaterih delovnih organizacijah, ki imajo v svoji sestavi TOZD-e, za oblikovanje skupnih delegacij za delegiranje v skupščine SIS družbenih dejavnosti. Skupne delegacije so oblikovali v Tovarni celuloze in papirja »Duro Salaj«, v SOP-u in organizacijah s področja zdravstva in sociale. Verjetno bomo ob koncu 4. delegatskega mandata lahko na podlagi izkušenj ocenili učinkovitost take organiziranosti. S široko politično akcijo OK SZDL in OSS ter ob podpori in sodelovanju ostalih DPO je bilo izvedeno ttidi evidentiranje občanov za funkcije v občini, za delegate družbenopolitičnega zbora, preko organov DPO in SIS pa tudi evidentiranje za dolžnosti v republiški skupščini, njenih organih ali v skupščine in organe republiških SIS ter delegate zveznega zbora. Delovni ljudje in občani so se na TKK lahko opredeljevali do ožjega predloga možnih kandidatov za posamezne dolžnosti in so z izražanjem svoje podpore ali pripomb omogočili oblikovanje končnega predloga kandidatov za nosilce funkcij, ki gaje nato obravnavala OKK na seji v ponedeljek, 24. 2. 1986. Do predloga usklajene liste možnih ka-didatov za nosilce funkcij v občini Krško so se na TKK le v približno 20% izrekali z glasovanjem. Enak je delež tistih TKK, ki so za ostale predloge glasovale skupaj za funkcije, kjer pa so imeli pripombe, so jih napisali in se izrekali posebej. Velika večina pa je takih, ki k usklajeni listi niso imeli pripomb in so se za njo izrekli v celoti. Kriteriji, ki so narekovali nastanek usklajene ožje liste, so bili predstavljeni že na skupni seji, ki je to listo potrdila. Ti so bili predvsem: dosedanje obremenitve posameznikov, ocena, ali je kdo v tem gospodarskem trenutku potreben drugje, interesna nagnjenost, sposobnost in odgovornost posameznika. Vendar je bilo ob izteku TKK treba opraviti še nekaj sprememb. Vzroki zanje so različni: — odklonitev podpisa izjave, da bo posameznik delegat v temeljni delegaciji, ker ni želel delati na tem interesnem področju ali pa ni želel opravljati predvidene funkcije; — upoštevanje pripomb s posameznih TKK; — kadrovska predvidevanja v ožjem izboru za funkcije v republiki; — osebni razlogi posameznikov. Posamezne izpade smo skušali nadomestiti s kandidati, ki so bili v isti skupščini že sokandidati za eno od dolžnosti, če je to le dovoljeval kriterij uporabnik— izvajalec, sicer smo iskali nove predloge iz širšega fonda že evidentiranih in med pripombami TKK. Čeprav je naloga volilne komisije pri OK SZDL predvsem zagotavljanje in usmerjanje ter usklajevanje organizacijskih priprav na volitve in postopkov samih, delo kadrovske koordinacije pa vodenje kadrovanja v skladu z merili in načeli kadrovske politike, sta obe področji neločljivi in le s koordinirano in skupno aktivnostjo zagotavljata uspeh, zato sta obe sferi zajeti v skupnem poročilu. Predlog liste možnih kandidatov za nosilce funkcij je sestavni del tega poročila. Predsednica: Margareta Marjetic PREDLOG KANDIDATOV ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO OK SZDL 1. Slavko Šribar, Krško 2. Branko Pire, Krško 3. Vida Ban, Zdole 4. Alojz Unetič, Veliki Podlog 5. Aleksander Strupeh, Krško 6. Alojz Račič, Vihre 17, Krško polje Občinski svet ZSS 1. Franc Dular, Senovo 2. Jože Kuplenik, Kostanjevica 3. Maksimilijan Babic, Krško 4. Tine Kolan, Brestanica 5. Drago Šterban, Senovo ZZB NOV 1. Stane Nunčič, Krško 2. Zdravko Petan, Krško 3. Pavle Petan, Senovo 4. Ivan Divjak, Kostanjevica 5. Franc Kovačič, Krško OK ZSMS 1. Tone Petrovič, Senovo 2. Cveto Bahč, Zdole 3. Marjeta Grebene, Leskovec 4. Drago Fabjan, Krško OKZKS 1. Zoran Šoln, Senovo 2. Vera Algero, Brestanica 3. Andrej Zupančič, Podbočje 4. Jože Habinc, Krško 5. Oto Ivačič, Leskovec NAŠ G LAS 2 8 NOVA OBČINSKA VLADA Poslej tudi organizirano sodelovanje s KS?! Predvideni mandatar za sestavo novega izvršnega sveta — njegov dosedanji predsednik Igor Dobrovnik —je na seji OK SZDL pojasnil, da načrtuje povečanje števila članov tega telesa od 11 na 15. »Cilj tega povečanja je, da zagotovimo boljše pokrivanje posameznih področij. K delu bomo pritegnili predvsem nove, nepoklicne člane, ki so sicer strokovnjaki za svoja področja in na njih tudi stalno delajo,« je povedal tovariš Dobrovnik. Poklicni člani izvršnega sveta bodo (kot doslej) ostali tisti, ki v okviru občinske upravne službe opravljajo ustrezna dela in naloge v: — komiteju za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva, — komiteju za družbene dejavnosti, — sekretariatu za notranje zadeve, — sekretariatu za ljudsko obrambo, — finančno-fiskalni službi. Podpredsednika izvršnega sveta naj bi v tem mandatnem obdobju opravljala svoje naloge nepoklicno, tako kot doslej pa bi bila zadolžena eden za negospodarske dejavnosti v občini in drugi za gospodarstvo. Za področje gospodarstva naj bi bil izbran eden izmed strokovnjakov TCP »Djuro Salaj«, za področje negospodarskih dejavnosti pa še ni natančne opredelitve. Nepoklicno bodo opravljali člani izvršnega sveta tudi naloge za področja: — kmetijstva in kmetijsko-zemljiške politike, — kovinsko-predelovalne industrije (verjetno eden od delavcev iz Kovinarske), — energetike (delavec iz NEK),. — urbanizma, urejanja prostora in ekologije. Na novo bodo v izvršni svet vključeni člani za področja: — turizma, gostinstva, trgovine in obrti (ne samo drobnega gospodarstva), — komunalno-stanovanjskih zadev, cestnega in vodnega gospodarstva ter — krajevne skupnosti kot širokega delovanja in problemskega področja. Tako bi med izvršnim svetom in sveti KS zagotovili organizirano sodelovanje pri operativnem reševanju vsakdanjih problemov. Sneg je prinesel veselje otrokom in skrbi odraslim. u p 1 P i 7* 1 () z 1 ° KOSTAK Krško 1b! NOVE CENE KOMUNALNIH STORITEV I. Cena za vodo iz vodovoda: a) črpalni sistem za: — organizacije združenega dela in zasebni obrtniki 68.- din/m3 — gospodinjstva, družbene in politične organizacije ter društva 37.- din/m3 — gospodinjstva, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo vodo po članu gospodinjstva mesečno 370.- din — razen navedenega, plačujejo gospodinjstva po glavi živine (konji in goveda) mesečno 123.- din b) na gravitacijski sitem za: — organizacije združenega dela in zasebne obrti 64.- din/m3 — gospodinjstva, družbene in politične organizacije ter društva 35.- din/m3 — gospodinjstva, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo vodo po članu gospodinjstva mesečno 350.- din — poleg navedenega plačujejo gospodarstva po glavi živine (konji in govedo) mesečno 123.- din II. Cena za kanalščino na m3 porabljene vode: — organizacije združenega dela in zasebni obrtniki 35.- din/m3 — gospodinjstva, družbene in politične organizacije ter društva 19.- din/m3 — gospodinjstva, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo kanalščino po članu gospodinjstva mesečno 190.- din III. Cena za odvoz in deponiranje smeti se zaračunava in plačuje mesečno od m2 koristne stanovanjske in poslovne površine: — organizacije združenega dela in ostali 15.- din/m2 — gospodinjstva 7.20 din/m2 Cene veljajo od 1.2. 1986 dalje. NAS GLAS 2 9 40 LET SENOVSKE »SVOBODE« Delavsko kulturno društvo »Svoboda« Senovo je bilo ustanovljeno na občnem zboru v avgustu 1945; društvena aktivnost je zaživela že v prvi povojni sezoni, 1945/46. V začetku je društveno delovanje obsegalo kulturne, izobraževalne in celo športne dejavnosti. Danes ima šest sekcij: dramsko, glasbeno, folklorno, filmsko, knjižnično in šahovsko. Društvo je tudi pokrovitelj šolskega kulturnega društva na senovski osnovni šoli. Zagnanosti med člani društva ne manjka. Največje uspehe pa so pod vodstvom prizadevnih mentorjev dosegle dramska, glasbena in folklorna sekcija. Tako sta dva člana dramske sekcije na republiškem tekmovanju prejela zlati Linhartovi znački za vlogi v Razbitem vrču; folklorna skupina je v krški občini trenutno brez primerjave, pred kratkim pa je uspešno nastopila v Makedoniji; pihalni orkester ja v zadnjem desetletju dosegel več pomembnih uspehov in sodi med najboljše pihalne orkestre v Sloveniji, kar dokazujejo tudi tri osvojene zlate plakete na tekmovanjih pihalnih godb doma in v tujini. V društvo je vključenih 380 članov, od tega jih 150 aktivno deluje. Žal pa se nenehno spopadajo s finančnimi težavami, kar je splošna značilnost amaterske kulturne dejavnosti. Zagnani kulturniki pa se zavedajo, daje kultura njihovemu kraju potrebna, zato so bili in so še vedno pripravljeni na odrekanja. Veliko zahvalo za razumevanje in pomoč " so izrekli OZD v svoji KS, in sicer Rudniku, Metalni in Lisci. Foto: Tone Petrovič V programu, s katerim so na Senovem počastili krajevni praznik in 40. obletnico DKD Senovo, so sodelovali tudi najmlajši in člani mešanega pevskega zbora društva upokojencev. (Foto: Tone Petrovič) Senovo SLOVESNOST OB DNEVU KULTURE IN PRAZNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI V soboto, 8. februarja, so na Senovem proslavili več pomembnih dogodkov: slovenski kulturni praznik in 40-letnico delovanja DKD »Svoboda« ter praznik krajevne skupnosti, ki je posvečen spominu na dogodke pred 42 leti, ko je XIV. divizija napadla senovski rudnik in ga uničila. gibno tudi slabše razmere v prihodnosti. Misliti samo na dones, ne pa tudi in predvsem na prihodnost, je neodgovorno do družbe v celoti in še posebej do generacij, ki bodo prevzemale dediščino sedanjosti. Kultura, znanje in delo so povezovalne, neločljive sestavine našega življenja, bistveni izrazi našega razvoja. Zato moramo kulturo razumeti in doživljati kot ustvarjalno moč, ki daje življenju človeški smisel in katere neločljivi sestavni deli so tudi vzgoja in izobraževanje, znanstveno, raziskovalno in inovativno delo, moralna osveščenost in visoka raven politične kulture.« S temi besedami je slavnostni govornik pojasnil smisel skupnega praznovanja omenjenih dogodkov v krajevni skupnosti. Sestavni del slovesnosti na Senovem je bil tudi bogat kulturni program. Že pred osrednjo proslavo so v avli doma XIV. divizije odprli razstavo likovnih del akademskega kiparja in medaljerja Vladimira Štovička, Pavla Predaniča, Staneta Fabjančiča in Tuga Le-biča. Vladimiru Štovičku so podelili plaketo v spomin na rudarsko Senovo. Zvečer pa so na odru kulturnega doma nastopili otroški, pionirski, mladinski zbor in recitatorji iz OŠ XIV. divizije Senovo ter oktet in mešani pevski zbor senovske Svobode. Prizadevnim delavcem v kulturi in krajevni skupnosti so podelili 20 priznanj in plaket. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Vlado Močivnik, predsednik MS SZDL za Posavje. Orisal je pot XIV. divizije čez Hrvaško in Slovenijo ter poudaril mnogostran-ski pomen ne samo te partizanske enote, temveč vsega narodnoosvobodilnega boja: »Danes, ko se soočamo z vsemi posledicami gospodarske pa tudi družbene krize, je tem bolj pomembno spomniti na značilnosti pohoda in vrednote borcev XIV. divizije. Tisti, ki bi videli v njenem pohodu le vojaško poslanstvo, bi videli malo in prekratko. Da ni bilo tako, dokazuje tudi dejstvo, da je v njeni sestavi delovala kulturniška skupina, ki je sicer imela svoje poslanstvo, vendar prepleteno s celotnim poslanstvom XIV. divizije. Tudi danes bi bilo torej izredno kratkovidno, »je nadaljeval tovariš Močivnik, »če bi pod pezo inflacije, dolgov, pomanjkanja sredstev in marsikje psihoze preživetja namenjali sredstva za kulturo skozi logiko stroška. To bi pomenilo ostajanje na mestu in neizo- NAŠ G LAS 2 10 Srebrne plakete ZKO Krško so prejeli Silva Golouh, Meta Habicht in Ernest Breznikar, društvena priznanja — bronaste Prešernove plakete — pa Šolsko kulturno društvo, Marjana Požun, Alojz Koprive, Karel Meh, Ivan Ojsteršek, Marjan Simončič in Ivo Umek. Posebna priznanja so bila podeljena ustanovnim članom DKD: Antonu Horjaku, Kristini Radej, Ivu Kolarju in Nadi Jelenko. Društvo upokojencev Senovo, Janez Ceglar, Ana Tu- beishat, Emil Žveglič, Zinka Guček, Marija Mirkovič, Franc Gračner in DPD »Svoboda« Senovo pa so dobitniki priznanj krajevne skupnosti. Udeleženci prireditve — med njimi so bili tudi gostje iz občine Ivaničgrad in krajevne skupnosti Prerovac — so poslali pozdravno brzojavko zboru skupnosti borcev XIV. divizije. Predsednik sveta KS Senovo, Zoran Šoln, je Vladimiru Štovičku izrekel dobrodošlico ob otvoritvi razstave likovnih del v Domu XIV. divizije na Senovem. (Foto: Tone Petrovič) KS Senovo v letu 1985 NAJVEČJA NALOŽBA: TELEFONSKO OMREŽJE V krajevni skupnosti Senovo so lani uspešno izpeljali več akcij. Največja investicija je bila dokončanje telefonskega omrežja na Senovem, Dovškem, Sp. Reštanju in Malem kamnu. Sredstva so prispevali občani s samoprispevkom in drugimi vpla« čili , organizacije zd ruženega dela iz občine Krško i ter sekretariat za ljudsko obrambo občine Krško. Občani so sami opravili veliko dela pri izkopu in polaganju kabla, prispevali pa bodo tudi drogove za zračno linijo, ki bo tekla do Stranj in Gorenjega Leskovca. S prostovoljnim delom je priskočila na pomoč tudi mladina v okviru delovnih akcij Trebče '84 in Trebče '85. Od 1. maja 1985, ko je bila nova telefonska centrala vključena v omrežje, do danes je dobilo telefonsko povezavo 130 naročnikov. Že sedaj pa se kaže potreba po razširitvi centrale s 600 na 800 oziroma 900 številk. Le-te so se že podražile, novi naročniki so za 100 številk vplačali 800 starih milijonov. V preteklem letu so krajani dočakali dokončanje starega »konzuma« in tako dobili sodobno samopostrežno trgovino. Stanovanjska gradnja je potekala po načrtu. Blok na delavski ulici je že zgrajen, dva pa dokunčujejo. Obnovili so tudi eno stavbo v stari koloniji. Vsa ta dela financira Stanovanjska skupnost Krško. S sredstvi Cestnega podjetja in organizacij združenega dela so asfaltirali nekaj krajevnih cest. Nerešeno je ostalo vprašanje financiranja in vzdrževanj Doma XIV. divizije. In kaj načrtujejo za leto 1986? Zgraditi nameravajo kanalizacijo-ko-lektor od TES-a proti Senovemu, asfaltirati nekaj cest, nadaljevati izgradnjo telefonskega omrežja in stanovanj, elekt-rificirati pet kmetij in opraviti še vrsto drugih del, ki so potrebna za krajevno skupnost. 1981-1985 Med dobitniki priznanj za dolgoletno delo v amaterski kulturi je bil tudi Ernest Breznikar, član DKD »Svoboda« Senovo. (Foto: Tone Petrovič) NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK Center Krško — Nakladaj 2650 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CK2 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne S. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! NAS GLAS 2 11 DKD EDVARDA KARDELJA SPORED FILMSKIH PREDSTAV V MARCU 1986 Nedelja, 2. 3. ob 18.00: OMAR MAŠČEVALEC Torek, 4. 3. ob 19.30: NOČNI MAŠČEVALEC Sreda, 5. 3. ob 18.00: BEL STAR Nedelja, 9. 3. ob 18.00: ZAROTA V SAN FRANCISCU Torek, 11. 3. ob 19.30: NOVA EMA-NUELA Sreda, 12. 3. ob 18.00: STEVARDESA IN GANGSTERJI Nedelja, 16. 3. ob 18.00: BOJEVNIKI BRONKSA Torek, 18. 3. ob 19.30: NEVARNOST ŽENE V AKCIJI Sreda, 19. 3. ob 18.00: BRILJANTINA II Četrtek, 20. 3. ob 19.30: DO ZADNJEGA DIHA Petek, 21. 3. ob 19,30: DO ZADNJEGA DIHA Nedelja, 23. 3. ob 18.00: RAMBO Torek, 25. 3. ob 19.30: SEKS IGRE V INTERNATU Sreda, 26. 3. ob 18.00: BEG IZ EL DIABLA Nedelja, 30. 3. ob 18.00: OPERACIJA BANZAI Foto: M. Bodor ---------ljf*f------------ "!5Z5SCrt3CsC3S " n ii r:r_ Delavci in prosti čas PLANINCI IZ »SAVE« Ljubitelji planin iz IGM »Sava« so se povezali s planinskim društvom s Senovega. Skupaj z njegovimi člani načrtujejo in izvajajo izlete v gore. Kar so predvideli za lansko leto, so uresničili, za letos pa so že tudi pripravili načrt pohodov. Že januarja letos so se povzpeli na Vršič (pravijo, da je bilo »enkratno«), poleti pa nameravajo osvojiti vrh Triglava. Veliko zaslug za uspešnost njihovih akcij ima član senovskega planinskega društva, zagnani planinec Gorazd Pozvek. OS ZSS Krško: DELAVSKE ŠPORTNE IGRE Rezultati veleslaloma, kije bil 15. februarja letos na Polomu Ženske do 30 let 1. Mikolavčič Ivanka, M-Agrokombinat Krško 2. Novak Renata, DO »Djuro Salaj« Krško 3. Šepetavec Justika, DO »Djuro Salaj« Krško 4. Verstovšek Marinka, LB — Temeljna posavska banka Krško 5. Beribak Tatjana, TOZD TES Brestanica 6. Ivanjšek Manca, DO »Djuro Salaj« Krško 7. Ivanjšek Ksenija, TOZD Papirkonfekcija Krško Ženske do 40 let 1. Čargo Irena, LB — Temeljna posavska banka Krško 2. Kužnik Branka, Nuklearna elektrarna Krško 3. Kranjčevič Meta, DO »Djuro Salaj« Krško 4. Gliha Alenka, DO »Djuro Salaj« Krško 5. Jagrič Gizela, Upravni organi SO Krško Ženske do 50 let 1. Geršak Cvetka, DO »Djuro Salaj« Krško 2. Voglar Cilka, LB — Temeljna posavska banka Krško 3. Bah Štefka DO »Djuro SalajtfCrško Moški do 30 let 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Baškovič Rajko, TOZD Togrel Drnovo Centar Ivan, Kovinarska Krško Štrasner Primož, TOZD Papirkonfekcija Krško Mak Dušan, Kovinarska Krško Romih Andrej, OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško Medved Grega, Nuklearna elektrarna Krško Koren Ivan, Rudnik Senovo Budič Ivan, Nuklearna elektrarna Krško Žvab Dušan, SOP-TOZD Klepar Krško Videnič Branko, UNZ Krško Moški do 40 let 1. Oštrbenk Franc, TOZD Togrel Drnovo 2. Kumaric Franc, Nuklearna elektrarna Krško 3. Kranjc Rafko, Kmetijsko-zemljiška skupnost Krško 4. Kolan Martin, DO »Djuro Salaj« Krško 5. Mikolavčič Milan, SOP TOZD Klepar Krško 6. Gombac Slavko, TOZD Papirkonfekcija Krško 7. Zupančič Rudi, Poklicna gasilska enota Krško 8. Prevejšek Janko, M-Agrokombinat Krško 9. Gabrič Anton, Elektrarna Brestanica 10. Mavsar Alojz, Transport Krško NAS GLAS 2 12 Moški do 50 let 1. Kreutz Jurij, Metalna-TOZD TGO Senovo 2. Kužnik Mirko, Metalna-TOZD TG Senovo 3. Voglar Rudi, DO »Djuro Salaj« Krško 4. Levičar Alojz, DO »Djuro Salaj« Krško 5. Avšič Janez, TOZD Togrel Drnovo 6. Kozole Ivan, M-Agrokombinat Krško 7. Žibert Niko, Upravni organi SO Krško 8. Pajkler Rudi, DO »Djuro Salaj« Krško 9. Dernač Janez, Kovinarska Krško Moški nad 50 let 1. Kranjčevič Vinko, DO »Djuro Salaj« Krško 2. Mirt Maks, DO »Djuro Salaj« Krško 3. Žugič Andrej, M-Agrokombinat Krško 4. Ferlin Franc, SOP TOZD Klepar Krško 5. Župevc Stane, Metalna TOZD TGO Senovo 6. Stopar Rudi, Elektrarna Brestanica 7. Mikeln Miroslav, Upravni organi SO Krško VSAKI DRUGI PROMETNI NESREČI BOTRUJE ALKOHOL Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je zmanjšana sposobnost za vožnjo. Med dejavniki, ki na sposobonost za upravljanje vozila najpogosteje vplivajo, pa je gotovo alkohol. V Jugoslaviji umre na mestu nesreče 45% poškodovanih v cestnem prometu, v času prevoza do zdravstvene ustanove pa 25%. V Zahodni Nemčiji umre samo 10% poškodovanih med prevozom do ustanove za medicinsko pomoč. Največje število alkoholiziranih voznikov je v kategoriji od 21 do 30 let. Alkoholiziran voznik je bolj agresiven, ima zmanjšan občutek za red in disciplino. Voznik z0,5%#lkohola v krvi ima trikrat večjo možnost, da bo izzval prometno nesrečo, kot jo ima trezen voznik. Z uživanjem alkohola si voznik poškoduje prav tiste funkcije organizma, ki so najbolj pomembne v izrednih situacijah v prometu, ko je treba hitro in pravilno reagirati. cpv Čeprav je po koledarju večji del zime že za nami, bodo zimske razmere na cestah verjetno še nekaj časa povzročale preglavice voznikom. Zato ne bo odveč, če boste prebrali navodila sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in se po njih tudi ravnali. VOŽNJA Z AVTOM POZIMI Vožnja v zimskih razmerah je zahtevnejša od vožnje v ostalih letnih časih, zatose moramo nanjo pripraviti. Povečano število prometnih nezgod v prvih dneh zimskih razmer vsako leto dokazuje, da so bili mnogi vozniki nepripravljeni. Kako se pripravimo na zimo? a) Psihična priprava voznika Vozniki morajo biti pripravljeni na to, da jim bo v zimskem času marsikaj oviralo normalno vožnjo. Najpogosteje so to: sneg, megla, poledica, brozga, mraz, zastoji, počasnejša vožnja, itd, s čimer morajo računati ob odhodu na pot. b) Priprava avtomobila — Že sredi jeseni poskrbimo za dober pregled pri mehaniku. — Prepričamo se, v kakšnem stanju je akumulator s priključki. — Poskrbimo za ustrezno hladilno tekočino v motorju. Pri zaprtih hladilnih sistemih preverimo kakovost tekočine. — Preverimo delovanje grelne naprave. — Pregledamodelovanjebrisalcev za stekla, stanjegumicna brisalcih in nalijemo tekočino za pranje stekel, ki ne bo zmrznila. — Pregledamo, v kakšnem stanju so zimske gume in verige. — Poskusimo montirati verige (če jih še nikoli nismo), ker je učenje v mrazu zelo neprijetno. Glede gum je avto opremljen v skladu s predpisi, če ima: a) zimske gume na pogonskih kolesih, b) pasaste (radialne) gume na vseh 4 kolesih in verige na pogonskih. Katero varianto boste izbrali, je odvisno od tega, koliko žeiite tvegati in kako pogosto se v zimskem času vozite. Prav pa je, da si omislite za zimski čas še nekatere stvari, ki vam bodo — izven zakonskih določil— lajšale življenje nacesti: manjšo lopato za globok sneg in pesek, delovne rokavice zoperumazanijo, strgalnik za led na šipah, priročni grelnik ali razpršilnik zoper zamrznjeno ključavnico itd. Srečno vožnjo želi KOMISIJA ZA PROPAGANDO PRI SPV OBČIN BREŽICE, KRŠKO, SEVNICA GU»0 KOUKTM T0WW« CELlAOrt M WtftJJU«$KO LL? OBVEŠČEVALEC TCP PLAVALCI »CELULOZARJA« ZELO USPEŠNI Na 8. mednarodnem plavalnem mitingu v ZR Nemčiji (Bad Reichenhall) je sodelovalo 42 plavalnih klubov, med njimi tudi krški Ce-lulozar. Naši plavalci so na dvodnevnem tekmovanju 25. in 26. januarja osvojili vrsto medalj: Urška Slapšak — zlato medaljo na 400 m kravi in 100 m hrbtno ter srebrni medalji na 100 m kravi in 200 m mešano, Ina Govedarica — zlato medaljo na 200 m mešano in srebrna odličja na 400 m in 100 m kravi ter 100 m hrbtno, Matjaž Prelovšek — 4. mesto na 100 m hrbtno in 5. mesto na 400 m kravi. Mladim tekmovalcem, ki trenutno nimajo najboljših pogojev za trening, lahko za uspeh čestitamo. Pregled dela OK ZSMS v letu 1985 ZMANJŠUJE SE ZANIMANJE ZA MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO V petek, 21. februarja 1986, je bila v prostorih SO Krško programsko-volilna seja OK ZSMS Krško. Na seji so pregledali delo konference v letu 1985. V poročilu, ki ga je pripravil Tone Petrovič, predsednik OK, je ocenjeno delo svetov in komisij, ki delujejo v okviru občinske konference. Občinska mladinska organizacija se je v preteklem obdobju srečevala s kadrovskimi problemi. Tako so nekatera področja dela ostala slabo pokrita. Delegacija mladine se je redno udeleževala sej DPZ občinske skupščine in na njih dosledno zagovarjala stališča OK ZSMS. Delo komisije za kmetijstvo in aktiva mladih zadružnikov se je podvajalo, zato so njuno delo razmejili. Komisija za socialno delo je začela pripravljati problemsko konferenco o alkoholizmu, tableto-maniji in narkomaniji. Veliko praznino v delu OK ZSMS na področju organiziranja in preživljanja prostega časa je povzročila neaktivnost predsednika oziroma njegova nesposobnost za povezovanje z institucijami, ki se ukvarjajo s temi aktivnostmi. Kljub temu sos pomočjo aktivnih članov komisij tega sveta uspešno izvedli nekatere akcije. Sem sodijo športna tekmovanja za prehodni pokal mladosti OK ZSMS Krško v maju, razpisi komisije za kulturo za najboljša literarna, likovna in ročna dela ter sodelovanje te komisije pri vseh pomembnejših aktivnostih na področju kulture. Komisija za klubsko dejavnost seje ukvarjala z reševanjem problematike Doma mladih. OK ZSMS je postala pravni lastnik objekta, vendar zaradi širine dejavnosti, ki potekajo v njem, ne sme in ne more biti zagotavljanje sredstev za vzdrževanje doma le stvar OK ZSMS. Zelo pozitivni rezultati se kažejo na področju reševanja družbenoekonomskega položaja učencev in občinska konferenca krško cesta krikih žrtev 14 telefon: 08871-297 h. C. 71-711 Int. 78 študentov. Število kadrovskih štipendij je vzadnjem času relativno naraslo. Pohvaliti velja Tovarno celuloze in papirja, ki z načrtno politiko štipendiranja dolgoročno rešuje potrebe po kadrih. Nasprotno pa mladina ne soglaša s tako polit iko zaposlovanja, kot je opredeljena v občinski resoluciji in v planskih dokumentih. Po mnogih zapletih je bila v Krškem ustanovljena podružnica študentskega servisa iz Maribora. Vanjo se je vključilo okoli 1000 mladih iz Posa-vja. Ob tem pa je zaskrbljujoča ugotovitev, da se vedno manj mladih odloča za udeležbo na mladinskih delovnih akcijah. Kljub temu so delo sveta za mladinsko prostovoljno delo ocenili kot uspešno, saj je le-ta organiziral poleg drugih dejavnosti kar tri lokalne delovne akcije. - Uspešno je bilo tudi delo komisij za ohranjanje revolucionarnih izročil ter SLO in DS. Največ aktivnosti pa je bilo v preteklem obdobju nedvomno posvečenih pripravam na 12. kongres ZSMS. MLADI POZOR! USTVARJALCI, RAZPIS ZA NAJBOLJŠO FOTOGRAFIJO Razpisani sta dve temi: 1. svobodna tema 2. delo mladih. POGOJI ZA SODELOVANJE: 1. Sodelujejo lahko vsi mladi fotografi do 27. leta starosti. 2. Na razpis se lahko dostavi oz. pošlje največ 10 (deset) črno-belih ali barvnih fotografij. 3. Minimalni format: 13 x 18. 4. Vsaka posamezna fotografija mora biti na hrbtni strani označena z: RAZPIS ZA NAJBOLJŠE KERAMIČNE IZDELKE Pogoji za sodelovanje: 1. S svojimi izdelki lahko na razpisu sodelujejo vsi mladi od 15.do 27. leta starost:. 2. Vsak pošlje najmanj 2 in največ 5 izdelkov pečene keramike. 3. Vsak poslani oz. dostavljeni keramični izdelek mora biti primerno označen z: — imenom in priimkom avtorja izdelka, — naslovom in letnico rojstva avtorja, — imenom oz. nazivom poslanega izdelka. 4. Izdelke pošljite oz. dostavite najkasneje do 15. marca 1986 na naslov: Študentski servis Maribor, -podružnica Krško, Cesta 4. julija 38,68270 Krško. NAGRADE: Strokovna žirija bo izbrala najboljše prispele keramične izdelketer jih razstavila v okviru predkongresnih prireditev, najboljše tri pa bo nagradila z: 1. nagrado v vrednosti 10.000 din 2. nagrado v vrednosti 5.000 din 3. nagrado v vrednosti 3.000 din — imenom in priimkom avtorja, — naslovom in letnico rojstva, — naslovom fotografije. 5. Fotografije za razpis pošljite oz. dostavite do 15. 3. 1986 na naslov: Študentski servis Maribor PODRUŽNICA KRŠKO cesta 4. julija 38 68270 Krško NAGRADE: Najboljše fotografije po izboru strokovne žirije bodo razstavljene, prve tri pa bodo tudi nagrajene. 1. nagrada: 10.000,- 2. nagrada: 5.000,- 3. nagrada: 3.000,- VSE FOTOGRAFIJE, RAZEN NAGRAJENIH, BODO VRNJENE AV-TROJEM NAS GLAS 2 13 z s /4kRŠK0'86 S RAZPIS ZA SODELOVANJE NA 1. PO- S A VSKEM FESTIVALU ROČK IN POP GLASBE POGOJI ZA SODELOVANJE: 1. Na festival se lahko prijavijo rok in pop skupine iz Posavja, katerih člani ne smejo biti starejši od 30 let. 2. Za sodelovanje in nastop mora skupina prijaviti tri skladbe, od katerih mora biti najmanj ena lastna. 3. Prijavi je treba priložiti: — ime skupine z naslovom predstavnika, — naslove prijavljenih skladb z imeni avtorjev, — besedilo(a) lastnih skladb, — zasedbo skupine. Prijave pošljite na naslov: OBČINSKA KONFERENCA ZSMS 68270 KRŠKO Rok prijave: 5. MAREC 1986 ŽIRIJA BO IZBRALA: 1. skupino z najboljšo lastno skladbo, 2. skupino z najboljšo izVedbo skladbe tujih avtorjev, 3. skupino z najboljšim celovitim nastopom na festivalu, 4. najboljše besedilo. Najboljše skupine se bodo predstavile na osrednji kulturni prireditvi v času 12. kongresa ZSMS v Krškem, to je 4. aprila 1986, nagrajene pa bodo tudi s praktičnimi nagradami. Pri organizaciji festivala sodelujejo: Študentski servis Krško, Glasbena mladina Krško, Zveza kulturnih organizacij Krško in DKD »Edvard Kardelj« Krško. Srednja šola Krško NAŠA MLADINSKA ORGANIZACIJA (Pogovor s predsednikom) Pravijo, da na mladih svet stoji. Povezani smo v svoji organizaciji. Ali ta zadovoljuje potrebe mladih? »Najbrž ne. Pa ne zato, ker to ne bi bila sposobna storiti, ampak zato, ker mladi pravzaprav ne vemo, kaj bi radi. Radi bi nenehne spremembe, za to pa so potrebna tudi sredstva, ki jih ni.« Na kakšne spremembe misliš? občinske konferenca krško cesta krških žrtev 14 telefon: 068 71-297 h. c. 71-711 Int. 78 NAS GLAS 2 14 RAZPIS ZA NAJBOLJŠE LITERARNO DELO POGOJI ZA SODELOVANJE: 1. Na razpis se lahko prijavijo literati: a) učenci osnovnih šol (sedmi in osmi razred)—iz vsakega razreda najboljši trije, b) ostali mladi do 27. leta starosti. 2. Prijavljeni literati lahko sodelujejo s: a) poezijo: poslati morajo najmanj tri(3) in največ pet (5) pesmi, b) prozo: obvezna sta dva prispevka z največ petimi stranmi rokopisa (črtica, spis, novela, satira). 3. Vsako literarno delo oz. prispevek mora biti označen: — z imenom in priimkom literata, — z naslovom bivališča in letnico rojstva, — z imenom šole in navedbo razreda (osnovnošolci). 4. Prispevke pošljite na naslov: OBČINSKA KONFERENCA ZSMS KRŠKO CKŽ 14, 68270 KRŠKO 5. ROK: 15. MAREC 1986 NAGRADE Strokovna žirija bo izbrala oz. nagradila: a) 5 najboljših literatov iz skupine OŠ in 5 najboljših ostalih mladih literatov, katerih dela bodo predstavljena na literarnem večeru v okviru predkongresnih prireditev, b) vsi izbrani najboljši literati prejmejo knjižne nagrade, c) denarna nagrada bo podeljena v razredu z najboljšimi mladimi literati, prav tako po izboru žirije. V organizaciji razpisa sodelujejo: Izobraževalna skupnost Krško, Kulturna skupnost Krško, Literarni klub BENO ZUPANČIČ Krško. »To je nekoliko težko razložiti, še težje pa spremembe doseči. Marsikdo je že delal v mladinski organizaciji, vendar je kmalu odnehal, ker ni videl pravih rezultatov. Mladinska organizacija je politična organizacija, kjer rezultati ne morejo biti vidni že jutri, ampak je potrebno za to veliko časa. Medtem pa se že zamenjajo generacije. To velja.še zlasti za delo v šolah.« Kako je torej z mladinsko organizacijo na šoli? »To je problem zase. Premalo je ambicije, želje po delu. Verjetno velja to za vse šole, razen za nekatere, ki so zamenjale stare gimnazije, in za zdravstvene šole, kjer so učenci precej delavni. Sicer pa vsi vemo, da se na šole, ki so podobne naši, vpisujejo večinoma učenci, ki imajo slabši učni uspeh, skromnejše delovne navade. Mislim, da mnogi med nami komaj čakajo, da bodo odšli v tovarno, ki bo blizu njihovega doma. Mnogi tudi mislimo, da vse probleme lahko rešimo sami in da ne potrebujemo pomoči mladinske organizacije. Ves teden živimo samo za petek, ko odzvoni zadnja ura. Do sedaj smo se izgovajali zaradi skromnega dela na dvoizmenski pouk, ki ga sedaj ni več. Ostaja pa še vedno dejstvo, daje velik del naših učencev vozačev, ki komaj čakajo, da odidejo po končanem pouku domov.« Torej misliš, da mladinska organizacija na šoli ni aktivna in da je pokazala pri svojem delu premalo rezultatov? »Nekaj uspehov je že bilo. Hoteli smo urediti igrišče, vendar se je vse ustavilo pri čiščenju ograje. Težave so bile tudi pri ureditvi kadilnice. Učitelji so nam obljubljali, da jo bomo izgubili, če se razmere v njej ne bodo uredile. Organizirali smo tudi plese in pripravili samostojne proslave ob določenih spominskih dnevih. Vendar je bilo vse delo na ramenih istih, največ osmih mladincev. Omeniti pa moram tudi učence, ki so sodelovali pri kvizu Tito-revolucija-mir, in tam dosegli lepe uspehe.« In kako bo v prihodnje? »Ne vem, čeprav imamo dobre možnosti. Lahko bi sodelovali pri ureditvi učilnic v internatu, pripravili športna srečanja med razredi, razgibali kulturno dejavnost in še marsikaj drugega. Bojim pa se, da bo vse ostalo pri starem, to se pravi, da bo aktivna le majhna skupina učencev.« Ali ni mogoče stvari vendarle spremeniti? »Seveda. Vendar morajo pri delu sodelovati predvsem razredne skupnosti, in to z dobro voljo, saj ne moremo nikogar riniti v nekaj, kar ga ne veseli« LLT0 VIII ZANIMA ME... Zakaj moramo biti v copatah, ko pa so učitelji v čevljih? Zakaj WC ni urejen? Zakaj nam ekskurzij ne plača šola? Zakaj ne smemo manjkati pri pouku? Zakaj moramo brati domače branje? Zakaj ni boljše malice? Zakaj nekateri tepejo učence? Zakaj imamo tako kratke odmore? Zakaj tovariš Stih ostaja v razredu tudi med odmorom? Zakaj nekateri starejši učitelji ne gredo v pokoj? Zakaj imamo praktični pouk samo dvakrat na teden? Zakaj se pri nekaterih predmetih učitelji hitro menjavajo? Zakaj so nekateri učenci nesramni do učiteljev in obratno? Zakaj imajo učenci samo dolžnosti in nobenih pravic? Zakaj se moramo učiti predmete, ki niso v zvezi s poklicem? Zakaj je dovoljena kadilnica na šoli? Zakaj dobijo nekateri za neopravičene ure ukore, drugi pa nič? Zakaj nekateri učitelji vstajajo z levo nogo? Zakaj je na šoli tako malo deklet? Zakaj se moramo mučiti z razrednim časopisom? Zakaj se praktični pouk pričenja tako zgodaj? Zakaj urnik ne more biti urejen? Zakaj nekateri razbijajo stikala in uničujejo inventar? Zakaj nekateri z veseljem preklinjajo in se slabo obnašajo? Zakaj nekateri učitelji ne poznajo odlične ocene? Zakaj šola ne poskrbi za učbenike? Zakaj moramo hoditi k 1ŠA? Kdo si je izmislil šolo??? MOJ INTERVJU Ti si lani zaostal. Kako so te sprejeli novi tovariši? Sprejeli so me kar dobro in sedaj že vse učence dcVo poznam. Kako pa si se poslovil od prejšnjih tovarišev? Prejšnji tovariši sploh niso opazili, da nisem več med njimi. V srednji šoli je že tako, da večina učencev misli samo na sebe. Kako pa je z učitelji, ali te gledajo po strani? Sploh ne. Meni se zdi, da tudi oni niso opazili, da hodim že drugo leto v isti letnik. Pa ti je prespalo leto kaj koristilo? Ne vem. Vseeno pa se mi zdi, da sem o občinska konferenca krSko cesta krških žrtev 14 telefon: 068 71-297 h. c. 71-711 .nt. 78 stvareh, ki jih obravnavamo, nekaj že slišal. Ali boš tudi letos nadaljeval po starem? Mislim, da ne. Zadnji čas je, da me sreča pamet. Laže se tudi učim, jcer živim v internatu in se lahko pogovorim o stvareh, ki jih sam ne razumem. Kdo je letos tvoj razrednik? Moj razrednik je tov. Štiglic in z njim nimam večjih problemov. Kako pa je z urnikom? To leto pa z urnikom ni prave sreče. Posebno še zato, ker imamo prvo polletje šest ur materialov, drugo polletje pa bomo imeli inštalacije. Večina misli, da to ni dobro. Ali imaš pri posameznih predmetih kakšne večje probleme? Mislim, da ne. Moti me edino to, ker imamo praktični pouk ob četrtkih od desetih dopoldne do šestih zvečer. Ker se na praksi pošteno utrudim, tudi spati ne morem dobro. Kako misliš končati letošnje leto? Že vidim, da bo to leto bolj zahtevno in da se bom moral zares učiti, če se nočem posloviti od srednje šole. V soboto, zadnjo v oktobru, smo se zbrali na mestu, ki je od vasi Mlačevo oddaljeno le nekaj sto metrov in leži v neposredni bližini gradu Boštanj. Ko smo prispeli na mesto proslave, je bilo tam že veliko ljudi, med katerimi je bilo največ prebivalcev Mlačeva in sosednje vasi Zagradca. Ko sem zagledal ploščo, sem bil globoko presunjen. Na njej je bila vklesana podoba kurirja na kolesu, z brzostrelko na eni in kurirsko torbico na drugi rami, v trenutku, ko gaje zadel sovražnikov rafal. Pod podobo so bila vklesana imena kurirjev. Ob odkriti plošči je spregovorilo še nekaj tovarišev. Nekdo izmed njih je opisal, kako seje novembrskega dne odigral tragični dogodek. Izdani kurirji, člani kurirske postaje TV 15, so naleteli na belo-gardistično zasedo in po kratkem boju s premočnim sovražnikom izgubili svoja življenja. Prireditev je bila zelo svečana, zame pa tudi ganljiva, ker je bil eden izmed teh kurirjev, ki so dali življenje za svobodo, moj dedek. Ročk skupina Baby Miiller iz Zahodne Nemčije, v kateri igra tudi rojak s C" a t eža,M iha Špilek, bo v prvem tednu aprila na turneji po Sloveniji. Nastopila pabo tudi v maratonskem kulturnem programu, ki bo pred DKD Edvarda Kardelja Krško na prvi dan 12. kongresa ZSMS (petek, 4.4.1986). NAŠ G LAS 2 15 z Starši nas ne razumejo. Zakaj ne? Odgovor je preprost. Imeli so drugačno otroštvo, kot ga imamo mi. Včasih so otroci živeli na kmetijah, le malo v mestu. Moja mama je bila doma na mali kmetiji, kjer so imeli le toliko zemlje, da so se preživeli. Trdo so morali delati. Zjutraj je mama še pred zoro vstala in gnala krave na pašo. S seboj je vzela šolsko knjigo, da se je učila, saj drugače ni bilo časa. Ko je na zvoniku odbilo sedem, je odgnala živino domov, nato pa je odšla v šolo. Proti večeru pa je spet morala na pašo. Otroci so bili večkrat lačni kot siti, nositi so morali obleke svojih bratov in sestra, igrali so se igre, ki so danes že pozabljene. Težko je bilo, a vendar so v vsem tem znali biti nekako srečni. Moja mati je želela postati šivilja, a je njena mama temu nasprotovala, zato je morala v tovarno, daje bilo več denarja. Zato moja mati ne razume, da mi ni všeč ozka in kratka jopa, da ne maram kratkih las in bratovih premajhnih čevljev. Ne razume, zakaj imam toliko problemov z vpisom v usmerjeno izobraževanje. Ne more videti, da sedim brez dela pred gramofonom s knjigo v roki. Zvečer me ne pusti nikamor, pa tudi podnevi grem lahko le malokdaj ven. Moji otroci, če jih bom imel, se bodo lahko oblačili po modi. Če bodo hoteli karkoli lepega in modernega, bodo dobili. Seveda pa bodo morali včasih le pomagati tudi doma in se v šoli učiti. Lepo je, če imaš sreči\o otroštvo. Prvo leto sem opravljal proizvodno delo v Tovarni celuloze in papirja v Krškem, drugo leto v Regulatorju v Brežicah, letos pa v Tehničnem remontnem zavodu v Bregani. Že prvi dan smo napravili načrt,kaj bomo delali. S prijateljem sva si ogledala delavnice, tehnologijo in stroje. Bilo je zanimivo, ko sva videla tisto, o čemer smo se v šoli učili. Videla sva obdelovalne stroje, stiskalnice, peči, orodja in druga delovna sredstva. Zelo zanimivo je bilo opazovati postopke galvanizacije. Ob vsakem izdelku sva videla tudi risbe s tolerancami, merami in drugimi oznakami. V laboratoriju sva opazovala lastnosti kovin, predvsem jekla. Tega še nikoli nisem imel priložnost videti, zato je bilo zares zanimivo. V konstrukcijskem oddelku sva snemala mere in' risala predmete. Srečala sva se tudi z različnimi S M KRŠKO B6 S krško s m s pripomočki, knjigami in raznimi standardi, o katerih do takrat nisem ničesar vedel. Meni se zdi, da je bila ta praksa zelo zanimiva, škoda je le v tem, da je prehitro minila. * a a Vsak povprečen Slovenec se sprašuje, kaj je sploh nacionalizem. Po časopisih pišejo o nacionalizmu, kot so po drugi svetovni vojni govorili o fašizmu. V ospredju smo tudi Slovenci, ki naj bi bili nacionalistično usmerjeni, v kar pa ne verjamem. Kosovo je res bilo pod temi vplivi, saj so se morali mnogi odseliti. Grozili so jim celo z življenjem. Nekateri mislijo, da je tudi v Sloveniji tako kot na jugu. Mislim, da je tovariš Vidmar o tem napisal pomembne misli. V naši republiki so se ponekod začeli mešati jeziki. Nič nimam proti drugim narodom, mislim pa, da bi se tisti, ki živijo pri nas, lahko naučili tudi slovenščine. Neki novinar je prav slabo pisal o Slovencih, kar smo lahko brali v Nedeljskem dnevniku. Potem je prišlo do različnih mnenj. Meni se zdi, da smo Slovenci in da bomo ostali Slovenci, kar pravzaprav predstavlja del naše kulture in čemur se ne moremo odpovedati. Vseeno pa se mi zdi, daje naše mesto v povezavi z drugimi jugoslovanskimi narodi, saj se lahko o vsem pošteno dogovorimo, če imamo za to dovolj dobre volje. Vse to, kar pa se včasih dogaja, je le rezultat slabe informiranosti ali pa razgretih glav. Žalostno bi bilo, če bi pozabili na ideale, katerim smo se približali med zadnjo vojno. Enakopravnost je edino merilo, s katerim lahko merimo medsebojne odnose. V nekaterih organizacijah združenega dela še sedaj niso spoznali, da hodimo na proizvodno delo zato, da bi se kaj naučili, ne pa da bi pometali delavnice in podobne zanimive stvari. Ponavadi se s temi dogodki srečujemo v prvem in drugem letniku, pozneje pa je mnogo bolje. Zato sem bil letos z delom kar zadovoljen, saj sem spoznal marsikaj novega in prvič mi je postalo razumljivo, kaj bom delal po končanem usmerjenem izobraževanju. Težav letos nisem imel veliko, naučil pa sem se delati z velikimi stružnicami in rezkalni-mi stroji. Če bi se dalo, bi ostal kar v tovarni, šolo pa bi zopet obiskoval, ko bi imel čas. Lani je našo šolo obiskovalo 648 učencev, od tega 55 deklet. Letos tudi ni veliko drugače. Na šoli je poučevalo 40 predavateljev, od tega 24 z visoko izobrazbo, vendar so se nekateri od nas že poslovili. Na koncu leta je bilo 26 odličnih učencev, nezadostnih pa je bilo za malenkost več, in sicer samo 125. Lani ni bil nihče naročen na tednik Mladino. Razbitih je bilo, po nepopolnih podatkih, 23 šip, učinečnih čez 50 stikal, ukradenih 90 žarnic, zlomljenih več kot 100 stolov, uničenih skoraj 150 skodelic za čaj. Porabili smo več kot 50 kilogramov krede. Učenci so se vedli zelo kulturno, o čemer pričajo učilnice, v katere smo lani hodili. Zanimivi so bili tudi športni dnevi, posebno za tiste, ki so ostali doma. Nekateri so za to dobili ukore, druge pa so pozabili pohvaliti. OOMBOMAILE lito m občinska konferenca krško cesta krikih žrtev 14 telefon: 068 71-297 h. C. 71-711 Int. 78 NAS GLAS 2 16 z s M KRŠKO'86 KONGRESNE TEME: KOMU NAJ BO NAMENJENA TEHNIČNA KULTURA Pogosto steče bolj ali manj kritična beseda o mladih, njihovem delu, interesih, načinu zabave... Najraje jih ob takihprilikahgledamopre-tirano kritično in vidimo samo njih. ne pa tudi okolja in vzrokov, kt jih delajo takšne, kakršni so — drugačni! Če binammreč razmislili o vzrokih, bi v marsikaterem primeru, ko nad mladimi zmajemo z glavo, lahko odkrili vzrok — odnos družbe do njih. Tudi kadar rečemo: »Nimajo pravega dela, zatojimgredoneumnostipoglavi« smo v bistvu priznali svojo krivdo. Nismo jih zaposlili. Jasno, na kmetih so mladi zaposleni s kmečkimi deli, v mestih pa imajo za zabavo več časa in možnosti. Če bi imeli več možnosti za koristno zabavo, bi jih gotovo tudi izkoristili. Ena takih možnosti je gotovo tudi vključevanje v Zvezo organizacij za tehnično kulturo, ki v občini Krško obstaja že od leta 1979. Pod njenim okriljem delujejo: Radiokluba ROTOCEL in ISKRA iz Prekope, Klub jamarjev iz Kostanjevice na Krki, Modelarski in »zmajar-ski« klub »Krila«, Zveza šoferjev in avtomeha-nikov ter društvo za varilno tehniko iz Krškega. Formalno še niso v Zvezo včlanjeni Avtomoto društvo, društvo inženirjev in tehnikov in društvo inovatorjev iz Krškega. Prizadevni organizacijski delavci ZOTK pa se nesebično trudijo pod okriljem svojih skromnih materialnih zmogljivosti ustanoviti še klub za razvoj in napredek računalništva, ki bi morda vključeval še video sekcijo. Na tak ali drugačen način je torej v Zvezo vključenih okrog 700 članov. To sploh ni zanemarljivo število, še zlasti če upoštevamo, da način združevanja članov v tej organizaciji omogoča (pod določenimi pogoji) doseganje prave množičnosti, iz katere raste kakovost. Zopet se zatakne pri znani dvojnosti našega samoupravljalskega razmišljanja. Zavedamo se, da bi bilo idealno, če bi naša dekletainfantje, hčere in sinovi v svojem prostem času lahko počeli kaj koristnega, kar sicer še vedno sodi v zabavo, a je koristno, poučno, zdravo, varno, pod skrbnim nadzorstvom strokovnjakov... Gotovo bi bilo bolje, če bi izdelovli modele, seštevali radijske zveze, se učili obvladovati računalnike, vezali žičke in elektronske elemente, telovadili, se~podajali v raziskovanjerazličnihpodročijnez-nanega... Vsekakor bolje, kot da se presedajo iz javnih lokalov na pločnike pa v kino dvorane, disco klube, skratka, da so povsod, kjer je idealno slaba družba z neverjetno škodljivim vplivom, nevarnim za naše otroke. Podrugistra-ni ti isti zaskrbljeni starši izrečejo svoj odločen ne. ko je za te »neproizvodne« dejavnosti treba odšteti del odstotka iz mase BOD. To sicer ni cenen način preživljanja prostega časa, a izplačalo bi se zamisliti nad tem, kaj je cenejše: organizirana, poučnazabavamladihali stihijsko vzpodbujanje slabih navad, ki pogosto preidejo v narkomanijo in kriminal iz čiste objestnosti občinska konferenca krško cesta krških žrtev 14 telefon: 068 71-297 h. c. 71-711 Int. 78 KOLIKO SE MLADI LAHKO NAUČIJO V DRUŠTVU, KI IMA SLABŠO OPREMO KOT VSAK POKAVEC PREMOŽNEJŠIH STARŠEV! To gotovo ni perspektiva niti za člana niti za društvo in ne za celotno družbo. Naj ne bo v nadlego, če spomnimo, da že dolgo vrsto let tarnamo nad slabim vpisomnaše mladeživ srednje, vjšjein visoke šole naravoslovno-tehničnih usmeritev. Jasno je, da mladi nadebudni znanstveniki in s'rokovnjaki nasploh nimajo možnosti, da bipo-bliže spoznali, kaj to politehnika sploh je in bi jih nekaj pritegnilo v zadostni meri, da ob tem pogumno zagrizejo v vse težave študija naravoslovno-tehničnih znanosti Društva za različne oblike tehnične kulture, ki so se prisiljena boriti za svoj goli materialni obstoj, te možnosti gotovo nimajo! Doslej je financiranje ZOTK v krški občini bih zagotovljeno preko različnih interesnih skupnosti(OIS, TKS, OKS, ORS)in OKSZDL. Tako razvejan način seveda ni mogel biti učinkovit, zato je sklenjeno, da bo letos financiranje ZOTK urejeno preko enotnega vira: Komiteja za družbene dejavnosti SO Krško. Zanesljivo pa ne bo sama sprememba poti denarja, namenjenega delovanju ZOTK,zadostovala za njen razmah. SAMO SPREMENJEN ODNOS DRUŽBE DO TEHNIČNE KULTURE BO TE DEJ A VNOSTI LAHKO PREMAKNIL Z MRTVE TOČKE IN SE BODO LAHKO KLUBI USTREZNO ODZIVALI POVEČANEMU INTERESU OBČANOV ZA TE DEJAVNOSTI. S tempa se bo tudi naša občina premaknila z neslavnega spodnjega dela lestvice razvitosti amaterske tehnične kulture na položaj, ki ga terja stopnja njenega industrijskega potenciala. Komurše ni jasno, naj pojasnimo: naše gospodarstvo potrebuje mlade kadr^polneetuzi azma in energije^ hkrati nabite z idejami in izkušnjami. To dvoje je združljivo samo skozi prakso in ljubezen, ki si jo mladinžinir začne nabirati zelo zgodaj— v pionirskih vrstah. Spoštovane tovarišice in tovariši: govorimo o istih kadrih — o tistih inventivnih strokovnjakih, ki jih pogosto omenjamo na različnih zborovanjih in sestankih. Naša načelna stališča so torej ista, samo sedaj si moramo pričeti vzgajati te mlade kadre — od malih nog! Zveza organizacij za tehnično kulturo se zaveda potrebe po tem, da izstopi iz lastnih okvirov in v družbi poišče ustrezno mesto. Zavedajo se. da to lahko storijo samo preko obstoječih sistemov, med katerimi je naprvem mestu fronta socialistične zveze. Tako je pri RK SZDL že ustanovljen Svet za tehnično kulturo in čutiti je tudi že njegovo delo. Kaže, da bodo tak svet uspeli ustanoviti tudi pri krški OK SZDL, kjer bo spremljal delo ZOTK in bo preko njega vsa ta dejavnost lahko dobila ustrezno politično težo. Morda bodo tako lahko ne le rešili vsaj del svojih materialnih težav, ampak tudi pritegnili obstoječe strokovnjake v združenem delu iz njihove udobne zasebnosti v delo z mladimi. Tudi ko se na sestankih osnovnih in občinske organizacije pogovarjamo o pasivnosti članstva in o vzrokih za nevstopanje mladih v ZK, kaže upoštevati, da mladi so pripravljeni vračati samo tisto tisto, kar v njih vlagamo. Za njih je pomembna temeljna (primarna) skupina, v katero so vključeni in so pripravljeni sprejemati njene vrednote. Morda bomo skozi to obliko temeljiteje razmislili o (nejodgovornosti strokovnjakov — komunistov za (ne)vklju-čevanje v aktivistično delo z mladimi na vseh področjih. Gotovo ZOTK ni magično zdravilo za vse težave, kijih ima družba z mladimi, marsikatere pa le morda ne bi bilo, če bi mladež ustrezno zaposlili tudi v prostem času. I- K. NAS GLAS 2 17 z s /4KRŠKOB6 S PROGRAM KULTURNIH KONGRESOM ZSMS i. Sobota, 1. marca 1986ob 18.urivDo- mu mladih Krško: UDAREC NA PRVI MAREC — srečanje glasbenih skupin alternative Polska maka zgosti izPulja, Zagreba, Ljubljane in Kranja. II. Petek, 14. marca 1986 ob 18. uri v DKD Edvarda Kardelja Krško: SREČANJE S PESNIKOM — predstavitev pesnika Borisa A. Novaka. III. Petek, 14. marca 1986 ob 18. uri v DKD Edvarda Kardelja Krško: KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA »DJURO SALAJ«. IV. Ponedeljek, 17. marca 1986 v galeriji DKD Edvarda Kardelja Krško: OTVORITEV RAZSTAVE FOTOGRAFIJ GORANA ROVANA IN ST-OJANA ŠOBE. PRIREDITEV PRED V MESECU MARCU 12. v. Petek, 21. marca 1986 ob 18. uri v DKD Edvarda Kardelja Krško: SONCE V PREDALU — prireditev LK »Beno Zupančič« z gosti. VI. Četrtek, 27. marca 1986 ob 18. uri v DKD Edvarda Kardelja Krško: PRVI POSAVSKI ROČK FESTIVAL — zaključno srečanje/tekmovanje. VII. Petek, 28. marca 1986 ob 18. uri v DKD Edvarda Kardelja Krško: KONCERT ŠTUDENTOV GLASBENE AKADEMIJE IN SREDNJIH ŠOL IZ POSAVJA. VIII. Sobota, 29. marca 1986 ob 18. uri v avli DKD Edvarda Kardelja: GLASBENI VIDEO VEČER (PRODUKCIJA ŠKUC) IX. Ponedeljek, 31. marca 1986 ob 18. uri v DKD Edvarda Kardelja: KONCERT UČENCEV GLASBENIH ŠOL BREŽICE IN KRŠKO "V Mladi v Libni S POTEKA VOLILNO-PROGRAMSKE KONFERENCE 00 ZSMS V LABODU, TOZD LIBNA Krško V soboto, 25. 1. 1986, smo imeli v TOZD LIBNA Krško konferenco OO ZSMS, na kateri je bilo podano poročilo o delu, sledile so volitve novega vodstva, program dela in razprava o osnutku gradiva za 12. kongres ZSMS, ki bo letos v Krškem. Naj povzamem nekatere misli: 1. V TOZD LIBNA imamo 114 mladih do 27. leta starosti, od tega jih je 105 razporejenih v nep. proizvodnji, 9 pa v režiji. 54 mladih ima strokovno izobrazbo s poklicem, ostali so priučeni. Mladi so kot delegati zastopani v vseh okoljih, 80% vseh je vezanih na prevoz, predvsem so to ženske, matere, samoupra-vljalke, samohranilke iz oddaljenih kmečkih krajev, zato imamo težave pri izpeljavi določenih aktivnosti. Potrebna bo najširša in konkretna podpora, predvsem sindikata in ZK. Neugodni trenutni ekonomski pojožaj družbe v večji meri prizadeva ravno mlado generacijo. Padanje življenjskega standarda je v večji meri posledica nepravilnosti v preteklih obdobjih, nanj pa negativno vplivajo in ga pospešujejo svetovna gibanja. Iz poročila je razvidno, da je bila mladinska organizacija aktivna v preteklem obdobju, v prihodnjem pa naj bi dala glavni poudarek aktivnostim ob 20-letnici obstoja TOZD LIBNA Krško ter 12. kongresu ZSMS. Prav ta nam nalaga v tem letu še posebne naloge, saj bo prav v naši občini od 4. — 6. aprila, udeleženci pa bomo tudi mi. Na kongresu naj bi L1SCO Senovo in LABOD zastopal skupni delegat iz TOZD LIBNA. DPM Zdole DELA NE BO ZMANJKALO V obnovljeni šolski zgradbi na Zdolah, ki od lani nosi ime Bena Zupančiča, je že od začetka leta precej živahno. Pomembno pridobitev v tamkajšnjem društvenem življenju pomeni ustanovitev zdolskega društva prijateljev mladine. O novem društvu smo se pogovarjali z novo predsednico, Blaženko Zupančič z Lok, zaposleno v Agrokombinatu. Kako to, da je na Zdolah šele sedaj prišlo do ustanovitve društva? »V resnici so akcije v pomoč otrokom in mladini že leta nazaj potekale tudi v naši krajevni skupnosti, če se spomnimo samo organiziranega zbiranja hrane za letovanje otrok in podobno; posamezne krajanke so se precej vključevale v nekatere aktivnosti občinske zveze, vendar je bila ta dejavnost občasna, nenačrtna in nepovezana znotraj krajevne skupnosti, v glavnem pa je zajela tudi manjši del krajanov. Tudi formalno društvo ni obstajalo, saj ni imelo pravil in programa niti izvoljenih organov.« Ustanovna konferenca je bila konec januarja letos. Kakšne so bile priprave na organiziranje novega društva v kraju? »V splošnem oživljanju društvenega življenja v KS Zdole in z izboljšanjem prostorskih pogojev za delovanje v bodočem večnamenskem domu je bil lani v KK SZDL imenovan iniciativni odbor, ki pa je v naslednjih mesecih izpeljal kar nekaj konkretnih akcij, ki bodo odslej tudi v vsakoletnem programu društva. Tako smo z domačim kulturnim društvom pripravili sprejem dedka Mraza, organizirali pustovanje za otroke, veliko dela pa smo krajanke opravile na dan otvoritve doma Bena Zupančiča. Poleg že omenjenih občasnih akcij pomenijo določeno osnovo za tovrstno delo tudi izkušnje članic aktiva kmečkih žena, ki ga vodi mentorica Marica Živič iz Raven pri Zdolah.« Kaj ste se dogovorili na konferenci? »Ustanovna konferenca društva je uspela kljub izredno slabemu vremenu, še posebno smo bili veseli gostov iz Krškega. Izvolili smo izvršni odbor, v katerem so članice in tudi petina članov iz vseh vasi in zaselkov, kar naj bi občinska konferenca krško cesta krških žrtev 14 telefon: 068 71-297 h. c. 71-711 Int. 78 18 z s M KRŠKO B6 omogočilo, da bi naša dejavnost zajela sleherno hišo. Sprejeli smo delovni program in pravilnik ter opravili vse ostalo, kar je potrebno za nemoteno delovanje društva. Med bližnjimi nalogami naj omenim le pripravo praznovanja dneva žena, ko nameravamo obiskati tudi ostarele žene na domovih. Veliko dela nas čaka ob pripravah na začetek dejavnosti v novem zdolskem vrtcu, kjer se bo najprej spomladi začel program priprav na šolo, z novim šolskim letom pa bo vrtec začel v celoti služiti svojemu namenu. Večino akcij in dela z otroki bomo organizirali skupaj z ostalimi društvi v kraju in predvsem v začetku pričakujemo pomoč krajevne skupnosti.« In kakšen je odmev na vaše prve izpeljane akcije? »Menim, da za začetek povsem zadovoljiv. Naše delo je bilo potrebno tako mlajšim otrokom kot tudi šolarjem vozačem, ki so za razliko od svojih mestnih vrstnikov še vedno prikrajšani za marsikaj v prostem času. Po drugi strani je med nami precej nezaposlenih žensk, ki jim sodelovanje v naših programih lahko pomeni prijetno in hkrati koristno razvedrilo, pa tudi marsikakšno izkušnjo več. Dela pa nam, kakor je soditi po teh prvih mesecih, ne bo zmanjkalo.« S. M. Med udeleženci sestanka na Zdolah so bili tudi delegati občinske zveze DPM. (Foto: Vida Ban) Delovno predsedstvo sestanka, na katerem so krajani Zdol ustanovili društvo prijateljev mladine. (Foto: Vida Ban) Literarni klub „Beno Zupančič Krško vabi na tradicionalno prireditev SONCE V PREDALU, ki bo v petek, 21. marca 1986 ob 18. uri v veliki dvorani DKD Edvard Kardelj Krško. V programu boste lahko videli 1. scenski nastop ČRNI KONJI. občinska konferenca krško cesta krških žrtev 14 telefon: 068 71-297 h. c. 71-711 Int. 78 Scenarij po romanu B. Zupančiča Plat zvona: Silvo Mavsar Glasba: Stanka Macur in Janko Avsenak Režija: Ivan Mirt 2. V drugem delu se bodo predstavili člani Plesnega studia iz Celja — koreograf: Igor Jelen V galeriji dorria si boste lahko ogledali razstavo fotografij članov kluba.Go- rana Rovana in Stojana Šobe. NAS GLAS 2 19 z s M SPREMEMBA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU V času izvajanja SaS o štipendiranju, ki so ga sprejeli leta 1981 vsi delavci v OZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini, so se pogoji izobraževanja in štipendiranja bistveno spremenili. Zato so se posamezna določila sporazuma že korigirala s sklepi skupščine podpisnikov SaS na ravni republike (regresiranje prehrane, izredne valorizacije). Predloge sprememb iz posameznih občin je obravnavala skupščina podpisnic SaS o štipendiranju v SRS in dala osnutek sprememb v javno razpravo marca 1985. V razpravi zbrane pripombe in predloge je obravnavala posebna delovna skupina in pripravila predlog sprememb (vključujoč tudi predloge iz posavskih občin). Skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje je na seji decembra 1985 ponovno obravnavala osnutek sprememb. Ob ugotovitvi, da so spremembe v skladu s pripombami iz javne razprave, je prekvalificirala osnutek v predlog in ga dala v razpravo in sprejem vsem dosedanjim podpisnikom v skladu z roki in postopki, ki jih je določila Zveza skupnosti za zaposlovanje. Bistvene kvalitete, ki so vgrajene kot spremembe in dopolnitve, so: — skrb za nadarjeno mladino, — elastičnost glede cenzusa in valorizacij, — različne višine štipendij glede na način bivanja štipendistov v času izobraževanja, — možnost štipendiranja za podiplomski študij, — izenačevanje lestvice prispevkov staršev za izračun štipendij iz združenih sredstev, — večja stimulacija za uspeh, — poenotenje samoupravne organiziranosti štipendiranja na nivoju republike, kar naj bi še bolj poudarilo kadrovsko usmerjevalni vidik štipendiranja. Spremembe sprejemajo vsi temeljni nosilci štipendiranja v občini, sprejeti pa bi jih morali do 28.2.1986, tako da občinske skupnosti za zaposlovanje do 15. marca 1986 lahko sprejmejo občinska konferenca krško cesta krških žrtev 14 telefon: 068 71-297 h. c. 71-711 Int. 78 ugotovitveni sklep o pristopu k spremembam. Izvršni svet SO Krško daje vso podporo predlogu sprememb samoupravnega sporazuma o štipendiranju in poziva vse delovne ljudi v OZD in skupnostih, da spremembe sprejmejo v predvidenem roku. KANDIDATNA LISTA ZA ČLANE PREDSEDSTVA OK ZSMS KRŠKO: 1. DARJA BOH rojena 20. 11. 1960, po poklicu medicinska sestra, zaposlena v Zdravstvenem domu Krško (Senovo)—v Svet za vzgojo in izobraževanje 2. CVETKO BAHČ, rojen 20.2.1965, po poklicu elektrikar—trenutno v JL A,—v Svet za mladinsko prostovoljno delo 3. MIRAN JAKHEL, rojen 4. 9.1960, po poklicu ing. nizkih gradenj, zaposlen v DO Kostak — v Svet za organiziranje in preživljanje prostega časa PREDLOG DELEGATOV ZA 12. KONGRES ZSMS 1. EDVIN KOCJAN iz OO ZSMS SOP—TOZD OPREMA Krško—po poklicu kovinostrugar — za področje kovinsko-predelovalne industrije 2. EDITA FABJANČIČ iz KPS Posavja Maribor, študent VEKŠ — za področje vzgoje in izobraževanja 3. MARTINA BAN iz OO ZSMS KOSTAK Krško — po poklicu ekonomski tehnik — za področje družbenih dejavnosti 4. GORAN LEDIČ iz OO ZSMS TCP »Djuro Salaj« — po poklicu dipl. ekonomist — za področje družbenoekonomskih odnosov (energetika) 5. ANICA BAZNIK iz OO ZSMS LABOD TOZD LIBN A—po poklicu industrijska šivilja — za področje družbeno-ekonomskih odnosov (tekstilna industrija) KRŠKO'86 b PREDLOG ZA DELEGATA NA 12. KONGRESU ZSMJ 1. IVAN URBANČ —sekretar Občinske konference ZSMS Krško PREDLOG ZA DELEGATE OK ZSMS V DPZ SO KRŠKO 1. CVETKO BAHČ — elektrikar — Nuklearna elektrarna Krško 2. DRAGO FABIJAN — dipl. oec. — Žito—TOZD Imperial Krško 3. MARJETKA GREBENC — ekonomski tehnik — DO Kostak Krško 4. TONE PETROVIČ — učitelj — Občinska konferenca ZSMS Krško NAS GLAS 2 20 EMGSGBIMILI Pri nas je malo trgovin, v katerih bi prodajali starine. Se tiste, kar jih je, so skoraj prazne in neopazne. Veliko več pa je človeških starinarn, kjer prodajajo stare misli in stare ideje. Teh je čedalje več. Starejšim ni zameriti, če so staromodni, brez idej in živih misli. Drugače pa je z mladimi. Vse več se jih obnaša, kot da bi preživeli najmanj dve vojni in da komaj čakajo na svoj konec. Večkrat pridem bolj zgodaj v šolo. Nekateri učenci so že v razredu. Če jih bolj natančno pogledam vidim v njih polno obupa in naveličanosti. Njih trgovine so zares polne starin. Životarijo iz dneva v dan, čeprav so mladi in še živeti niso začeli. Večkrat slišim starejše, ki pravijo,kaj vse bi dali, da bi se mladost še enkrat ponovila. Nekateri vzdihujejo po ljubezni, drugi po vikendih, tretji pa po zabavah, ki jih ni več. Res je, bili so mladi, kot smo zdaj mi. V nas pa je premalo moči in zdravja, premalo idej. Naveličali smo se šole, ki bi se je radi čimprej znebili, vendar brez nje tudi ne moremo. Potrebujemo jo za življenje in za lepšo prihodnost. Je že tako, da je človek v mladosti vse preveč podoben starinarnici in da šele na stara leta spozna, kaj vse je zamudil. Upam, da bom čim manj zamujal, posebno še avtobuse. Prispevke v DIOGONALE so pripravili učenci Srednje šole Krško NAS GLAS 2 21 Občinski komite ZKS Krško PROGRAMSKA SEJA ZK Programsko-volilna seja občinske konference ZKS Krško (25. februarja 1986) je toliko pomemben dogodek, da smo mu sklenili nameniti dovolj prostora, da se z njeno vsebino lahko seznanijo tudi tisti, ki seje niso udeležili. Objavljamo akcijske smernice, sprejete na podlagi razprav v komisijah za delovanje družbenoekonomskega in družbenopolitičnega samoupravnega sistema. Delo komisije za spremljanje razvoja in kadrovske krepitve Zveze komunistov pa se nam zdi toliko pomembno, da smo za objavo raje izbrali poročilo, ki ga je predsednik te delovne skupine posredoval udeležencem zasedanja konference. Objavljamo tudi dele razprav z zasedanja ostalih dveh komisij. ODGOVORNOST ZA (NE)URESNIČEVANJE RAZVOJNIH NAČRTOV Igor Dobrovnik: »Brez uresničitve zastavljenih ciljev v proizvodnji tudi ne bo več investicij za družbene dejavnosti!« Za uvodno poročilo komisiji za družbenoekonomski sistem je bil zadolžen Igor Dobrovnik, predsednik IS SO Krško. Kritično je ocenil gospodarska gibanja minulega leta in naštel pomanjkljivosti: — srednjeročno zastavljenih ciljev nismo uresničili v celoti niti v industriji, niti v kmetijstvu! — delitvenih razmerij ravno tako ne dosegamo, delež akumulacije je v letu 1985 nižji od načrtovanega, v politiki delitve osebnih dohodkov smo presegli republiška povprečja. V naši občini je bil povprečni OD lanskega leta 59.025.- dinarjev, v SRS pa le nekaj nad 55.000.-dinarjev. — Ob manjšem izvozu smo povečali uvoz za 32%. — Zaključni račun 1985 bo pokazal negativni saldo pri prašičji farmi na Pristavi (330 mio), Novolesu -TOZD Bor (že tradicionalna izguba je še povečana) in v Elektrogospodarstvu. — Na področju zaposlovanja se nadaljuje dosedanja praksa krčenja deleža kadrov s VI. in VII. izobrazbeno stopnjo, kar je s stališča razvoja gospodarstva nesprejemljivo. Pri odpravljanju te pomanjkljivosti bi morala odločilno vlogo odigrati ustrezna štipendijsko-kadrovska politika. — Na področju drobnega gospodarstva bi morali opraviti veliko nalog pri povezovanju in navezovanju kooperacijskih odnosov. Občina je gospodarsko razvita in gotovo bi lahko s pravilnim povezovanjem veliko pomenila tudi na tem področju. V srednjeročnem planu pa je ravno ta naloga premalo poudarjena in jo je treba po njegovem mnenju ponovno pretehtati. — Družbeni standard lahko obdržimo na ravni iz leta 1985 samo, če ohranimo tudi enako stopnjo akumulacije in dosežemo realno rast družbenega proizvoda 3,8%. Družbeni standard se bo moral podrediti realnim možnostim združenega dela. — Ugotavljamo, da osnutku samoupravnih sporazumov v OZD še niso povsod sprejeti in svobodna menjava dela ni zaživela tako, kot je bilo zamišljeno. Za nove naložbe bo pač treba namenjati le sredstva iz čistega dohodka. To usklajevanje nam bo seveda pripomoglo k zamudi v sprejemanju planskih dokumentov. — Razvoja kdmunalne dejavnosti doslej nismo dovolj smelo načrtovali in zamujeno bi morali nadomestiti v času do leta 1990. — Pred nami je troje vprašanj, preko katerih si lahko poiščemo tako del vzrokov za težave kot tudi del nalog za načrtovanje nadaljnjega razvoja: — ali smo v dosedanjem načrtovanju bili dovolj realni, — ali smo pri uresničevanju začrtanih nalog storili vse, kar je bilo možno in potrebno, — ali nam je širša družba omogočila uresničenje zastavljenih ciljev, ali pa nas z vrsto na hitro sprejetih interventnih zakonov in ukrepov pri delu onemogoča ali nam vsaj zelo otežkoča realno načrtovanje in opiranje na zanesljive in trajne plane. KRITIČNA PRESOJA DOSEŽENEGA Krški komunisti o (ne)doseženih razvojnih ciljih v preteklih letih KRŠKO —S starim, zarjavelim, otopelim orožjem ni moč pričakovati uspehov. Zveza komunistov se mora organizirati tako, da bo zares učinkovita. Nevarna sta tako pretirani pesimizem kot tudi pretirani optimizem. Pomembne cilj je — agresivna razvojna politika. Tale utrinek iz razprave Silva Gorenca, glavnega direktorja tovarne »Djuro Salaj«, na seji komisije za družbenoekonomska vprašanja, ki je v okviru programsko-volilne konference ZK obravnavala delovanje Zveze komunistov v krški občini v preteklih štirih le- Emil Štern: »Naše mesto delovanj a spada v okvir frontne organizacije, SZDL. NAŠ G LAS 2 22 tih in programske usmeritve za prihodnje obdobje, je gotovo eden značilnih in zanimivejših. Razprava je bila namreč zelo kritična, dovolj konkretna, da bi lahko bila dobro napotilo za akcijo. Gorenc je vprašal, kaj je to v našem sistemu, da bi bili vsi radi nerazviti. Ekonomska politika, ki onemogoča dobre gospodarje, zasluži kritiko. Ponovnoje protestiral zoper tako slabo ekonomsko politiko, ki jo vodi ZIS. »Podoba je, kot da naše vlade ne vodijo komunisti, čeprav so v njej zvečinečlani CK ZKJ«, je ogorčeno pristavil Gorenc in se zavzel za dosledno spoštovanje sprejetih obveznosti. (Jugoslovanski papirničarjisose, kot smo že poročali, znašli v velikih škripcih, ker je ZIS prepovedal izvoz časopisnega papirja, ni pa zagotovil dogovorjenih deviz). Krčani v preteklih letih niso dosegli načrtovane rasti industrijske proizvodnje, v kmetijstvu in še drugih ciljev. Po besedah predsednika občinskega izvršnega sveta Igorja Dobrovnika kaže prav zaradi nedoseženih ciljev v preteklosti ponovno skrbno pretehtati načrtovano realno rast družbenega proizvoda (3,8 odstotka!) v slehernem kolektivu. Še zlasti kaže znova oceniti predviden razvoj kmetijstva. Govor je bil tudi o varljivem 4. mestu na lestvici razvitosti slovenskih občin, Jcajti kljub nedvomno velikim dosežkom v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, izgradnji številnih novih objektov in cest je, denimo, zdravstvo še dokaj nerazvito. »Politična realnost je, kot kaže, le prevladala pri odnosu do družbenih dejavnosti,« je dejal Niko Žibret, vendar naj jih tudi nihče ne omejuje še dodatno. Med ljudmi je ugodno ozračje za gradnjo novega zdravstvenega doma v Krškem, Krčani, komunisti v tej občini pa še posebej, bijejo bitko vsaj za ohranitev obstoječega stanja, za utrditev položaja na lestvici razvitosti pa bodo morali krepko zavihati rokave ter še bolj zaupati v mlade in znanje. P. PERC »Jedrsko elektrarno Krško vodijo pretežno ljudje iz našega okolja. Nuklearka ne more postati ,dv orni' izgubar v slovenskem elektrogospodarstvu. Nevarnost je, da nam ti kadri zaradi slabših osebnih dohodkov ne zbežijo, ker bi se zmanjšala obratovalna zanesljivost,« je menil Jože Habinc. POROČILO O DELU v komisiji za organiziranost, razvoj in kadrovsko krepitev Zveze komunistov I. Komisija je imela nalogo, da osvetli nekatera vprašanja uresničevanja vodilne vloge ZK v našem okolju, oceni njeno idejnoteoretsko usposobljenost ter razvoj in razredno-socialno strukturo ZK v občini ter poročilo o delu organizacije ZK v preteklem obdobju. Kot širši izziv za razpravo je bil osnutek resolucije za 10. kongres ZKS in osnutek sprememb statuta ZKS. Kljub tako široko zastavljeni problematiki pa se je razprava v komisiji osredotočila predvsem na naslednja vprašanja: — o moralnem liku komunista in ugledu ZK danes; — o razredno — socialni strukturi Zveze komunistov; — o kadrovski krepitvi ZK s posebnim poudarkom na sprejemu mladih ter idejnopolitično diferenciacijo v ZK kot vir krepitve ZK; — o idejnopolitičnem usposabljanju in marksističnem izobraževanju; — organiziranostiZKvvečjihKStero pogojih delovanja malih, a ne dovolj usposobljenih OO ZK; — o nekaterih drugih vprašanjih, kot so: nedoslednosti v uresničevanju sprejete politike ZK na vseh ravneh, o uveljavljanju meril kadrovske politike, o odgovornosti v ZK in v družbi, ter — po razpravi sprejela osnutek programskih usmeritev za učinkovitejše delovanje komunistov pri uresničevanju vodilne vloge ZK, njene idejno-teoretske in akcijske usposobljenosti ter razvoja in kadrovske krepitve ZK. Komisija ni imela pripomb na poročilo kot celoto, niti na njegove posamezne dele. II. Ker ni mogoče prikazati celotne razprave, ki je bila vsebinsko bogata in konstruktivna, a tudi kritična, podajamo v imenu komisije le najpomembnejše povzetke iz razprave: 1. Revolucionarna smer ZK je vselej in predvsem odvisna od njenega odnosa do delavskega razreda, od njegovega vpliva na oblikovanje in udeležbo pri izvajanju Organizacijo ZK v naši občini že daljše obdobje spremljajo nekateri stagnacijski tokovi, tako v številu članstva kot v razredno-socialni, starostni in spolni sestavi. Ob siceršnjem porastu števila prenehanj članstva iz različnih razlogov, je priliv novih članov v sedanjih razmerah izrazito neugoden. Starostna struktura članstva prav tako postaja neugodna in znaša ne- Se spominsko darilo za dolgoletno vestno delo predsedniku OKZKS, Hermanu PREGLU politike, od tega/kako ZK od OO ZK do najvišjih vodstev s svojo politiko in akcijo izraža in uresničuje zgodovinski in vsakokratni delavsko-razredni interes. ZK lahko uresničuje uspešno svoje naloge le, če je po svoji idejnopolitični dejavnosti in svoji sestavi delavsko-razredna organizacija. Krepitev delavsko-razredne osnove ZK je torej bistvenega pomena za uresničevanje vodilne vloge ZK v družbi oz. v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. kaj več kot 40 let, izrazito je padel delež mladih do 27 let, ki znaša danes, le 11%, delež žensk v članstvu ZK ni adekvaten njihovi dejanski vlogi v družbi (število zaposlenih žensk, njihova siceršnja službena angažiranost itd.). Delež delavcev neposrednih proizvajalcev ostaja še nespremenjen, a v daljšem časovnem obdobju pada, pri tem pa komisija ni mogla oceniti realno, ali ta pokazatelj odgovarja dejanskemu stanju in pojmovanju modernega delavskega razreda, katerega NAS GLAS 2 23 strokovno-izobrazbena raven stalno raste, ali pa velja dejansko teza, ki je izražena v razpravi, da postaja Zveza komunistov vse bolj domena srednjega, up-ravljalskega in administrativnega sloja. Članstvo kmetov ostaja nespremenjeno. racija. Kako bomo v praksi uresničevali ta del nalogjje v mnogočem odvisen tudi interes in priliv mladih v ZK. Komisija jeocenila, daje tako stanje pri krepitvi ZK z mladimi ne le posledica že navedenega, temveč tudi ugleda, ki ga uži- a. — Male OO ZK (cesto le par članov) so v praksi premalo usposobljene za zahtevne naloge, pajim je potrebno nuditi s strani komiteja stalno in kvalitetnejšo pomoč, da se idejno-teoretsko iii akcijsko učvrstijo in usposobijo za svoje delovanje. Ne zgodi se pogosto, da je v sejni sobi A premalo prostora za vse udelžence kakega sestanka, kot je to bilo na letošnji konferenci ZKS Krško. Zamudniki so dobili pomožne stole. Komisija je posebno pozornost namenila sprejemu v Zvezo komunistov mladih delavcev, strokovnjakov, učencev, študentov, kmetov. Ob ugotovitvi, da je le-ta nezadosten, je sprejeto enotno mnenje, da moramo komunisti v vseh okoljih dokaj kritično oceniti lastne metode dela, predvsem dela z mladimi in med mladimi. Komunisti imamo opredeljen svoj odnos do mlade generacije, premalo dosledno pa ga v konkretni praksi uresničujemo. Ocena je, da se premalo vsebinsko ukvarjamo z nekaterimi bistvenimi idejnopolitičnimi vprašanji, kot so: družbenoekonomski položaj mladih, njihove možnosti za vključevanje, gospodarsko in družbenopolitično življenje in njihov vpliv na odločanje o ključnih vprašanjih sedanjosti in prihodnosti, kot tudi vprašanja idejnopolitične usmerjenosti mladih. Dejstvo je,da sez vprašanji, ki zadevajo mlado generacijo,ukvarjamo le občasno ter na posameznih sestankih. Postavlja se vprašanje, ali smo in v kolikšni meri vključeni v razreševanje vseh družbenih vprašanj, vključno z našim nadaljnjim razvojem, ogromno silo in znanje mladih, ki so prav gotovo najbolj izobražen sloj našega delavskega razreda in kot taki ne le nosilci našega bodočega razvoja, temveč našega sedanjega razvoja kot izhoda iz razvojnih težav, pa je normalno pričakovati, da mora čedalje večjo odgovornost za spreminjanje stanja v družbi zavestno prevzemati mlada gene- vajo OO ZK in komunisti v konkretnih življenjskih in delovnih okoljih, zapiranja in sektaštva OO ZK, predvsem pa neizkoriščene možnosti sprejemanja v vzgojno-izobraževalnem procesu v srednjih šolah in fakultetah. Vzporedno s tem pa komisija poudarja še nekatera vprašanja: — uveljavitev ter reafirmacijo moralnega lika komunista in — krepitev ugleda in revolucionarne vloge ZK ne le z novimi člani, ampak tudi s temeljitejšo idejnopolitično diferenciacijo med članstvom, s katero se moramo osvoboditi vseh tistih neaktivnih članov, ki so prišli v ZK zavoljo lastnih, egoisti-čnih interesov in nagibov in tistih, ki s svojim neprimernim vedenjem in delovanjem blatijo lik člana ZK in s tem ugled ZK kot celotei — Dosledno uresničevanje sprejetih sklepov in uveljavljanje odgovornosti za njihovo neuresničevanje ter uveljavljanje jasnih kriterijev in meril za ocenjevanje lika komunista in njegovedejanske revolucionarnosti bi vračalo ZK ugled, ki ga je ponekod izgubila. — Dosledno uveljavljanje že davno sprejetih načel kadrovske politike naj postane praksa. 2. Precejšen del razprave je bil posvečen tudi delovanju OO ZK v različnih okoljih, predvsem v KS, in sicer z dveh aspektov: b. — V večjih KS z večjim številom OO ZK in velikim številom članov bi bilo potrebno ustrezneje organizirati OO ZK in to organizacijo uskladiti in približati samoupravni organiziranosti KS in organiziranosti drugih ' DPO, predvsem SZDL. Uveljaviti je potrebno svete ZK v KS ter stalne akcijske konference povsod, kjer se za to kaže potreba. C. — Dosledno je uveljaviti načelo statutarne obveznosti, da je vsak komunist dolžan delovati ne le v svoji OO ZK v OZD, temveč tudi v krajevni organizaciji, kjer živi. Tudi eventualna prevezava ga te obveznosti ne more razrešiti, v praksi pa se prav to dogaja. 3. Idejnopolitično usposabljanje in marksistično izobraževanje kot statutarna obveza in potreba za praktično politično delovanje je v poročilu realno ocenjeno. Komisija poudarja, da so nujni temeljiti premiki na tem področju, s tem, da se uveljavi individualno usposabljanje članov, temelj organiziranega usposabljanja pa mora postati osnovna organizacija. Programi usposabljanja morajo biti v večji meri v funkciji potreb praktično političnega in idejnopolitičnega delovanja OO ZK. Organizirane oblike IPU na občinski in medobčinski ter višjih ravneh morajo biti v največji meri v kadrovski funkciji ZK. Nekateri programi so preširoki za razpoložljiv čas, pa se postavlja vprašanje učinkovitosti. Veljalo bi to vprašanje posebej proučiti. NAS G LAS 2 24 DELOVANJE KOMUNISTOV V POLITIČNEM SISTEMU SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA Dosežena stopnja družbenoekonomskih odnosov, sedanje težave in današnja družbena praksa nedvomno zahtevajo dograjevanje našega političnega sistema socialističnega samoupravljanja, da bi na vseh ravneh dosegli in zagotovili (trajno) njegovo večjo učinkovitost. V teh okvirih ima ob Socialistični zvezi delovnih ljudi (kot najširši obliki zbiranja naprednih demokratičnih sil in njihove družbenopolitične dejavnosti), pomembno in odgovorno vlogo Zveza komunistov. Ta naj se s svojim delovanjem, znotraj tega sistema, uveljavlja in potrjuje kot usmerjevalna in povezovalna družbena sila, ki naj krepi samoupravno zavest delovnih ljudi in odpira perspektive našemu družbenemu razvoju. Razprava v delovni skupini, ki je obravnavala delovanje članov Zveze komunistov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, seje osredotočila predvsem na delovanje skupščinskega delegatskega sistema in odločanje v njem, na delovanje samouprave v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ter obravnavo vloge drugih samoupravnih skupnosti in društev kot pomembne sestavine uresničevanja interesov delovnih ljudi, delavcev in občanov. Ob enotnem mnenju, da na vseh teh področjih ne moremo govoriti o dograjevanju sistema delovanja in večji stopnji prevladanja (in razvoja) samoupravljanja nad funkcijo politične oblasti, kar je nedvomno tudi posledica delovanja ZK oziroma njenega članstva znotraj političnega sistema socialističnega samoupravljanja, se komunistom v občinski organizaciji Krško kot obveza postavljajo naslednje temeljne usmeritve: l. Da delovanje političnega sistema ne bi bilo stihijsko, morajočlaniZK dosledno zastopati z ustavo in programskimi dokumenti določeno družbeno in politično vlogo za zago- tavljanje stabilnosti, učinkovitosti ter razvoja tega sistema. 2. Te naloge uresničujejo s svojim odgovornim delom znotraj temeljnih delegacij za zbore občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnostih, v samoupravnih organih delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, v družbenih organizacijah in društvih, v okviru katerih morajo zastopati tiste interese, ki so hkrati splošni družbeni. »Naša osnovna delovna usmeritev mora biti preusmeritev načina dela ZK v okvir SZDL Brez njene frontnosti bomo le ozka ideološka sekta, ki nima dostopa do množic. Naše delo mora biti usmerjeno preko krajevnih konferenc, zborov in svetov krajanov. Brez teh teles se lahko opiramo le na državne organe in direktivno vlogo ZK, kar nas lahko močno oslabi. Če gre za rešitev problema, moramo v delo vključiti vse člane ZK, ki v določeni KS živijo in problem poznajo, ne pa le upokojence in gospodinje, Člane tiste osnovne organizacije.« (Iz razprave Emila Šterna, člana CKZKS) Začetek konference komunistov krtke občine je bil slovesen: brestaniški moški zbor je zapel Internacionalo in nekaj revolucionarnih pesmi 3. V teh okvirih morajo komunisti z lastnim zgledom in odgovornostjo zagotavljati usklajeno delovanje vseh teh členov samoupravnega sistema, in sicer: a) čim prej in dokončno odpraviti »nesporazume« med tistimi, ki ustvarjajo sredstva za financiranje družbenih potreb, izvajalci družbenih dejavnosti in njihovimi uporabniki; b) zagotoviti trajno sodelovanje med samoupravo v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter družbenopolitičnimi organizacijami v obeh okoljih; c) povsod prispevati k temu, da se postopki samoupravnega odločanja poenostavijo v prid učinkovitosti in da se iz samoupravnih aktov odpravijo vsi primeri nepotrebnega »vzpored-ništva in podvajanja«; č) dosledno ugotavljati ustrezna razmerja med delegati (delegacijami) in njihovo samoupravno bazo; d) preverjati »usodo« sprejetih samoupravnih odločitev in si prizadevati za čim hitrejše uveljavljanje le-teh; e) prizadevati si, da bodo vsi udeleženci in nosilci samoupravnega odločanja in še posebej člani ZK usposobljeni za svoje delovanje, ki ga naj v zadostni meri »podpira« tudi izdelan informacijski sistem. 4. Zauspešnodelovanjepolitičnegasistema socialističnega samoupravljanja ni nič manj pomembno delo članov ZK v drugih družbenopolitičnih organizacijah. V tem okviru je treba posebej poudariti zahtevo po njihovem vključevanju v delovanje Socialistične zveze delovnih ljudi, kjer naj ima uveljavljanje idejnopolitičnih usmeritev ZK zaradi njene frontne sestave še posebno pomembno mesto in bo to nedvomno prispevalo k uveljavitvi SZDL in njene vloge v vseh okoljih. Vda-našnjih družbenoekonomskih razmerah mora ZK posvečati večjo skrb tudi delovanju svojih mladih članov v organizaciji Zveze socialistične mladine. 5. Naloga komunistov je razvijanje in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot enakopravnega sestavnega dela političnega sistema socialističnega samoupravljanja; kot dejavnika moči in povezave celotne družbe ter oblike in dejavnika za zaščito proti vsem oblikam delovanja zunanjega in notranjega sovražnika zoper družbenoekonomski in politični sistem. Člani ZK si bodo še posebej prizadevali za nadaljnje pod-ružbljanje vseh zadev SLO in DSZ v delovnih in življenjskih okoljih, za usposobljenost in učinkovitost sistema obrambe in zaščite v miru, ob naravnih in drugih nesrečah, izrednih razmerah in v vojni, za krepitev materialne osnove nadaljnjega razvoja obrambno-samozaščitnega sistema kot celote idejnih in družbenopolitičnih, strokovnih, samoupravnih in materialno-razvojnih aktivnosti. Sistem SLO in DSZ bodo razvijali ne le kot sistem obrambno-varnostne organiziranosti in pripravljenosti družbe, temveč v predvsem kot sistem samoupravnih, političnih in revolucionarnih vrednot in zavesti, zanemarjujoč strokovne, organizacijsko-načrtovalne, kadrovske, materialne in druge dejavnike enotnega obrambno-samozaščitnega sistema. NAS GLAS 2 25 NALOGE KOMUNISTOV NA PODROČJU DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV Izhodišča . programskih usmeritev za učinkovito delovanje komiteja, organov komiteja, s tem pa celotne občinske organizacije ZK, morajo izhajati iz ocene aktualnih družbenopolitičnih in družbenoekonomskih razmer v občini, ki je sestavni del poročila občinskega komiteja za programsko-volilno konferenco, delo komisije za družbenoekonomske odnose pa mora izoblikovati akcijsko izhodišče za nadaljnje delo občinske organizacije. Delo organov in osnovnih organizacij ter celotne občinske organizacije je nujno vsebinsko povezati z vsebino kongresnih dokumentov, posebno resolucije za 10. kongres ZKS. Opredelitev delovnih ljudi in občanovje trdna podpora nadaljnjemu prizadevanju za izhod iz zapletenih družbenoekonomskih razmer, za hitrejši družbenoekonomski, socialni in kulturni razvoj. Občinska organizacija je znala v preteklem obdobju odgovoriti na aktualna vprašanja, ki so jih postavljale konkretne razmere, zato so se OO ZK zatekale k operativnemu razreševanju problematike v lastnem okolju, kar je gotovo prispevalo k temu, da v združenem delu ni bilo večjih pretresov, ki bi povzročali proizvodne izpade, neizvajanje programov družbenih dejavnosti itd. Volilne konference OO ZK so v večini pokazale, da so se le-te več ali manj zadovoljevale z ohranjanjem obstoječega stanja. Vpreteklem obdobju v naši občini nismo dosegli vseh zastavljenih ciljev iz srednjeročnih planov in letnih resolucij. Odstopanjeselahkodelnoopra-viči s težjimi in spremenljivimi pogoji gospodarjenja, istočasno pa komunisti ugotavljajo, da so bili ponekod razlogi tudi subjektivni (zadovoljevanje s povprečnimi rezultati, premalo ambiciozni razvojni načrti, neučinkovita kadrovska politika, prepočasno prilagajanje novim tržnim razmeram, prevelika tolerantnost do neizpolnjevanja nalog in izvajanja odgovornosti). — OO ZK se bodo morale zavzemati za učinkovito dolgoročno kadrovsko politiko v OZD in na vseh družbenih področjih; kadri (in organizacije), ki ohranjajo obstoječe stanje v temeljnih okoljih, so izredna ovira nadaljnjega razvoja, zato je nujno upoštevati v načelih kadrovske politike uvajanje svežih, strokovno in organizacijsko sposobnih kadrov; — v organizacijah združenega dela moramo vzpostaviti razvojne službe, ki se morajo povezati z raziskovalnimi organizacijami doma m v tujini; komunisti se morajo zavzemati za krepitev razvojno-raziskovalnih funkcij v DO, predvsem strokovnih funkcij, da bodo spremljale, razvijale in uvajale novo znanje v neposredno prakso, naloge morajo biti usmerjene predvsem v razvoj produktivnejših procesov dela in novih proizvodov ob povečani kakovosti; — v kmetijstvu naše občine so neizkoriščene možnosti nadaljnjega razvoja, zato bo nujno vzpodbujati delavce in občane pri pod-ružbljanju kmetijske proizvodnje in vzpodbujanju rasti individualne in družbene produktivnosti in večje poslovne učinkovitosti; — v oceni samoupravneorganiziranosti združenega dela ni opaziti prizadevanj za stalno prilagajanje organizacijskih oblik njihovim sedanjim, posebno razvojnim potrebam, zaviralni faktor nadaljnjega razvoja pa je prisoten predvsem v prevzemanju poslovnih funkcij posameznih TOZD, zato je nujno potrebno krepiti strokovno kadrovsko, predvsem pa poslovno funkcijo DO; »Prepričan sem, da bi se dejstvo, da je letos mladinski kongres v Krškem, moralo odrazi t i pri sprejemanju mladih v ZK pri vas. Videti moramo, kateri mladi se pri organizacijskem, pripravljalnem delu odlikujejo, jih pritegniti, v znamenje priznanja njihovi prizadevnosti pa jih predlagati za sprejem v ZK. VSRS beležimo za 4000 članov več odliva kot priliva, a vseeno je bilo v zadnjih štirih letih sprejetih 9000 novih članov ZK. Očitno se nam pozna zmanjšanje ugleda ZK in zato je potreben proces diferenciacije v naših vrstah.« (Iz razprave Emila Šterna, člana C K ZKS) sposobnost članov ZK in OO ZK, da so na čelu boja za dolgoročne družbene usmeritve in vrednote socialistične samoupravne družbe, prepričani, da sedanje razmere lahko spreme- »Pred leti je pač bilo treba začeti zategovati pasove v družbenih dejavnostih. To pa je pripeljalo do nevzdržnega stanja v šolstvu, zdravstvu, vzgoji, kulturi... A vedeti moramo, da se stvar lahko spremeni samo z večjo intenzivnostjo razvojnih rezultatov v združenem delu. Združiti je treba vse sile za boljšo produktivnost in tudi v raziskovalne skupnosti pritegniti ves inženirski potencial iz Posavja.« (Iz razprave Valentina DvojmoČa, sekretarja MS ZKS Posavja) nijo le z učinkovito akcijo, predvsem v lastnem okolju. OO ZK morajo postati mobilizacijsko mesto za vse družbene ustvarjalne sile, to pa zahteva znotraj organizacij ZK kot v celotni družbi idejnopolitično bitko za spremembo dosedanjega gospodarjenja in razvoja. Naloge komunistov, OO ZK in celotne občinske organizacije morajo biti usmerjene predvsem na naslednja področja: — da v naslednjem obdobju vsi napredni, za socializem in samoupravljanje opredeljeni Zato je nujno, da v programskih usmeritvah za delo občinske organizacije opredelimo osnovno organizacijo kot akcijsko mobilno organizacijo organiziranih socialističnih sil, ki bo v praksi delovala kot učinkovita, zavestna organizirana sila za socializem in samoupravljanje opredeljenih delovnih ljudi inobčanov. V praksi se mora potrditi pripravljenost in ljudje in občani pospešujejo materialni, znanstveno-tehnološki razvoj; — organizacije združenega dela na področju materialne proizvodnje imajo solidno osnovo za uvajanje visoke tehnologije in znanstveno-tehnični napredek, za kar pa je potrebno več samoiniciative in inovativne sposobnosti ter znanja vseh delavcev; NAS GLAS 2 26 — vloga in pomen družbenega planiranja ne smeta biti zapostavljena, saj je to prednost našega socialističnega samoupravnega sistema, v katerem mora imeti družbeno planiranje svoje mesto kot metoda usklajevanja, vzpodbujanja in usmerjanja celotnega družbenega razvoja; energično se moramo zavzeti, da bomo pravočasno in kvalitetno pripravili srednjeročni in dolgoročni družbeni plan v vseh okoljih; — komunisti se moramo zavzemati na vseh nivojih za spremembe vseh tistih predpisov in zakonov ekonomske politike, ki silijo v dodatno administriranje in širjenje birokracije in nas oddaljujejo od ciljev tržnih in ekonomskih zakonitosti, v katerih mora ostati dohodek Iz razprave: Če ocenjujemo delovanje partije»so sicer nekatere (negativne) tendence, in težave, a večjih pretresov, kot so jih imele občine s podobno stopnjo razvitosti^iaše gospodarstvo ni imelo. Gledati pa je treba v-naprej in s tega stališča nam ne bo pomagala še tako dobra uvrstitev na lestvici razvitosti, če ne zagotovimo v razvoju gospodarstva korak»naprej. Zato se ne smemo zadovoljiti s tem, ko smo ohranili obstoječe stanje, t.j. zagotovili sredstva za osebne dohodke. Razprava je pokazala, da imamo 85% opreme odpisane. Gospodarjenje v TCP Djuro Salaj je danes sicer ugodno, a pomagal je probleme reševati tudi republiški izvršni svet. Zato moramo ugotoviti, ali so naše partijske organizacije dovolj močno akcijsko jedro, da bo ZK v sleherni temeljni sredini nosilec vsega naprednega. Sposobni bomo morali biti v vseh sredinah mobilizirati (in se objektivizirati, česar je danes preveč!) sile, potrebne za preboj na področju inovacij, tehnologije, proizvodnje, večje socialne varnosti in sprememb v gospodarjenju pa tudi odnosa do dela. Napisali smo že vrsto stabilizacijskih programov, a pri odnosu do dela in družbene lastnine smo še vedno na mrtvi točki. To nam je uspelo tudi na račun tega, da smo doslej uspeli stvari tako reševati, da nam je bilo vseskozi relativno dobro. Zato je prva naloga partijskih organizacij, da obrnejo stanje v lastnem okolju na bolje. Mobilizirati moramo ljudi, ki so pripravljeni narediti ta premik in teh ni malo. Mora priti do diferenciacije v partiji in tudi sprejeti je treba vanjo nove ljudi, take, ki bodo stvari sposobni in pripravljeni premakniti. Seja komisije je brla namenoma zamišljena skupno — s predstavniki gospodarstva in družbenih dejavnosti. Oboji naj bi spoznali težave, ki jih tarejo, kar naj bi bil korak k prenehanju ločevanja teh dejavnosti na izkoriščevalske in ustvarjalne. Še vedno namreč ni presežena edino merilo in cilj dobrega gospodarjenja; — zavzemati se moramo za celovito in enakopravno obravnavo vseh družbenoekonomskih odnosov na področju združenega dela materialne in nematerialne proizvodnje, razvoj družbenih dejavnosti — vzgoje in izobraževanja, zdravstva, kulture in telesne kulture — moramo obravnavati kot celovito družbeno reprodukcijo, zato moramo na področjih, kjer smo dosegli pogoje za uspešno zadovoljevanje skupnih potreb,dograjevati kvaliteto, jasno pa se moramo opredeliti za skladen razvoj na področjih, kjer te dejavnosti izredno zaostajajo za stopnjo razvitosti družbenopolitične skupnosti kot celote— zdravstveno varstvo in usmerjeno izobraževanje. dvojnost meril in občani še vedno niso sposobni ali pripravljeni dojeti, da gradijo zdravstvene ustanove za sebe, šole in vrtce za svoje otroke... in da (n.pr.) ceste ni dovolj samo zahtevati. Treba je tudi zagotoviti sredstva zanje. Tu je ob iskanju skupnega jezika treba onemogočiti še neizpolnjevanje že sprejetih načrtov. Z nespoštovanjem sklenjenih dogovorov ljudi prikrajšamo za pogosto banalne malenkosti (kot je n.pr. gramoz za cesto), s tem pa jim odtegujemo zaupanje v celoten samoupravni socialistični sistem. Posledice seveda čutijo lokalni funkcionarji, ki skušajo kadre pridobiti za sodelovanje. najdejo ustrezno zaslombo in so dolga leta predvsem ovira razvoju in napredku. Zlasti vodilne skupine morajo biti prodorna, gonilna sila, ne pa ovira celotni organizaciji. Vsekakor pa je treba naj- I»Ko govorimo o prašičji farmi na Pristavi,se moramo zavedati, da ta ni bila namenjena proizvodnji za naše lokalne potrebe. Sem, na Krško poljcje bila postavljena zato, da bomo pospešili prirejo mesa. Treba pajeugotovi-ti,kje in zakaj farma kot investicija ni bila dokončana, in iti v aktivne razgovore za to, da se zagotovijo pogoji za pridobitev uporabnega dovoljenja, da se izgradi vse, kar je bilo obljubljeno. Končno: če je potreben objekt za proizvodnjo bio plina, ga moramo izboriti. Vse to pa ni namenjeno tistim 48 delavcem, ki so na farmi zaposleni, ampak družbi in za take posege potrebujemo tudi us-I trezne strokovne, prodorne kadre«. ¦¦ (Habinc Jože, OK ZKS) prej izhajati iz tega, kar imamo, sredstev, surovin in tudi kadrov. Kar imamo, moramo temeljito izkoristiti in se pri tem racionalno obnašati. To velja tudi za družbene dejavnosti (šole...). Uveljaviti je treba načelo poslovnosti in učinkovitosti! Za vse to pa potrebuje tudi ZK sveže, ustvarjalne ljudi — take, ki hočejo nekaj narediti! Gosta konference: Emil Štern, zadolženi član CK ZKS, in Valentin Dvojmoč, sekretar MS ZKS Posavja. Vse to so naloge naših kadrov in Končno moramo uveljaviti odgovor- nedvomno bo potreba pričeti s temelji- nost za uresničevanje sprejetih planov, tim pregledovanjem učinkovitosti in dela saj jih sicer ne potrebujemo in je tudi ško- kadrov na vseh ravneh. Pogosto se na- da časa za njihovo sprejemanje. Dobiti mreč dogaja, da si nekakovostni kadri moramo analize vseh področij in v NAS G LAS 2 27 prihodnje moramo to uveljaviti. Poročila naj vsebujejo konkretne obrazložitve vzrokov, ki so preprečili uresničevanje sprejetih razvojnih načrtov. Ni nujno, da so vse težave v gospodarstvu subjektivne, je vrsta rezerv v organizaciji, drugačni disciplini, ostankih..., ki bi jih take analize morale obsegati. Pri delitvi sredstev smo z osebnimi dohodki presegli vse možne meje in na-grizamo lastno substanco. Skrajni čas je, da prenehamo deliti tisto, česar nismo TCP (Komerciala): Z ZASTARELO OPREMO DELATI KAKOVOSTEN PAPIR — Delegat je najprej izpostavil podatek, da ima TCP Krško v povprečju 50% odpisanih osnovnih sredstev, pri prodaji na konvertibilna tržišča pa je vse bolj pomembna kvaliteta papirja, šele nato cena. Tovarna mora čimprej kupiti nov parni kotel in rekonstruirati papirne stroje, da bi povečali zmogljivosti. — Nova je pobuda za uveljavljanje marketinga v poslovanje; zato bo potrebno zaposliti ljudi, ki bodo sistematično raziskovali tržišče. Tržno informacijski sistem mora biti zasnovan na računalniški obdelavi podatkov. V sodelovanju z računalniškim centrom že pripravlja jo nekatere programe. I Samo za primer ob vseh drugih s pozitivno nulo se pomudimo ob 8 mrd Reči moramo nekaj o teh izgubah v TOZD BOR. Ne spomnim se leta — od ustanovitve naprej, da bi ta organizacija ne poslovala z izgubo. Ali je res nujno, da vsako leto te izgube socializiramo? Zakaj enkrat ne sedemo za mizo, pregledamo programa in poiščemo takega, ki bo zagotovil nekaj dohodka ali pa prekinemo s tem večnim pokrivanjem izgub!? (Dular Franc, OS ZSS) — TCP Djuro Salaj ima glede cen s kupci sklenjene SaS. Ta sistem dohodkovnega povezovanja kaže pozitivne rezultate. Sicer pa smatrajo, da je v celotnem gospodarskem sistemu preveč administrativnega poseganja države. To zmanjšuje svobodo v gospodarjenju v OZD in hkrati hromi učinkovitost samoupravljanja. Smatramo, da bi prehod na tržne odnose in ekonomske zakonitosti dal večje rezultate, čeprav je res, da bi bil tak sistem krutejši. ustvarili in vprašanje je, če je dvig OD vedno samo posledica zahtev ali pritiskov delavcev. Delavci sprejemajo pravilen strokovni prikaz poslovanja in delitvenih razmer. Čim pa neko okolje ta razmerja izmaliči in jih ne upošteva, takoj posluži za zgled in izgovor vsem ostalim. Sami pa dobro vemo, katere organizacije imajo dolgoročno zastavljeno politiko delitvenih razmerij, saj se to pozna na njihovih stabilno ugodnih poslovnih rezultatih. OK ZSMS: KAKŠNA JE CENA NAPREDKA! Tov. Urbanč se je v svojem prispevku dotaknil več aktualnih problemov iz našega ožjega okolja in bil pri tem dokaj kritičen. — Najprej je izpostavil obstoj NEK v zvezi z ekološko problematiko (odlaganje odpadkov), z gradnjo zaklonišč, vlaganje v zdravstvo ter z neizkoriščeno toplo savsko vodo. — Postavil je vprašanje upravičenosti farme za prašiče. Stoji na Krškem polju, a ne zaradi krme, saj le-to vozijo od drugod. Poleg tega potrebe po svinjskem mesu v občini pokrivajo mini farme. Ob vsem tem vemo, da ta objekt kaže največjo izgubo! Tov. Urbanč se je ob tem vprašal o možnostih za proizvodnjo bio-plina iz odpadkov. Agrokombinat: NEZAVIDLJIV POLOŽAJ KMETIJCEV — Že vrsto let je kmetijstvo prepuščeno padanju akumulativnosti na račun stroškov in določenosti prodajnih cen skoraj vsem ključnim proizvodom. K temu lahko dodamo še škodo zaradi vremenskih vplivov, beležimo tudi veliko manjšo proizvodnjo. — Omeniti moramo tudi neke vrste anomalijo, ki je nastala, ko se naša občina ponaša z velikim družbenim proizvodom iz ZD, kar je merilo za pridobivanje republiških sredsteev za odpravo nesreč v kmetijstvu. Tako naša občina ni deležna nikakršne pomoči. Predlagamo, da se taka nepravilnost odpravi, ker povzroča nestrpnost in negodovanje. — Ker je kmetijstvo panoga, ki daje veliko tržnih viškov (hrane), moramo temu posvetiti več pozornosti. Naše kmetijstvo pa se vključuje tudi v izvoz na zahodni trg (sadje, ribez, vino), izvoz hrane pa bo v prihodnje še naraščal. V redno proizvodnjo bo vključena tudi farma za prašiče. M-Preskrba: ZAGOTOVITI SREDSTVA ZA ZALOGE — Iz njihovega prispevka povzemamo njihovo ugotovitev, da še vedno niso v zadostni meri določeni vsi standardi stroškov, ki se pojavljajo od proizvajalca do končnega porabnika. Se vedno so prisotni klasični kupoprodajni odnosi in konjuktura na tržišču. Zelo aktualen problem pa je v sedanjem času t.im. rušenje enotnosti jugoslovanskega trga in vse močnejše zapiranje tega trga. Tako se trga reprodukcijska veriga, s tem pa se umetno ustvarja pomanjkanje blaga na tržišču. — Še bolj očitno pa se ekonomsko neskladje pojavlja pri obračunavanju prometnega davka, ko se z njegovim pri-bitkom k ceni blaga zmanjšuje dohodek trgovine. To stanje onemogoča oblikovanje potrebne materialne osnove in posredno onemogoča tudi vzpodbujanje proizvodnje. — Vedno večji problem so tudi lastna obratna sredstva, s katerimi bi pokrivali zaloge. Posledica tega so osiromašene police v trgovinah oziroma kritika potrošnikov. Tako smo prisiljeni najemati drage kredite za pokrivanje zalog. — Odprto ostaja tudi vprašanje, kako pokriti velike potrebe po premogu, saj imajo naročenih že preko 5 tisoč ton premoga. LB — TPB Krško: KAJ PRINAŠA NOV ZAKON O BANČNIŠTVU! — Delegatka je najprej izpostavila določilo zakona, da med letom 1986 nadaljuje delo temeljna banka, ki zagotovi sredstva v znesku 6 milijard dinarjev. TPB Krško upa, da bodo z ZD iz Posavja dosegli predpisano obvezo. SaS omogoča direktno združevanje dohodka, ki ga banka ustvari s svojim poslovanjem. Za obstoj posavske banke je tak način usmerjanja dohodka izjemnega pomena, saj sicer ni mogoče doseči cenzusa 6 milijard dinarjev. — Opozorila je tudi na nesmiselnost 193. člena novega zakona, ki bankam prepoveduje dajati vse vrste kreditov — razen sanacijskih — OZD, ki se prištevajo med kreditno nesposobne. Po določilih zakona je takih OZD naenkrat veliko in očitno je, da zakonodajalec ni upošteval prevladujoče strukture virov financiranja v gospodarstvu. — Tudi novi devizni zakon kaže vrsto nedorečenosti, saj izvozniki potrebujejo za svojo proizvodnjo tudi uvožene materiale. NAS GLAS 2 28 DOHODKI PROSVETNIH DELAVCEV OŠ dr. M. Rostohar: — Pomen vzgoje in izobraževanja bi moral odsevati v vseh temeljnih aktih in resolucijah, žal pa smo priča nenehnemu padanju družbenega deleža za vzgojo in izobraževanje. Prišli smo do stanja, ki zahteva takojšnjo spremembo. Delež sredstev v družbenem proizvodu se mora povečati in nadoknaditi zaostanek iz preteklosti. Programi so se v zadnjih letih nenehno širili, kar je šlo na račun gmotnega položaja delavcev v družbenih dejavnostih. — Republiška skupščina sindikata za vzgojo in izobraževanje je na zadnji seji sprejela SaS o skupnih izhodiščih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD in skupno porabo. Toda tudi ta dokument ne bo popravil stanja, če bo RIS ponovno prenizko postavila ceno enostavnega dela v OŠ. — Delegatka se je ob koncu še zavzela, da prioriteta dograditve njihove šole VSTOP MLADIH V ZK: — Mladim v naši družbi včasih očitamo, da so premalo aktivni. Če so primerno organizirani in je pristop do mladih pravilen, so delavni. Nahajamo se v zaostreni ekon. situaciji, ki jo mladi še posebej občutijo in so do vseh napak in pomanjkljivosti zelo kritični. Mlad človek želi imeti vzornike, zato bi moral biti komunist takšen, da bi mlade prepričal s svojim zgledom, ZK mora očistiti svoje vrste takšnih komunistov, ki rušijo njen ugled in odvračajo mlade od vstopa v ZK. — Naš odnos do mladih, ko le-ti končajo šolanje, pridejo v novo delovno okolje, prav tako ni vzpodbuden. Mladim ljudem, oboroženim z znanjem, je treba dati več možnosti, da bodo to znanje tudi izrabili, saj tehnologija brez znanja ne predstavlja nič. V kadrovski politiki tudi nismo dosledni, mladi pa prav pri zaposlovanju naletijo na številne nepravilnosti, ki jih obsojajo. Komunisti bi morali predvsem na teh področjih skrbno (budno) spremljati dogajanje in pravočasno ukrepati. — Oceno, zakaj ni mladih v ZK, je verjetno težko dati, pa tudi neprijetna je za nas komuniste. V zaostreni ekonomski situaciji smo dovolili napake pri izvajanju sistema, premalo pozornosti smo posvetili izob- ostane taka, kot je bila dogovorjena v skupščini OIS. Srednja šola Krško: — Sekretar OO ZK je izpostavil zelo pereč problem nagrajevanja učiteljev, saj RIS namenja za vsakega učitelja z visoko izobrazbo natančno 60.100.- dinarjev. Kako to žali vsakega delavca, se najbolj čuti v izrednem nezadovoljstvu posameznikov. Kako naj zadržimo kader na šoli, če družba tako nizko vrednoti delo, kije težko, odgovorno in posebnega družbenega pomena?! — V preteklih dveh letih je SŠ Krško zapustilo pet dipl. inženirjev — torej strokovnih učiteljev, ki jih je najtežje nadomestiti. Prav vseh pet se je zaposlilo v gospodarstvu. To najbolje ilustrira nenehne zahteve po izenačenem vrednotenju tistih v gospodarstvu in negospodarstvu! Bo glede tega storjen odločilen premik v tem letu? raževanju komunistov, vse to pa se nam sedaj maščuje. — Za sprejem mladih v ZK je prav tako odgovorna mladinska organizacija, ki I »Ko govorimo o NEK, so ocene različne. Menim, da je to varen objekt izrednega družbenega pomena, s katerim upravljajo domači, sposobni kadri. Zaradi njenega pomena ne moremo od nje pričakovati, da bo sama nosila vse stroške in finančne obveznosti. Še vedno velja ocena, daje NEK prva po višini osebnih dohodkov, čeprav to več ni res. Od tam danes kadri zaradi OD bežijo v druge organizacije — pa se ne vrtijo v okviru elektrogospodarstva. Če pa bodo ti kadri pričeli biti bitko za svojo samoupravno pravico in eksistenco, bom jaz začel dvomiti v varnost njenega obratovanja«. (Jože Habinc, OK ZKS) bi morala z mladimi več delati. Najti in pripeljati v ZK bi morali vsaj tiste člane, ki to sami želijo. Takih bo prav gotovo več takrat, ko bodo v starejših, zlasti članih ZK, našli trdno oporo in zgled dobrega, požrtvovalnega in učinkovitega dela. — Mladim ljudem bi morali predstaviti na primeren način program partije, izrabiti- možnosti, ki jih nudijo različni aktivi, društva in ne nazadnje tudi bližajoči se mladinski kongres, ki bo v Krškem. SKLAD ZA RAZVOJ SŠ KRŠKO — Tov. Stih je poudaril, da je tak sklad edina možnost za nadaljnji razvoj srednjega šolstva v naši občini. Zakaj? RIS nakazuje le toliko sredstev, da pokrivamo le najnujnejše izdatke. Amortizacija ne zadošča niti za redno vzdrževanje. — Najti moramo obliko sodelovanja z združenim delom, po katerem naj bi zbrali sredstva za nakup nove opreme. Stalno namreč poslušamo očitke, da iz šole ne prihajajo dovolj usposobljni kadri. Če hočemo temu narediti konec, moramo v te kadre tudi vlagati. Premalo se zavedamo dejstva, da naša šola izobražuje kadre za OZD iz našega, domačega okolja. — Prvi koraki so bili v tej smeri že storjeni. Nekatere OZD so pokazele polno razumevanje, zato naj se ta sklad formira že v letu 1986! (Poročilo pripravil I. MIRT) PROBLEM IZOBRAŽEVANJA V OO ZK IN NASPLOH: — OO ZK so dolžne izvajati izobraževanje svojih članov. Mnoge OO so sprejele in izvedle program izobraževanja članov, veliko pa je tudi takšnih, ki tega programa sploh niso pripravile, kaj šele izvedle. Komunisti potrebujejo teoretično znanje za svoje konkretno delo, zato bi morali posvetiti IPU vso pozornost. V IPU vedno bolj prevladuje samoizobraževanje komunistov, ki pa še ni dovolj organizirano. Komisija za IPU bi morala vnesti v svoj program tudi delo s komunisti posamezniki in jim pri izobraževanju pomagati z mentorji. Pridobljeno znanje bi ti člani posredovali članom svoje OO. — Takšna oblika izobraževanja bi bila še posebej dobrodošla v OO krajevnih skupnosti, kjer so ob sicer zahtevnih nalogah kadri prepuščeni sami sebi, povezava OO v krajih in OO v delovnih organizacijah pa slabcv- Za kadrovsko okrepitev bi takšna OO v krajevni skupnosti potrebovala mentorja in pomoč (od zunaj — s komiteja?) — Izobražen komunist bo lfjžje deloval v svoji sredini, prepoznal probleme in jih ustrezno reševal. V naši občini je kar precej absolventov političnih šol, ki so pripravljeni sodelovati v IPU, treba jih je le poiskati in angažirati. Tudi člani komiteja bi s svojim zgledom in sodelovanjem odločilno prispevali k izboljšanju IPU v naši sredini. Avantgardnost partije bomo prej zagotovili z usposabljanjem kot s sestankovanjem. (Poročilo pripravila A. KUKOVIČIČ) IZ RAZPRAVE: KOMISIJA ZA ORGANIZIRANOST, RAZVOJ IN KADROVSKO KREPITEV ZK NAS GLAS 2 29 NOVO VODSTVO ZKS KRSKO Člani programsko-volilne konference ZKS Krško so na seji 25. februarja izvolili novo vodstvo občinske partijske organizacije in sicer: A. Za člane OBČINSKEGA KOMITEJA 1. Alegro Vera iz OO ZK COŠ A. Bohorič Brestanica 2. Babic Maksimiljan. iz KO ZKS Krško — levi breg |5jBah Vinko iz OO ZK TCP, TOZD Celuloza Krško 4. Bizjak Anton iz OO ZK ISKRA Kostanjevica 5. Bosina Marta iz KO ZKS Leskovec 6. Bogataj-Rošker Janja iz OO ZK Zdravstveni dom-Lekarna Krško 7. Cerle Jože iz OO ZK TCP, TOZD Papir 8. Dimič Alojz, iz OO ZK LB — TPB Krško 9. Dular Franc iz KO ZKS Senovo 10. Florjančič Ljubica, iz OOZKŽito, TOZD Imperial Krško 11. Fric Marija iz OO ZK Sred. šola kov., elek. usmeritve 12. Gorjup Božidar, iz OO ZK Kovinarska, TOZD Tehnoservis 13. Habinc Jože iz KO ZKS Krško — levi breg 14. IvačičOton iz OOZK Nuklearna elektrarna — II. 15. Jurečič Vili iz KO ZKS Senovo 16. Kink Anton iz OO ZK SOP, TOZD Oprema 17. Klakočar Bojan iz OO ZK UNZ — I. Krško 18. Kolar Erna iz OO ZK M-AK, TOZD Vinograd.-kleti 20. Kuplenik Jože iz KO ZKS Kostanjevica 21. Mikulanc Jožica iz OO ZK Vzgojno-varstveni zavod 22. Orešnik Olga iz OO ZK Labod, TOZD Libna 23. Petan Zdravko iz KO ZKS Krško —desni breg 24. Picelj Zdenko iz OO ZK TCP, TOZD Celuloza 25. Platinovšek Karel iz OOZK Kovinarska, TOZD Ind. oprema 26. Ružič Todor iz OO ZK IGMP Sava, TOZD Savaprojekt 27. Smodič Rudolf TOZD TGC Senovo 28. Šoln Zoran iz OO ZK Rudnik rjavega premoga 29. Uršič Hinko iz OO ZK Nuklearna elektrarna 30. Vodopivec Anton iz OO ZK CP NM, TOZD Vzdrževanje cest 31. Zupančič Andrej iz KO ZKS Podbočje B. Za člane STATUTARNE KOMISIJE 1. Lubšina Ivan iz OO ZK Nuklearna elektrarna Krško 2. Mozer Silvana iz OO ZK Upravni organi SO Krško 3. Rihter Lojze iz KO ZKS Krško — desni breg 4. Selič Bernarda iz OO ZK Žito, TOZD Imperial Krško 5. Stanko Leopold iz KO ZKS Krško — levi breg C. Za člane NADZORNE KOMISIJE 1. Curhalek Franc izOOZKNovoles.TOZD Sigmat Brest. iz OO ZK Metalna, 2. Horvat Miro iz OO ZK TOZD Elektrodist-ribucija Krško 3. Javorič Tone iz KO ZKS Brestanica 4. Lipovž Zdenka iz OO ZK Zdravstveni dom-Lekarna Krško 5. Vidmar Majda izOOZKLB —TPB Krško D. Za člane TOVARIŠKEGA RAZSODIŠČA 1. Bučinel Franc, iz KO ZKS Senovo 2. Divjak Ivan iz KO ZKS Kostanjevica 3. Kukovičič Marija iz OO ZK COŠ A. Bohorič Brestanica 4. Šauta Marko iz OO ZK TCP, TOZD Celuloza 5. Šribar Slavko iz OO ZK Krško — desni breg. ¦¦¦¦..-.¦.¦:. . 7. Ružič Todor, za člana 8. Uršič Hinko, za člana 9. Zupančič Andrej, za člana c.) v KOMISIJO ZA ORGANIZIRANOST, RAZVOJ IN KADROVSKO POLITKO ZK: 1. Pregl Herman, iz PTT, TOZD Krško, za predsednika 2. Doberšek Franc iz TCP Dj. Salaj, TOZD Papir 3. Florjančič Ljubica, iz Žita, TOZD Imperial Krško 4. Orožen Rafael iz TE Brestanica 5. Prkič Luka iz NEK Krško 6. Vončina Marinka, iz VVZ Krško 7. Zajelinik Matjaž iz OŠ J. Gorjup Kostanjevica d.) v KOMISIJO ZA IDEJNOPOLITIČNO USPOSABLJANJE: 1. Hrovat Janko iz Kovinarske, DS SS, za predsednika Bivši člani O K ZKS so v zahvalo za sodelovanje prejeli spominsko knjigo s posvetilom iz rok bivšega predsednika komiteja, Hermana Pregla. 2. Jazbec Milan iz TCP Djuro Salaj, DS SS 3. Kolar Blaž. iz Upravnih organov SO Krško 4. Kopina Jožica, iz UNZ Krško 5. Zidarič Jelka iz OŠ Jurij Dalmatin Krško E. Za delegata NA 13. KONGRESU ZK JUGOSLAVIJE 1. Gorenc Silvo iz OO ZK TCP Djuro Salaj, DS SS Krško F. Za delegate na 10. KONGRESU ZK Slovenije 1. Abram Ivan iz OO ZK Rudnik rjavega premoga Senovo 2. Bah Vinko, iz OO ZK TCP Dj. Salaj, TOZD Celuloza 3. Kink Anton iz OO ZK SOP, TOZD Oprema Krško 4. Koprivnik Božidar iz OO ZK NEK — III. 5. Marjetic Margareta, iz KO ZKS Brestanica 6. Nunčič Stane iz KO ZKS Krško — levi breg 7. Šeško Gordana iz OO ZK OŠ M. Kerin Leskovec a.) za PREDSEDNIKA OBČINSKEGA KOMITEJA 1. Picelj Zdenko, iz TCP Dj. Salaj, TOZD Celuloza b.) v PREDSEDSTVO OBČINSKEGA KOMITEJA 1. Habinc Jože, za sekretarja 2. Alegro Vera, za člana 3. Cerle Jože, za člana 4. Dimič Alojz, za člana 5. Kink Anton, za člana 6. Kolar Erna, za člana e.) v KOMISIJO ZA SLO IN DS: 1. Pavlin Franc iz UNZ Krško, za predsednika 2. Arko Alojz iz OO ZK Krško — desni breg 3. Čuber Stanislav iz Brestanice 4. Jane Branko iz Lisce Senovo 5. Vladič Milenko iz TCP Djuro Salaj Krško f.) v KOMISIJO ZA AGITACIO IN PROPAGANDO: 1. Kastelic Ivan iz OO ZK Dolenja vas, za predsednika 2. Brudar Marija iz OO ZK Krško — levi breg 3. Kukovičič Ana iz OO ZK SŠ Krško 4. Mirt Ivan- iz OO ZK SŠ Krško 5. Zvar Vesna iz OO ZK Senovo g.) v KOMISIJO ZA MEDNARODNO SODELOVANJE ZK IN VPRAŠANJA V ZVEZI Z NAŠIMI DELAVCI V TUJINI: 1. Kunej Slavko iz OO ZK Krško — levi breg, za predsednika 2. Avsec Dejan iz OO ZK LB — TPB Krško 3. Drganc Rudolf iz OO ZK UNZ Krško 4. Jazbec Milan iz OO ZK TCP Dj. Salaj, DS SS 5. Šoln Alfonz iz OO ZK Zavaroval, skupnost Triglav Krško NAS G LAS 2 30 Če pregledamo aktivngst na vseh ravneh in v vseh okoljih, ne moremo biti zadovoljni z doseženimi rezultati dela, saj nikjer ni vidna PRIPRAVE NA 10. KONGRES ZKS: JAVNA RAZPRAVA O KONGRESNIH DOKUMENTIH »Resolucijo bomo oblikovali in dopolnjevali vse do kongresa in po njem. Največ dela pri njenem sestavljanju pa moramo opraviti v času do kongresa.« To so besede iz uvodnega referata Mihe Ravnika, sekretarja predsedstva CK ZKS in predsednika komisije za resolucijo na seji CK, ki je sprejela osnutek resolucije 10. kongresa ZKS ter sprememb in dopolnitev statuta ZKS. V okviru priprav in razprave o teh partijskih dokumentih je Miha Ravnik februarja o tej temi govoril tudi sekretarjem osnovnih organizacij in članom vodstva Zveze komunistov v občini Krško. Kongresni dokumenti so objavljeni v sredstvih javnega obveščanja (»Komunist« — priloga, 10. januarja 1986), zato bomo predavanje Mihe Ravnika povzeli samo po problemskih sklopih, kijih obravnava tudi osnutek resolucije. »Delovni ljudje in tudi komunisti pogrešajo večjo učinkovitost dela ZK. Zavedati se moramo, daje ZK odgovorna do vseh ostalih sestavin naše družbe (mladina, delovni ljudje na vseh področjih dela). Doseči moramo objektivno, realno in kritično oceno razmer, ki ne bo izražena v indeksih rasti. Pokazati nam mora smer gibanj, sprememb in odnosov vdružbi, še zlasti pa v sami ZK. Vedeti moramo, da se nekaterih odnosov in aktivnosti v družbi ne da uokviriti v 4-letne procese in razvojne načrte, ampak se moramo lotiti globlje zasnovane akcije. Zato naj poročilo ne bo le formalno, ampak naj bo to dejansko polaganje računov ZK kongresu! To se seveda ne da doseči s pavšalno oceno, ker ta ne more biti temelj politični akciji. Element, ki ga moramo temeljito obdelati tudi v resoluciji, mora pokazati perspektive razvoja družbeno-ekonomskih razmer. Ne da se ločevati samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov in del naših dosedanjih težav izvira verjetno iz dosedanjega ločevanja teh sestavin. Odgovorni smo za nadaljnji razvoj družbe: njene gospodarske in samoupravne komponente. Potrebujemo kakovosten premik naprej. Nasloniti se moramo na vrednote, kot so: kadri, razvoj, tehnološka revolucija... Pri tem je pomemben prostorsko-varstveni element, ki ni le stvar mladih in ekologov, ampak vseh nas. Brez čistega okolja nimamo od življenja in napredka nič. Zato je treba razvoj uskladiti s temi pravili in smiselno graditi družbo tudi za 21. stoletje. Pri nem se je treba lotiti naše kvalifikacijske strukture. Če brez razvoja ni napredka, moramo dati možnost tistim, ki so nam sposobni zagotoviti preobrat v družbeno-ekonomskih razmerah. Tokrat še bolj odločno postavljamo v ospredje moralne vrednote komunistov in naše socialistične samoupravne družbe. Ločiti je treba komuniste od nekomunistov v ZK, dati zahtevano mesto in težo tovariški kritiki in preganjati nedelo, saj je, tudi po oceni nečlanov, ZK izgubila kriterije, ki bi morali bitisvetinja v njenih vrstah: poštenost, delo, odnos do sočloveka, aktivistični duh..., kakšen je naš odnos do družbene lastnine ob številnih krajah, požarih in ostalih spodrsljajih, ki vsi po vrsti rušijo klimo, potrebno za dobro gospodarjenje. vodilna vloga ZK. Zato pa je potrebno v vsej družbi dvigniti ugled ZK in to lahko dosežemo le z uresničevanjem stališč iz dobro zastavljenih dokumentov. Niso redki ljudje — tudi komunisti, ki kritizirajo vsevprek, v razgovoru z njimi pa se izkaže, da ne poznajo niti naših temeljnih dokumentov, da o marksistični teoriji niti ne govorimo. Te pomanjkljivosti nam ne morejo odpraviti politične šole same, ker je to stvar prizadevnosti vsakega posameznega komunista, da se usposobi skozi individualno marksistično izobraževanj e in delo v osnovni organizaciji. Zato bi kazalo razmisliti tudi o že opuščenih oblikah dela, kot so bili študijski sestanki osnovnih organizacij. Če namreč komunisti ne bomo skušali znati čim več in bolje od ostalih ljudi poznati vsaj naše lastne dokumente, ne bomo nikakor kos zastavljenim nalogam. Dobro sicer vemo, da je osnovna organizacija temeljna raven za dogovor, izven tega okvira dela pa se doslej ni pojavljala. V sedanjisituaci-ji pa bo pogosto treba odločno reči ne, braniti določeno stvar in stališče partije, pri čemer bomo pogosto v procesu sporazumevanja in prepričevanja osamljeni. Brez ustreznega znanja bomo žal tudi nemočni in neučinkoviti v reševanju cele vrste problemov, kot so: uvedba nagrajevanja po delu, ukinjanje raznih institucij samoupravljanja brez pravega vzroka... Zavedati se moramo, da samoupravljanje ni krivo, če ne znamo dobro delati. KONKRETNE NALOGE, KI SO V OSPREDJU 1. Zelo jasno se moramo zavedati, da bitka za karkoli ni dobljena s tem, ko smo sprejeli določen dokument, saj se takrat pravo delo na terenu šele začne. 2. Problemi so v vseh okoljih in organih več ali manj isti, ne smemo pa se jih lotevati na isti način. Vsak naj rešuje s svojega zornega kota in zadolžitev: poslovodne strukture, samoupravni organi, ZSS, ZK, SZDL, mladina... Letako se bomo ognili srečevanju vedno istih ljudi ob istih problemih in nenehnemu ponavljanju tega kroga. Tu pride do izraza tudi naša slaba poslovna organiziranost v funkciji odločanja in izvajanja sprejetih nalog. 3. V današnjem stanju je vseskozi v ospredju družbeno-ekonomska problematika in že to je ena od konkretnih nalog. Če proizvajamo in povrhu še prodajamo, tudi vse ostale probleme lažje rešujemo kot takrat, ko nam stroji stojijo in moramo delavce poslati domov z zmanjšanimi OD. 4. V SRS ne glede na panogo ne moremo obstati brez proizvodnje za izvoz. Naše proizvodne zmogljivosti (nekatere) so tako razvite, da moramo dosegati preko 1/3 družbenega proizvoda z mednarodno menjavo dela. 5. Ravno tako ne bo uspehov brez motivacije —nagrajevanja po delu. Lani smo malo izpustili vajeti iz rok in namje realni OD porastel v primerjavi s povprečjem ostale SFRJ na odnos 2:1. Zal se za to delitvijo ne skrivajo tudi poslovni rezultati. In k temu se moramo vrniti. Res je sicer, da se vsakega dela ne da izmeriti, a delavci znajo oceniti tudi delo strokovnjakov, kadar to daje rezultate. 6. Začeti moramo seštevati tudi stroške. Ni važno le, da čim več naredimo in prodamo (kot pri elektrogospodarstvu npr.), ampak moramo upoštevati tudi realno možno ceno proizvodnje. 7. Posebna skrb naj velja dobrim kadrom, saj nam teh primanjkuje vsepovsod. Gotovo taki kadri so, le dokazati se še niso imeli priložnost. Treba jih je poiskati in z njimi doseči čim več. Novi kadri bodo namreč na voljo šele čez 4—5 let, dotlej pa ne moremo čakati. Zato moramo narediti kadrovski preskok za 20 let. Ne moremo šteti za mlade ljudi okrog štiridesetih let. Us-podobiti moramo mlade (25 — 30 let) in jih vključiti v razne organe. Ni pa edini kriterij mladost po letih, kerje veliko ljudi starih po mišljenju. Zavedajmo se, da bo mlade najbolj zanimal jutri in so dolžni za ta jutri poskrbeti. NAS GLAS 2 31 8. Družbeno-ekonomski problemi so nam nekoliko potisnili v ozadje idejnop-olitična vprašanja. Ne gre le za negativne pojave, kot so idejni odkloni. Tu so tudi poizkusi razvrednotenja ZK, samoupravljanja, tendence, ki imajo za osnovo raz-diranje družbe... Tega je veliko v tisku in ZK mora s temi pojavi stopiti v dialog, nanje odgovarjati in se opredeliti. 9. Pomembno je, da se v ZK poleg ostalega zavedamo obveznosti do naše kadrovske izgradnje. Bilo je obdobje, ko je bil kriterij za vstop v vrste ZK preširok in prav je, da jih prečistimo. Razumljivo je, da se stvari na vasi, v majhnih OO ZK, težko premikajo. Drugačno vzdušje pa bi moralo biti v izobraževalnih ustanovah, v OZD, kjer je veliko mladih in že leta niso ponekod sprejeli nobenega novega člana. Tu lahko največ dosežejo člani ZK sami: kjer so ti v redu, imamo tudi dotok novih kadrov. Z mladimi nasploh bi se morali več ukvarjati in ne le takrat, kadar mislijo in se obnašajo drugače od ustaljenih norm. (Iz predavanja sekretarja P CK ZKS, Mihe Ravnika; D D*. Kardelj« Krško, februarja letos) VALERIJA ŠKERBEC O KRITIČNI ANALIZI Februarja je bilo v krškem Delavskem domu delovno srečanje sekretarjev oznovnih organizacij ZK — članov vodstev občinske organizacije ZK. Valerija ŠKERBEC, izvršna sekretarka pri CK ZKS,je udeležencem predstavila kritično analizo političnega sistema, s čimer naj bi se pričela razprava o tem dokumentu. Vsem v pomoč objavljamo povzetek predavanja ki ga je v imenu komisije za APD pri OK ZKS Krško pripravila članica Vesna ZVAR. kladi z ustavno določenimi ukre- Pri nekaterih bistvenih sestavinah delovanja političnega sistema se nekatere ustavne opredelitve ne uresničujejo v dovolj veliki meri. Zaradi neizkoriščenih možnosti za premagovanje slabosti in deformacij so se prepočasi odpravljale že poznane slabosti v družbenoekonomskem razvoju, družbenoekonomskem sistemu, ekonomski politiki in pri sprejemanju odločitev o ključnih družbenih vprašanjih v vseh organih samoupravljanja in oblasti, kar je.pomembno slabilo učinkovitost političnega sistema ter pogosto prispevalo k nezaupanju do ustavne ureditve političnega sistema in k njegovemu doslednejšemu uvelavljanju. Na podlagi te globalne ocene uveljavljanja in delovanja političnega sistema, ki je konkretizirana za posamezne dele političnega sistema, so oblikovani predlogi, ki naj zagotovijo: — da se dopolni in razvija delovanje sistema na vseh ravneh organiziranja združenega dela in v vseh družbenopolitičnih skupnostih; — da se okrepijo integrativne funkcije in učinkovitost sistema z njegovo nadaljnjo demokratizacijo, s krepitvijo pravic in odgovorno-nosti delovnih ljudi in njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti ter z doslednim bojem proti birokratizaciji posameznih institu cij sistema ter nosilcev samoupravnih in družbenih funkcij; — da se vloga države na vseh ravneh družbenega organiziranja us- pi in da njeni orgapi učinkovito opravljajo funkcije, za kar je nujno zlasti izkoreninjanje vseh oblik neformalnega odločanja in delovanja odtujenih centrov politične moči na vseh ravneh politične organiziranosti združenega dela in družbe; da se razvije samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje kot temeljna oblika usklajevanja plu- ralizma samoupravnih interesov kot tudi izpopolnijo in razvijejo oblike odločanja z obveznim soglasjem! — da se zagotovi dosledno uveljavljanje ustavnih odnosov v federaciji, položaj, pravice in odgovornosti socialističnih republik in avtonomnih pokrajin ter njihova polna odgovornost za lasten razvoj in uresničevanje skupnih interesov v federaciji kot podlage za izgrajevanje federativne skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije na samoupravnih osnovah. V nadaljevanju je tovarišica Sker-bčeva spregovorila o nekaterih konkretnih predlogih in smereh delovanja za uveljavljanje ustavne zasnove političnega sistema, s poudarkom, da ni mogoče predlogov na posameznih segmentih političnega sistema gledati izolirano, temveč vedno v povezavi z drugimi predlogi, ki kot celota lahko zagotovijo večjo skladnost njegovega razvoja ter s tem tudi večjo učinkovitost. 1. — Na področju samoupravnega odločanja v samoupravnih organizacijah in skupnostih je v ospredju učinkovito uresničevanje odnosov družbene reprodukcije. Zlasti so pomembni nekateri predlogi, ki terjajo, da o investicijah odločajo delavci, torej tisti subjekti, ki nosijo posledice odločitev. Valerija Škerbec med predavanjem, ki je bilo zamiš Ijeno kot uvod in pomoč za sekretarje OO ZK krške občine pri vodenju javne razprave o kritični analizi delovanja političnega sistema. (Foto: M. Bodor) NAS GLAS 2 32 — Poudarjena je nujnost strokovnih in znanstvenih podlag za investicijske odločitve, javno opredeljevanje o teh namerah in informacijski sistem. — Funkcija investitorstva naj bi bila izključno omejena na organizacije združenega dela, v primerih, ko pa bi bila investitor družbenopolitična skupnost pa naj bi bila opredeljena v zakonu o združenem delu. — O sistemu celovitega planiranja gradivo poudarja načelo realnosti, sočasnoati, znanstve-nosti, kontinuiranosti in odgovornosti pri predlaganju in izvajanju planskih odločitev. — S ciljem spodbujati višjo stopnjo integracije v združenem delu ter spodbujanjadružbeno-ekonomskih odnosov v delovni organizaciji kot tudi poenostavitve odločanja oziroma njegove poenostavitve, kritična analiza predlaga, naj bi temeljni planski akti opredeli vse proporce in v tem okviru tudi vse elemente za samoupravno odločanje za petletno obdobje. — Izpostavlja tudi oblikovanje temeljnih organizacij združenega dela mimo pogojev,določenih v zakonu o združenem delu. Pomembni so tudi tisti predlogi, ki opozarjajo na vprašanja nujnega ločevanje med samoupravljanjem in vodenjem in na nujnost racionalizacije samoupravnih splošnih aktov. 2. Skladno z ustavno zasnovo obravnava kritična analiza odnose svobodne menjave dela oziroma samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti kot sestavni del družbenoekonomskih odnosov. Najpomembnejše so tiste opredelitve, ki terjajo, da delovni ljudje zadovoljujejo svoje skupne potrebe predvsem v svoji organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti, z neposredno menjavo dela v samoupravni interesni skupnosti pa le takrat, kadar posamezne potrebe presegajo neposredni interes in odgovornost posameznih uporabnikov, oziroma jih je potrebno zadovoljevati na podlagi vzajemnosti in solidarnosti. Kritična analiza predlaga klasifikacijo skupnih potreb in na osnovi tega se obvezno ustanavljanje interesnih skupnosti zagotovi le za skupne družbene potrebe. — Kritična analiza se zavzema za dosledno uveljavitev delegatskega sistema kot sestavine temeljnega produkcijskega odnosa, torej kot sredstva, prek katerega delavec neposredno odloča o ključnih odločitvah v družbenopolitični skupnosti. — Terja zlasti večje povezovanje delegacij in delegatske baze ter organov upravljanja v organizacijah združenega dela, zavzema se za institud zamenljivega delegata, za povezovanje delegacij za oblikovanje skupnih smernic za delo delegatov v skupščinah ter v skladu s tem terja tudi uveljavljanje delovanja zborov skupščine na način, ki bo skladen z njihovimi ustavnimi funkcijami. — Poudarjena je vloga zbora združenega dela, ki mora igrati odločilno vlogo pri sprejemanju sklepov ali odločanju temeljev politike družbenoekonomskega razvoja, kadar gre za razpolaganje z družbenim dohodkom, planiranje družbenega razvoja, ukrepe ekonomske in socialne politike, združevanje politike, združevanje dela in sredstev, pogoje gospodarjenja idr. Pri tem je pomembno uveljavljanje zborov združenega dela kot konferenc delegacij za oblikovanje smernic za delo delegatov v republiški skupščini in s tem tudi v odnosu do zvezne skupščine; to je tudi pot, da se zagotovi vpliv združenega dela na sprejemanje ključnih odločitev. — Naš volilni sistem je neločljivo povezan z drugimi segmenti političnega sistema,zlasti z delegatskim sistemom. Predlogi, ki so v kritični analizi v zvezi z volilnim sistemom in v zvezi z oblikovanjem delegatskega sistema tako za skupščine SIS kot družbenopolitične skupnosti,so bili upoštevani v naši republiki ob spremembah in dopolnitvah volilne zakonodaje. — V kritični analizi so obravnavane vse družbenopolitične skupnosti od občine prek republike, vključno z odnosi v SR Srbiji. Posebej je izpostavljena tudi vloga občine, v analizi je izpostavljena kritika prepočasnega razvoja občine kot odprte samoupravne skupnosti in s tem povezanega vprašanja o nujnosti pretoka družbenih sredstev med občinami oziroma na celotnem jugoslovanskem trgu. — Za uresničevanje ustavnega koncepta republike je bistveno, da republika uveljavlja enakovredno odgovornost za razvoj kot tudi za razvoj samoupravne socialistične federativne republike Jugoslavije na temelju dejanske ekonomske in politične oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Zato se kritična analiza tudi zavzema za uveljavljanje republike kot odprte skupnosti na temelju neločljive povezanosti razrednega in nacionalnega, za kar pa je odločilnega pomena ravno uveljavljanje temeljnega samoupravnega proizvodnega odnosa in s tem položaja delavca kot nosilca politične oblasti. Kritična analiza je tako presegla mnogokrat navrženo dilemo o primatu razrednega in nacionalnega, presegla je torej umetno zoperstavljanje enega in drugega, kar pa seveda ne zagotavlja, da bodo v praksi presežene nekatere negativne tendence, ki se odražajo v av-tarktičnem razvoju republik in pokrajin, kot tudi v enostranskem tolmačenju federacije, v kateri so republike in pokrajine ovira za skupen in učinkovit splošen razvoj Jugoslavije. PODELJENE LETOŠNJE PREŠERNOVE PLAKETE Srebrne Prešernove plakete, ki jih podeljuje ZKO Krško, so prejeli: Silva Golouh, Meta Habicht, Ernest Brez-nikar, Silvo Mavsar in Lojze Stih. Dobitniki bronastih Prešernovih plaket (priznanj kulturnih društev), pa so: Fanika Cigler, Slavka Ševerkar, ŠKD OŠ Senovo, Marjana Požun, Alojz Koprive, Karlo Meh, Ivan Ojstršek, Marjan Simončič, Ivo Umek, Marija Baškovič, Magda Ke-rin, Anka Kerin, Marica Založnik, Ivan Mirt, Stane Fabjančič, Albina Javorič, Edi Pohle, Ivan Grozina, Jože Habinc, Jože Teras, Marija Sotošek in Vidka Kuselj. Predloge so pripravili v kulturnih društvih, ZKO in literarnem klubu, plakete pa so bile dobitnikom podeljene na slovesnostih ob slovenskem kulturnem prazniku. 3. 4. NAS GLAS 2 33 11. MAJ: ŽALEC — CELJE — 11 čolnov Kajak-kanu klub Krško ZA KRŠKIMI VESLAČI JE USPEŠNA SEZONA Krški veslači so z vestnim delom pridobili precejšen ugled, njihovi dosežki pa veliko prispevajo k vse večji priljubljenosti tega športa v naši občini. Na rednem občnem zboru, ki je bil 28. februarja, so pregledali svoje delo v letu 1986. V minulem letu so usposabljali mlajše tekmovalce na treningih za nastope na tekmah, predvsem pa za zahtevnejše nastope v tekmovalnih razredih v predstoječi sezoni, poizkušali kar najbolje gospodariti s pridobljenimi sredstvi in opremo, skratka, realizirati zastavljeni program. Člani kluba so tudi v minulem letu dokazali, da je aktivno veslanje v Krškem priljubljeno, saj se je od 75 članov kluba 35 le-teh aktivno ukvarjalo z veslanjem, kar je tudi v slovenskem merilu lepo število, še posebej pa je pomemben podatek, da se veča število perspektivnih veslačev, t. j. pionirjev. Svoje delo so seveda potrjevali na tekmah v Sloveniji in sosednji Hrvatski ter prvič v Avstriji, udeležili pa so se tudi unske regate. V letu 1985 so bili na naslednjih tekmah in dosegli naslednje rezultate: 3. MESTO 4. MESTO 5. MESTO 6. MESTO: LUBI JANKO NOVAK MARJAN BEDNARŠEK SANDI BEVC DUŠAN K I K 1 KI K 1 EKIPNO 5. MESTO MED 11 EKIPAMI 18. MAJ: KOSTANJEVICA — ČATEŽ — 24 čolnov 1. MESTO 2. MESTO 4. MESTO: 2. MESTO; 3. MESTO 4. MESTO 5. MESTO BEVC DUŠAN NOVAK MARJAN LUBI JANKO ARH CIRILA BEDNARŠEK SANDI VUKČEVIČ JOŽE MERHAR DUŠAN KI K 1 KI KI K I K 1 K 1 EKIPNO 3. MESTO MED 16 EKIPAMI 2. JANUAR: PODSUSED — ZAGREB — sodelovali so s 14 posadkami 1. MESTO: BEVC DUŠAN KI T 2. MESTO: MIRT BOŽO KI T 3. MESTO: BEDNARŠEK TAMARA K 1 Ž 9. MAREC: PODPEČ — LJUBLJANA — sodelovali so s 13 posadkami 3. MESTO BEDNARŠEK TAMARA KI Ž 2. MESTO ARH JANKO KI P 1. MESTO BEVC DUŠAN K 1 T 5. MESTO JAKLIČ ZDRAVKO K 1 T 6. MESTO NOVAK MARJAN KI T 8. MESTO ŠRIBAR MATJAŽ KI T 9. MESTO MIRT BOŽO KI T 10. MESTO SEDAJ LEON K 1 T 3. MESTO NOVAK MATJAŽ K 1 T 5. MESTO VIRANT —TUMA •C2 T 19. MAJ: VAS KRKA — ŽUŽEMBERK — turistični spust po Krki. Udeležili so se z 10 čolni. 9. JUNIJ: RADEČE—Krško—Prireditelji veslaškega tur. maratona KKK Krško. Sodelovalo je 16 posadk iz 11 klubov. 12. JUNIJ: Štirje člani kluba so se udeležili 21. unske regate (mednarodne) na reki Uni od Martin Broda do Bosanskega Novega v dolžini 126 km in trajanju štirih dni. Naši veslači sobilimedboljšimi—tako je pisalo v Sportskih novostih. V letu 1986 planirajo reko Uno z večjo udeležbo (8 čolnov). 22. JUNIJ: KRANJ — PRASE — 9 čolnov 12. MESTO: NARAGLAV BOJAN KI 10. MESTO: ARH JANKO KI 11. MESTO: KOMOČAREVGEN KI 2. MESTO: LJUBI JANKO K 1 6. MESTO: NOVAK MARJAN K 1 7. MESTO: TUMA MATJAŽ K 1 4. MESTO: ARH CIRILA K 1 24. MAREC: ŽIROVNICA — ŠOBEC — 8 čolnov 3. MESTO: JANKO LUBI KI T 4. MESTO: BEDNARŠEK SANDI KI T 5. MESTO: SEDAJ LEON KI T 6. MESTO: NOVAK MARJAN KI T 20. APRIL: ŠOBEC — OTOČE — 12 čolnov 1. MESTO: ARH CIRILA KI Ž 2. MESTO: NOVAK MARJAN KI T 3. MESTO: BEVC DUŠAN KI T 6. JULIJ: SOČA — sodelovali 4. čolni 2. MESTO: BEDNARŠEK TAMARA KI 4. MESTO: BEDNARŠEK SANDI K 1 2«. JULIJ: PETANJCI — KROG (MURA) — 12 čolnov 1. MESTO BEDNARŠEK TAMARA KI P 3. MESTO: LUBI JANKO KI T 1». AVGUST-KRŠKA VAS—MNOGOBOJ—19. čolnov 3. MESTO: ARH JANKO KI M 9. MESTO: KOMOČAREVGEN KI P 4. MESTO: NARAGLAV BOJAN KI M 1. MESTO: LUBI JANKO KI T 5. MESTO: NOVAK MARJAN KI T 1. MESTO: BEDNARŠEK SANDI KI V 2. MESTO: MERHAR DUŠAN KI V 3. MESTO: SEDAJ LEON KI V 2. MESTO: BEDNARŠEK TAMARA KI Ž 3. MESTO: ARH CIRILA KI Ž 8. MESTO: DEGLERIA—RUMPRET C 2 T 11. MESTO: KOMOČAR — HRASTNIK C 2 T 4. MESTO. RUMPRET —JUG C2M.P EKIPNO SO ZASEDLI 2. MESTO 31. AVGUST: OKROG — BISTRICA (Mura) — 9 čolnov 2. MESTO: BEDNARŠEK TAMARA KI Ž 7. MESTO: NARAGLAV BOJAN KI M 7. MESTO: NOVAK MATJAŽ KI P 9.MESTO: KOMOČAREVGEN KI P 14. MESTO: ZUPANCJOŽE KI P 5. MESTO: NOVAK MARJAN KI T 7. MESTO: LUBI JANKO KI T EKIPNO SO ZASEDLI 5. MESTO MED 8 EKIPAMI V AVGUSTU so s 4. čolni nastopili na propagandni tekmi v Novem mestu. 7. SEPTEMBER: KLUBSKI SPUST PO REKI KRKI OB VASI KRKA DO ŽUŽEMBERKA 19. SEPTEMBER: Udeležili so se tekme v Avstriji, Graz — Wildon (32 km). 8 čolnov je prvič veslalo izven naših meja. Rezultati so bili zadovoljivi. 5. OKTOBER: 15. memorial »Rade Končar« BREŽICE — ZAGREB (42 km) 7. MESTO: NOVAK MATJAŽ KI P 29. MESTO: ROSTOHAR GAŠPER Ki P 39. MESTO: ANDREJAŠ SIMON KI P 6. MESTO: BEDNARŠEK TAMARA KI Ž 2. MESTO: NOVAK MARJAN KI T 6. MESTO: LUBI JANKO KI T 10. MESTO: POVHE MARJAN K 1 T 13. MESTO: JAKLIČ — ŽNIDARŠIČ C 2 T 2. MESTO: BLATNIK — KRANJEC C2M.P 3. MESTO: RUMPRET —JUG C2M.P EKIPNO SO OSVOJILI 2. MESTO MED 26. EKIPAMI iz Jugoslavije, Avstrije in Italije, kar je doslej največji uspeh KKK Krško. Naša dekleta in fantje so skozi celo leto trenirali vestno in marljivo, kar kažejo tudi rezultati. Če pa bi imeli več sredstev (finančnih in materialnih), bi se lahko udeležili še več tekmovanj in še večkrat razveselili svoje klubske tovariše in občane. 12. 10. 1985 so se udeležili tekmovanja v Kostanjevici — 3 x okoli kostanjeviškega otoka, ki so ga organizirali skupaj s ŠD Kostanjevica na Krki 1. MESTO 1. MESTO 2. MESTO 2. MESTO: NOVAK MATJAŽ NOVAK MARJAN SEDAJ LEON VUKČEVIČ JOŽE P V T V Prav gotovo pa gornjih rezultatov in aktivnosti ne bi mogli speljati, če ne bi imeli zadostne podpore pri ZTKO, v združenem delu in drobnem gospodarstvu naše občine. Vsi ti so omogočili kolikor toliko normalno delo in razvoj. NAS GLAS 2 34 V letošnjem letu želijo vključiti tekmovalce, predvsem v mlajših kategorijah, v tekme za kategorizacijo in pripraviti na Savi še tekmo v spustu med mostovoma v Brestanici in Krškem. Menijo, da bi bila tekma zanimiva tako za vrhunske veslače kot za gledalce, ki jih ni malo. Najti morajo prost termin, želijo pa tekmo povezati s pomembnješim praznikom ali jubilejem v krajevni skupnosti ali občini. Zaradi normalnega dela na treningih in s tem razvoja podmladka želijo nabaviti vsaj še tri čolne ter seveda dokončno usposobiti vozilo ter tako izboljšati pogoje za udeležbo na tekmah. Seveda pa ne odstopajo od osnovne orietancije klu- ba-mnozičnosti in rekreacije — saj se zavedajo, da samo tako lahko odkrijejo in vzgojijo vrhunske tekmovalce. Tekmovalnost pa je treba gojiti in razvijati tudi zato, da bodo najboljši, ki jim zgolj rekreacija ne zadošča, dobili motivacijo za svoje delo. Prepričani so, da le takšna celovita usmeritev ob predpostavki, da gojijo zdrave medsebojne odnose in skrbijo tudi za izobraževanje strokovnih delavcev v klubu, Vodi k novim, • vedno boljšim dosežkom in podpori javnosti. RORE 1986 Na tradicionalni skakalnici v RORAH je TVD .Partizan" Krško tudi letos (2. marca) organiziral skakalno tekmovanje. Udeležilo se ga je 23 tekmovalcev in okrog 400." pogumnih gledalcev. Po uspelem tekmovanju so skakalci sklenili, da bo za njih najbolje, če se preselijo iz okvira smučarskega kluba, ki zanje „nima časa", v TVD »Partizan* Vas zanimajo uvrstitve? pionirji: 1. Grubar Matija — Šentjernej 2. Lokar Andrej — Birčna vas 3. Vidmar Slavko - Birčna vas mladinci: REPUBLIŠKO PRVENSTVO V STRELJANJU SE BLIŽA Poročali smo že, da bo strelska sekcija TVD »Partizan« iz Leskovca gostitelj in organizator republiškega strelskega prvenstva 22. in 23. marca. Pričakujejo udeležbo okrog 600 strelcev iz vse Slovenije in se zavedajo odgovornosti, ki so jo prevzeli nase ob zaupanju, ki jim je bilo izkazano. Zato so leskovški strelci za pokroviteljstvo zaprosili Skupščino občine Krško, za predsednika organizacijskega odbora so izvolili Janeza Roškerja, pripravljalni odbor pa vodi Jože Arh, ki v strelski sekciji sicer opravlja delo tajnika. Jože Arh, organizator dela strelske sekcije TVD »Partizan« iz Leskovca, je navdušeno pripovedoval o uspehih »svojih« strelcev in o pripravah na republiško prvenstvo v streljanju z zračno puško. O. (O (ONO O co LESKOVEC'86 Očitno je, da uspehi, ki so Lesko-včanom priborili organizacijo tega srečanja, niso bili naključni, ampak so rezultat dolgoletnega temeljitega dela. Tekmovalne uspehe namreč še kar naprej nizajo: osem njihovih članov si je z izpolnitvijo norme (360 krogov za člane) na regijskem kvalifikacijskem tekmovanju (16. februarja v Leskovcu) priborilo pravico do nastopa na republiškem prvenstvu. Poleg teh osmih članov se bo (na podlagi rezultatov kvalifikacijskih tekmovanj) republiškega srečanja udeležilo še 11 tekmovalcev: 4 članice, 2 mladinki, 1 mladinec, 1 pionirka in 3 pionirji, kar je vsekakor spoštovanja vredna ekipa. Še en argument kakovosti: 23. februarja je bilo občinsko tekmovanje za ZLATO PUŠČICO, ki se je je lahko (glede na dosežene rezultate) udeležilo 18 strelcev. Med njimi je bil en član Impe-rialove strelske družine, trije iz TCP »Djuro Salaj«, vsi ostali pa iz leskovške sekcije. 1. Gorišek Damjan - Šentjernej 2. Kovačič Robi - Birčna vas 3. Žabkar Jože - Krško člani: 1. Labes Roman — Krško 2. Levičar Jože — Krško 3. Žvab Dušan - Krško Presežen je bil tudi dosedanji rekord skakalnice. Župan Jože iz Šentjerneja je skočil 41,5 metra, a je žal pri drugem skoku padel. EKIPNO: 1. Krško 2. Šentjernej 3. Birčna vas Foto: Jože Stibrič, Športno društvo TVD »Partizan« Dolenja vas NAS GLAS 2 35 OISaSJO KSAJLTOE SKUPNOSTI HUIJ1 KRAJ?*" Pust je v vsakem vrtcu izjemen dogodek. Čeprav je od takrat minilo že precej časa, objavljamo nekaj ..pustnih" posnetkov, tokrat iz obnovljenega vrtca v Dolenji vasi. Naš glas pač izhaja bolj poredko . .. Februarja so se člani TVD Partizan iz Dolenje vasi podali na smučarski izlet na Roglo. Zbralo se jih je dovolj za avtobus in fotografski aparat. Predsednik društva in organizator Jože STIBRIČ je z izleta prinesel nekaj uporabnih posnetkov, ki jih objavljamo. To sploh ni edina in zadnja akcija, ki jo pripravljajo pridni športniki iz Dolenje vasi. Razen šahovskega turnirja pripravljajo še nekaj veselih srečanj na snegu. NAŠ GLAS 2 36 JANEZ STANOVNIK V KRŠKEM Član predsedstva SR Slovenije,dr. Janez Stanovnikje v četrtek, 13. februarja 1986, obiskal krško občino. Najprej si je ogledal NE Krško in se pogovarjal z njenimi delavci, kratek čas se je zadržal tudi v TCP Djuro Salaj, popoldne pa je v DKD Edvarda Kardelja govoril posavskim komunistom in gospodarstvenikom o zapletenih mednarodnih ekonomskih odnosih in razmerah pri nas. (Foto: Ivan Krahulec) JANEZ STANOVNIK po obisku v Nuklearni elektrarni Krško Sem pod izredno globokim vtisom nad nuklearko, saj smatram, daje to neverjetno lepo vzdrževan in izredno uspešen objekt, še bolj pa so me veselili pogovori, ki sem jih imel z vodstvom nuklearke, ker je to nudilo meni in tudi njim priliko, da razpravljamo o mnogih problemih, ki se ne tičejo samo NE Krško, ampak tudi energetike v Sloveniji in Jugoslaviji nasploh. Smatram, to sem imel že večkrat priliko povedati, daje ekonomična cena energije porazna za vsak gospodarski sistem, saj taka nizka cena energije nepravilno strukturi-ra gospodarstvo in se potem razvijajo gospodarske veje, ki nimajo realne osnove za obstoj. Menim, daje realna cena energije ena najosnovnejših postavk našega programa ekonomske stabilizacije. Seveda do tega ni lahko priti ob sedanjih energetskih potrebah in perspektivi, ki se kaže v tem trenutku. Nuklearna energija je trenutno mejni proizvajalec in proizvodna cena energije iz nuklearke naj bi bila indikator, kakšna naj bi bila potem tudi splošna cena. To bi za hidro energijo in dobršen del termo energije pomenilo ceno, ki bi bila nad njihovo proizvodno ceno, vendar bi istočasno omogočilo energetiki akumulacijo, ki je še kako potrebna, da bi se energetika kot gospodarska veja normalno razvijala. Skratka, hočem reči, da kljub pogostemu povečevanju cene energije naša energija še vedno ni pravilno ocenjena, zato pa se neracionalno trosi in razmetava. Po mojem mnenju tudi okolje v veliki meri trpi zaradi tega. Če bi energija stala res toliko, kot stane družbo, bi ob proizvodnji energije lahko vlagali tudi v zaščito okolja, kar je po moje izredno pomembno. Če namreč veliki porabniki ne vzdržijo normalne cene energije, to pomeni, če prihajajo z argumenti, da njihovi proizvodi ne bodo mednarodno konkurenčni, da njihova proizvodnja ni mednarodno konkurenčna. Če to želijo, morajo plačati realno ceno energije, kot plačujejo realno ceno surovine, ki jo predelujejo. Popolnoma nemogoče je, da bi naše gospodarstvo preko nizke cene energije subvencioniralo njihove izdelke in jih usmerjalo v izvoz, ker to pomeni, da začenjamo izvažati del presežne vrednosti, ki jo ustvarjamo kot nacionalno gospodarstvo. I. M., S. M. MAMA JE SAMOSTALNIK GLAGOLA DELATI Mošo Odaloyič Roditi, /el/pitnih, pet bre&Wft SpaniiluLuk^ti. zamujeno marnfi J&tt&j&tlnik glagt ^»>Lx.—^ Posoli, dosoM, barAesi, Dober dan, fdff"> za, Ozimnico spraviti, ip, mama je samostalnik gl Pospraviti, pomesti, splesti rokavico, obWaWrpyeWkja^^aleV)&^iati — mama je samostalnik glagola delati. A oče niti krompirčka ne olupi, samo kdaj pa kdaj mami rože kupi... Zato mu ponavljaj, pa če bi iiba pela ti: — Mama je samostalnik glagola delati! Prev.: Neža Maurer Vodstvo aktiva kmečkih žena pri M-Agrokombinatu je 26. 2. 1986 organiziralo zanimivo predavanje. Marija Sedajeva je članicam aktiva — bilo jih je toliko, da je bila velika sejna soba občinske skupščine premajhna in so morali vanjo prinesti dodatne sedeže — spregovorila o higieni oblačil, obutve in stanovanja; ne samo o higieni v ožjem pomenu, ampak tudi o tam, kakšna obleka in obutev je primerna z zdravstvenega vidika, za delo, prosti čas ipd. Ob tej priložnosti so si žene lahko ogledale tudi razstavo čistil in drugih pripomočkov za higieno stanovanja ter dobile vrsto koristnih napotkov za pravilno izbiro teh sredstev. - Prav bi bilo, ko bi tako ali podobno predavanje pripravili tudi za širši krog poslušalcev, ne samo za kmečke ženske. (Foto: M. BODOR)