ŠTEV. 1	*	1Q30	*	LETO	I
Vsebina
Naš fantovski kros (pesem). — Dr. Gregorij Rožman: Mladina v katoliški akciji. — Fr. Jaklič: Janez 7.'Visokega (povest). — P. Hugo Bron, O. F. M.: Kolumbovi .vitezi. — Lojz.e Golobič: Ljubezen (črtica). — P. Kri/.ostoin : Da pota nas naša ne stro (pesem). — Dr. Ant. Brecelj: Šport in zdravje. — MDCCCXCllI: Mladi narodni gospodar. — Zapiski, —k: O požlahtnjevanju sadnega drevja. — Joža: Zimsko pisipo z’Gorenjsko. — IHuda fantovščina. — Lenivec ali garač. — Drobiž. — Nove knjige
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE
ITD.
„ nudi po izredno ugodnih cenah
KNJIGOVEZNICA
J U GO SLOVANSKE TISKARNE
PREJ Kb TL Da
V LJUBLJANI. KOPIT ARJ EVA ŠT.6/11.
Nova založba
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Kongresni trg
(v Zv ezd i) priporoča svojo
bogato zalogo
ose/) ur si knjig in revij, slovenskih,nemških in dr. Na željo naroča in dobavlja knjige in revije tudi iv. inozemstva: — unti-kvaričnili knjig, ki jih kupuje in prodaja po najugodnejših cenah; — pisarniških potrebščin, kakor papir, tintnike, svinčnike, radirke, peresa, zapisnike, mape in dr. po na j/.mer ne jšili d n e o n i h cenah. Solidna postrežba! Dobro blago!
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
V LJUBLJANI, DUNAJSKA (ES1A 17
S p r e j e m a v z a v a r o v a n j e :
1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe; b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljsko pridelke, žito in krmo.
2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu.
3. Sprejema v življenjskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Zastopniki v vseli mestih in larah.
Izdaja konzorcij »Kresa«. — Izdajatelj in urednik: Vinko Lavrič, Ljubljana. Kolezijska ulica 1. — Uprava: Ljudski dom, Ljubljana. — Stane 25 Din za vse leto. — Tiska Jugoslovanska tiskarna: K. Oeč.
Fantje !
Kres smo prižgali za Vas. Ne, prižgali ste si ga fantje sami, da nam vsem zasveti v klic in simbol po vsej domovini. Rekli ste, da naj bo Kres v luč na poti, da naj bo toplota, ki k delu podžiga, pa tudi v spomin naj bo, da nam je sveta naša zgodovina, ki je slovenska in katoliška.
i Iz teh načrtov	in želj se	je počasi oblikoval	Kres
v obliki in vsebini,	zato mu	oprostite malo	zamudo.
Odslej bo izhajal redno prve dni vsakega meseca. Že iz prve številke mu lahko razberete lice in smer, skušal pa se bo od številke do številke izpopolnjevati Za naše fante, to mu	je geslo, in v tem smislu	bo	zapisana vsaka beseda	v Kresu.
Svoie poslanstvo pa bo dopolnil Kres le, ako bo imel dovolj naročnikov. Prosimo zato, da nam po priloženi položnici nakažete vsaj polletno naročnino. Celoletno stane Kres Din 25'—. Prepričani smo, da bodo tudi tisti, ki jim pošiljamo prvo številko na ogled, z veseljem postali naši naročniki. In če bo vsak fant videl svojo dolžnost v tem, da pridobi vsaj še enega novega naročnika, potem bo zagorel naš Kres v veselje in ponos nam vsem!
V Ljubljani, 20. marca 1930.
Uredništvo In uprava
KRESA
Ljubljana, Ljudski dom
Jugoslovanska tiskarna ir Ljubljani. 834	30
H
:,s<’
V- \.
■■ •
"v
■
Jjž 1-"
{ r,J
>V £ O
■;
Naš fantovski kres
V nas fantih pa ogenj gori:
Ogen j za cloni. ogenj za rod, ogenj za sveto očino.
V nas je ogenj za delo in ogenj za borbo: pa je
ogenj za radost, in je ogenj spoznanja, ki dobremu sveti, ki zlobo preganja.
V nas je ogenj, goreč za pravdo pravice, in je ogenj
za b ram bo slabotnih, ki močni jim stopa na tilnik.
Še je ogenj, ki sveti v svetinje nam dedov, da naše oči, ko mlada zarja žare.
\ nas ogenj gori, ki naša srca v ljubezni vari, a naše pesti v jeklo kali.
V nas so plameni: vsi strnjeni rastejo v kres, ki
sestre in brate ogreva in sveti do samih nebes. Naš kres nas vse ko zlato pretopi, da skaže se vsak, ali je ali ni.
Naš kres bo mrakove pregnal in solnca nam božjega dal!
Zares —
naš fantovski kres!
Mladina v Katoliški akciji
Kres ste zakurili, fantje, kres, iz katerega naj v mogočnih plamenih izžarevajo vaše mlade moči, kjer naj se ogrevajo mrzli in tope trdi, da bodo vsi gorki in goreči za Boga in domovino.
Mlade moči, najlepši dar Stvarnikov zdravi mladini, morajo biti posvečene najvišjim ciljem, za katere je vredno vse žrtvovati. — Ta cilj nam kaže sv. oče v katoliški akciji, in pred vsemi drugimi kliče mladino k sodelovanju, ker je mladina polna življenja, podjetna in za nove oblike stare, večno neizpremenljive resnice dovzetna.
»Katoliška mladina« — s toplo besedo je sv. oče dne 7. februarja 1926, ko se je zbrala pred njim organizirana katoliška mladina rimska, razložil ta naziv:
Mladina — ime, ki pomenja velikodušnost zaradi vaših sklepov in vaših kreposti; ime, ki pomenja čistost in gorečo delavnost; ime, ki izraža gorečnost sedanjosti in upanje bodočnosti. Mladina, ljubljenec ne samo ljudi in namestnika Kristusovega, ampak Kristusa samega, ki je svojo posebno ljubezen do mladine kazal tako jasno. — Mladina katoliška — to je mladina, ki svojo čistost hrani v blesku vere in svojo gorečo delavnost vzdržuje z ognjem božje ljubezni, ki se hrani z onim božjim zakramentom vere in ljubezni, v katerem se neskončna velikodušnost božja daruje, ponižuje, žrtvuje za nas do popolnega uničenja.«
Katoliška akcija — sv. oče jo je 8. marca 1929 imenoval; »katoliško življenje v vseh pojavih«. V smislu te akcije deluješ, ako vedno in povsod živiš kot veretn katoličan, povsod: doma v družini, v službi, na potu, pri vojakih, sam zase in v druščini, med enakomislečimi in med nasprotniki.
Za tako dosledno katoliško-vemo življenje je treba baš tega, kar je fantu po naravi že dano, namreč korajže, neustrašenosti. Vprav posebno Vam je naslovil sv. oče besede, ki jih je govoril dne 18. maja 1929 jugoslovanskim romarjem, ko jim je priporočal duha resnice, svetosti in moči; »duha resnice, ki razsvetljuje in da vedno popolneje spoznavati vero; duha svetosti, ki odstrani v nas vsako oviro, ki nam brani približati se vedno bolj velikodušno Bogu; duha moči, ki nas stori povsem neustrašene v boju zoper m nogo lika zalezovanja, s katerimi svet skuša onemogočiti božja dela«.
Fantje, oprimite se z vso mladostno navdušenostjo in vznesenostjo apostolskega dela katoliške akcije!
Dr. Gregorij Rožman, škof.
Fr. Jaklič:
Janez; sz Visokega
1.
V hiši, kjer se nikdar ne razlega otroški krik in smeh, je puščoba in dolg čas. Tam je doma prepir med zakonci in ljubosumnost gleda iz vseh kotov.
Tako je bilo pri Debeloglavu na Višavi.
Debeloglav in ona sta	se	trudila	od zore do mraka	in zbirala
premoženje zase in za otroke;	zakaj dolgo časa sta se nadejala, da
bosta zibala, kakor sosedje	in	sosede.	Pa ni bilo treba.
Prva leta, ko sta se	vzela, sta	pričakovala onega,	kar je v
zakonu bistveno. Kasneje sta hrepenela, prosila in molila celo po božjih potih, da bi se ju usmilil Bog in jima dal zarod, za katerega sta se trudila in skrbela.
Kakor pa brez božje volje ne pade las z glave človekove, tako se tudi z božjo voljo pri Debeloglavu ni nič pripetilo. Vendar je Debeloglav upal in prosil dotlej, dokler ni spoznal, da na drevesu brez cvetja nikdar ni sadja.
Zibel, v kateri se je nekdaj gugal Debeloglav sam, je razpadla, razjedena od črvov, Debeloglav je pešal in lasje so mu siveli, najprej za ušesmi, potem pa čimdalje bolj, da jih ni mogel več skrivati. Ona je izgubljala zobe, njena lica so venela, in tožila je o bolečinah v križu. Tedaj sta vedela, da sta zastonj upala in hrepenela, in da na razvalinah ne vznikne novo življenje. In o lepi prihki je vzdihnila ona: Sama ostaneva!«
»Sama!« je ponovil on ves otožen.
In ta vzklik je spremljal globok vzdihljaj, iz katerega je odmevalo bridko očitanje, srčna žalost in obupanost, in še sto drugih grenkih občutkov, vsled katerih je žena takoj zaihtela.
»Sama!« je nadaljeval 011. Zapuščena in zaničevana. Upal sem, da mi bo hči postregla na starost, da mi ibo zvest sin zatisnil trudne oči, kadar mi bodo ugasnile. Kolikokrat sem bil spehan, premočen od znoja, ki je uhajal iz razgretega života, in truden na smrt! In zakaj? Privoščil si nisem niti boljšega grižljaja in požirka, ker se mi je zdelo škoda denarja. Varčeval in skoparil sem, da je bilo greh, zato, da se mi je množilo imetje. In za koga? — Jokal bi in se togotil! Za druge! — Drugi bodo uživali sad mojega truda in spravili plodove mojih krvavih žuljev! — O, jaz bedak! Tuj rod se bo mastil z mojim denarjem, a jaz sem stradal in požiral vpričo pivcev sline!...«
»Če pa ni bila božja volja...!«
I, seveda! Ivo bi bila moja, zgodilo bi se bilo pač drugače. Tako pa... O, bo pa sedaj drugače! Ti ne boš samo krompirja in močnika kuhala, ampak kaj boljšega: meso bova jedla in vino pila.'
>1, kajpak! Lej ga dedca! Na starost naj postaneva pijanca in snedeža, da bodo ljudje za nama s prstom kazali in se posmihali.'
Kam pa boš dajala? Ali moreš vzeti s seboj grunt in denar? Zapravila bova midva, da ne bodo drugi.<
»E, bova pa /.lahti pustila, saj jo imava! Gotovo se bo ustreglo tistemu, kdor bo dobil kaj za nama. In morda bo še molil za nama ali vsaj hvalil naju .. .«
»Zlahta? Pravijo, da žlahta nikomur ne dela veselja in časti.'
Ro pa nama!«
»Žlahta? Čakaj no, saj še ne vem, ako je kaj imava.
»O, jaz jo imam na Globokem. Nisva še tako sama.«
No, mojega deda brat je bil pa na Visokem oženjen. Menda je še tisti rod tam gori, ako jih ni Bog tako zapustil kakor naju.
»Da bi naju ne bil tako! Takih skrbi in premišljevanj nama ne bi bilo treba. Pa da je vsaj tako! Edina tolažba — žlahta! — je še ostala nama; vsaj zato morava biti sedaj Bogu hvaležna.«
sEj, žlahta! Ni, da bi jo hvalil! Pa boljše je nekaj kakor nič. Jaz bom premislil prej dobro! Žlahta naju itak ni nikdar obiskavala, kar bi se bilo pač spodobilo, zato je ne poznava. Radodarnih rok pač ni bila.«
Ej, ni bila! — Kar imava, spravila sva sama skupaj.«
»Saj to, to gre meni po glavi! To se mi zdi bridko! Za otroke sva se trudila, pa pride v druge roke.
»Kaj pa hočem?« je zastokala ona in zaihtela.
Ej, ne bom trpel več kakor črna živina in stradal tudi ne bom in trpel žeje! Zakaj bi stiskal, ko še ne vem komu?
»I nu! Kar je prav, ti ne bom branila.«"
2.
Debeloglav se je vdal in sprijaznil z mislijo, da pusti svoje premoženje žlaliti, kajpada svoji — z Visokega.
Pa kakšna je vendar ta žlahta? Ta misel ga je mučila in naposled spravila na pot, žlahto obiskat.
Z Višave na Visoko je daleč. Neke poletne sobote se je Debeloglav odpravil na pot. Na dežnik je nataknil culo, v katero je bila natlačila Debeloglavka pečenine za moža in žlahto, v roko je pa prijel gorjačo in odrinil radoveden, kakšna je neznana žlahta in ako je vredna, da prevzame njegovo dediščino.
Na Visoko je bil prispel pred mrakom.
Pri prvi hiši je vprašal kinieta, ki je kadil tobak pred hišo. Prijatelj, veste, če sem prišel prav?
-Borne, da ne vem; to vi veste!« je odgovoril mož.
Je tukaj na Visokem?< Borne, da! Če znate brati, berite!« pa je pokazal na tablo, ki je visela visoko na steni hiše.
Vas Visoko« — je bral Debeloglav in si mislil:	Bo že prav.
Čast Bogu!« Pa je pomeril kmeta od nog do glave in vprašal dalje:
^Zlahtnika Debeloglava iščem na Visokem, ako je še živ.«
Debeloglava? Debeloglava? Tega pa ni čak! Sosed moj
se piše Debeloglav. Mož, odkod pa ste vi?«
Z Višave! Sedem ur hoda odtod, na dolenjsko stran.«
O, bo pa že prav! Tudi mojega soseda rod je od tam nekod. Pa pojdiva! Niste bili še nikdar tukaj?
O, ne! Predaleč je, da bi se pogosto obiskovali.«
iBorne, da! Bo pa že kaj posebnega! Zastonj niste naredili daljne poti!«
>Da bi je le ne bil! Ima kaj družine ta moj žlahtnik, kako mu že pravite?«
»Beligoj! Kakor bi hruško otresel, velike in majhne. Pa lejte ga, tam-le v ogradi seno naklada. Hoj, hoj! Beligoj!
»Hoj! Kaj je?«
»Le pojdi les! Gosta imaš!«
»Precej! Povežemo še, pa pridem. Stopita tačas v hišo!«
Debeloglav in kmet stopita v Beligojev dom, kjer je gospodinja ravno kuhala večerjo.
»Soseda! Gosta sem ti pripeljal.
Oh, jemnasta, sosed, sedajle na noč! Ali ga ne moreš prenočiti sam, ker veš, koliko je nas, da nimamo prostora v hiši niti pri skledi?« je govorila in ogledovala tujca, ki je vsled tega stopical in godrnjal.
No, 110, no! Pa ne bom nadlegoval.«
Oh, mož, ne zamerite; ko bi vi vedeli, kako je pri nas!«
»Ti, soseda, le sprejmi moža! Vaš žlahtnik je. Ako pa ne bo postelje, prenoči lahko pri nas. Kajne, mož? In zajel bo tudi lahko pri nas.«
Žlahtnili? se je začudila neverjetno gospodinja. Pa vas ne poznam.«
Kakor jaz vas ne, pa zato smo si menda vendar v rodu. Jaz sem Debeloglav z Višave na Dolenjskem, od tam, kjer je vaš rod doma, saj se tudi vi za Debelglava pišete.«
»Res je! Od tam so prišli predniki mojega moža in so prinesli s seboj ime Debeloglav. Bo že res tako. Pa stopite v hišo, jaz pokličem moža, ki se mudi v ogradi.«
O, ni treba. Sem ga že poklical sam poprejle.«
V zibeli je spalo dete, drugo se je igralo sredi hiše z deščicami in klinčki, dvoje večjih je pa prišlo za njima ter sedlo k peči, da si ogledata neznanega strica.
Debeloglav je razvil culico in dal otrokom nekaj peciva, izprašujoč jih po imenih.
Mož, glejte, da vam ne zmanjka,: se je zasmejal kmet. »To niso še vsi.«
O, ne, ne!« je vzdihnila ona. »Tega mrkaja je toliko, da ga je res že preveč. Pa, kakor je božja volja.«
»Tako je! Z božjo voljo jih je pri vas dosti, pri nas pa nič, dasi smo želeli.«
O, to se lahko pomaga,« se je nasmehnila Beligojka. »Izberite si katero pri nas, saj lahko pogrešimo, seveda, ako smo si res v rodu — in vi boste imeli veselje, ako vas otroci vesele, mi pa manj skrbi.«
Soseda, menda ti ni nobeno odveč. Sedaj ponujaš, ko bi pa prišlo do tega, bi si pa gotovo premislila.«
Beligojka se je nasmejala: »Človek jih je včasih žalosten vsled samih skrbi, pa vendar so nam dostikrat v veselje... Usedita se in počakajta njega, jaz moram pred peč, da mi ne vzkipi.«
Možaka sta sedla k mizi vsak na drug vogal in se razgovarjala o vremenu in letini. Debeloglav je medtem opazoval. Videl je revščino, ki se je držala hiše, videl je pa tudi zdrave otroke, ki so sedeli pri peči. In zato je blagroval svojega žlahtnika in mu zavidal. Navzlic svojemu premoženju se mu je zdel žlahtnile premožnejši in srečnejši, kakor je bil on.
Da ni bila božja volja...!«
Zamislil se je in za hip mu je vzplaval njegov duh na Višavo, na ono Višavo, koder se že dolgo, dolgo ni razlegal otroški jok in krik. Ropot ga je vzdramil, da je posluhnil.	/
Franca, kdo pa je prišel?«
Zena je stopila na vežni prag in pripovedovala zamolklo, kar se je pa vendar slišalo v hišo:
Tvoj žlahtnik je. Tako pravi in menda bo res, ker je nekoliko podoben tebi. Pa zdi se mi, da je premožen. Otrokom je peciva prinesel. Videti je, da ima rad otroke. Dejal pa je, da jih sam nima.«
»Bo pa že kakšen stiskač, ker mu ni dal Bog otrok, boječ se, da bi jim hrane ne privoščil. Kaj neki iztiče tod na starost? Kje je pa bil doslej ta naš žlahtnik, da ga nismo spoznali? — Ljubezen ga ni sem prignala. Dvomim.«
Meni se ne zdi napačen. Pa boš sam videl, le brž zapelji voz in stopi v hišo! Vem, da te težko čaka.
/ »Pa naj gre!«
Voz je zropotal naprej.
»Ta dva tudi ne vesta, kaj govorita in tiho se ne znata pomeniti,« je zagodrnjal sosed.
Debeloglavu je prihajalo vroče.
»Stiskač! Zato ni otrok!«
Njegov duh je šinil v preteklost, da presodi resnico Beligojevih besedi. In njegov duh je spričo takega očitanja sodil in obsodil Debeloglava kot stiskača, da je le-ta vzdihnil: »Moj Bog, ko bi bil to .vedel! Zakaj nisem že prej nikdar prišel na Visoko!«
Vzbudilo se je v njeni kesanje in neznana sramota, da si je mislil: »Kako bom pogledal temu žlahtniku v oči, ki me tako pozna, dasi me še nikdar ni videl.«
»Takole se pa včasih kaj izve!« je menil Debeloglav.
»Nista tako hudobna kakor pa nerodna,« je odgovoril sosed nejevoljen, ker se je Beligoj tako slabo obnašal.
Ni minulo dolgo časa, da je prišel gospodar počasi v hišo.
»Dober večer!« je pozdravil zamolklo in obstal pri vratih.
»Pozdravljen, moj neznani žlahtnik!« je izpregovoril vljudno Debeloglav, kolikor je pripustila njegova natura, vstal in stopil naproti, ponujajoč desnico.
Žlahtnik? — Odkod?« je vprašal Beligoj, držeč Debeloglavovo desnico.
Od tam, kjer je bil doma tvoj oče.«
»Debeloglav z Višave?«
»Debeloglav!«
»Tako je prav! S kakim namenom pa si prišel od tamkaj?«
»Prišel sem z dobrim srcem!«
»Bog daj!«
Beligoju je izginila nezaupnost z obraza.
Žena je bila medtem posvetila in otroci so privreli skupaj.
Debeloglav je razdelil vse, kar je imel.
»O, ko bi bil vedel, da jih je toliko, prinesel bi bil več... Preden pojdem, jih bom moral prešteti. Srečni ste!«
»Devet jih je, starejša dva sta še zunaj,« je pravil Beligoj. »Ako dobimo pa še deseto, kar je vse mogoče, naj gre desetnik ali desetnica po svetu, ker pri meni res ne bo več prostora.«
»Kjer jih devet jč, bo pa še deseto zajemalo,« se je oglasil sosed.
Beligojka se je zadovoljno zasmejala:
»Prav praviš, sosed! Bo že Bog poskrbel.«
»Ej, seveda, skrbel bo že, toda trpel bom jaz. Pa naj bo kakorkoli, zakaj bi si sedaj belili lase, ko imamo žlahtnika tukaj! Takole sva si še potem takem midva malo v rodu?«
»Menda še precej! Ako se ne motim, sva bratrancev otroka. In to je še bližnje koleno!«
»Če ne tretje?«
»Kaj bosta iskala sedaj žlahtanje,« se je potegnila ona odločno. »Ti, dedec, ti si Debeloglav, ta mož je Debeloglav, jaz sem tvoja žena, in to so najini otroci, in to je menda vse skupaj žlahta, dobra žlahta, pa naj je v tretjem ali pa sedmem kolenu. Sedite za mizo!«
Beligojki se je žlahtnik z Višave prikupil, ker ni prišel k otrokom praznih rok.
»Večerja bo kmalu! Zajeli boste tudi vi, žlahtnik. Ne vem, kako bi zinila, da bi bilo prav.«
»Kar po domače. Za mene pa ni treba skrbeti, ker nimate.«
»Kdo to pravi?«
»Saj si povedala prej, da nimaš prostora, ko sva prišla s sosedom sem,« jo je zavrnil Debeloglav ravnodušno.
»Prej? Moj Bog, kdo je pa vedel, da si naš žlahtnik, pa povrh še najbližji žlahtnik mojega moža? Naš človek si! Zate je prostora in vsega dovolj v naši hiši, — kajne, Štefan?«
Mož je čudeč se pogledal Debeloglava in ženo.
»Prišel si tako od daleč, in prvič se vidimo nocoj, pa nočeš ostati pri nas, da bi z nami zajel in se kaj pogovorili! Zakaj?«
»Oh, veš Štefan,« se je oglasila žena, »jaz sem prej godrnjala, ko sta prišla sem s sosedom, ker ga nisem poznala. Saj veš, kako je. Odpusti mi, Debeloglav, in te sramote nam nikar ne naredi!«
»Pa ostanite!« je pristavil sosed. »Saj ni tako hudo mislila, kakor je prej vpila.«
»Ako res nisem -za nadlego, kar nisem rad, pa ostanem. Res bi mi bilo žal, ako bi moral tako naglo odtod, kamor me je od daleč pripeljalo srce, ne da bi se bili do dobra seznanili.«
Beligoju je bil Debeloglav všeč: »Ne sodi moje žene po besedah! Ako je kaj napačnega zinila — kolikokrat ženska napačno zine! Odpusti ji in ostani! Njeno srce ni tako slabo, kakor njen jezik!«
(Dalje.)
P. Hugo, O. F. M.:
Kolumbovi vitezzi
Američanom je viteštvo že prirojeno. On je gentleman. Je res prijetno občevati z njim. Kdo ve, kake vere je, če sploh katere, Bog zna, kakega svetovnega, političnega ali drugega naziranja je. A se zaveda, da bi samega sebe obsodil, če bi se kakorkoli, ali radi česarkoli netaktno obregnil ob koga, o katerem ve, da čisto drugače misli in čuti kot on sam.
Prijazen je, vljuden, uslužen napram vsem in vsakomur. Kavalir je, četudi ne krščanski kavalir. Kot tak ima že neko privzgojeno nagnjenje do viteških organizacij, ki njegovo gentle-manstvo nekako posvetijo z viteškim sijajem. Zato je v Ameriki toliko viteških organizacij s tajnim sprejemnim obredom in tajnimi cilji.
Ko so katoličani videli, kakšen magnet so zlasti za mladino te viteške organizacije, a so obenem spoznali, da so često šole verske brezbrižnosti, če ne izrečne sovražnosti, jim ni kazalo drugega, kakor misliti na slične lastne organizacije. Ustvarili so »Red katoliških borštnarjev in borštnaric«
(Catholic Order of Foresters), kakor jim pravijo ameriški Slovenci. Ze ime kaže na nekaj tajinstvenega. Kmalu so bili njegovi »dvori« (courts) po vsej Ameriki razširjeni. A tako skrivnostni, kakor pravi viteški redovi, ti l>orštnarji in borštnarice niso, ne v svojem sprejemnem obredu ne v svojih smotrih. Mikavnost strogo tajnih viteških redov pa z njimi za katoličane
še ni bila odstranjena Je bilo treba Kolumbov vitez v s,am kroju misliti na pravi katoliški viteški red
nalik framasonom. Ta potreba je rodila »Red Kolumbovih vitezov«
Zamislil ga je katoliški župnik Kev. Mihael McGivney v New Haven, države Connecticut, kjer je domovina tako zvanih :: jenkijev« (Yenkee), prvotnih angleških naseljencev. Sredi januarja 1882 je povabil svoje zaupnike k sebi, jim razodel spočeto misel in predložil svoj načrt. Po raznih posvetovanjih in razgovorih o ustroju novega reda so sestavili pravila in jih predložili pristojni državni oblasti v potrjenje. Ta jih je 29. marca 1882 potrdila. To je torej postavni rojstni dan Kolumbovih vitezov. A preden mu je bila vdihnjena tajinstvena duša, je preteklo še več ko dve leti. Sprejemni obrednih jim je delal nemale težave. Dne 7. julija 1884 je bil tudi ta predložen vrhovnemu vodstvu reda in odobren. Ko je še cerkvena oblast dobila vpogled v njegove skrivnosti, je red končnoveljavno dozorel.
Kako potrebna je bila taka viteška organizacija, priča njen sijajen razmah. Daši je bil red Kolumbovih vitezov prvo desetletje bratska podporna in zavarovalna organizacija in tedaj poznejšim privzetim članom nedostopen, se je nepričakovano hitro razraščal. Dve leti mu še manjka do zlatega jubileja, pa je danes razširjen po vseli državah ogromne Unije in daleč preko njenih mej v srednjo in južno Ameriko, Kanado in otočje. Število vitezov se ceni nad 700.000, število viteških odborov okrog 5500. Približno ena tretjina je zavarovanih, ostali so privzeti.
Organizirani so Kolumbovi vitezi po vzorcu ameriških Zedinjenih držav. Krmilo celega reda ima v rokah vrhovni viteški zbor (Su-preme Council of the Knights of Columbus). Ta sestoji iz dveh odborov: aktivnega in izvršilnega. Aktivni odbor tvori osem najvišjih uradnikov reda. Poleg teh so še polnomočni člani najvišjega aktivnega odbora nekateri vitezi starešine ter zastopniki viteških zborov poedinih zveznih držav (State Deputys). Vsi ti imajo v na j višjem zboru odločilen glas. Izvršilni odbor ravnateljev (Board of Directors) ima v najvišjem zboru le posvetovalni glas. Njegova naloga je: odredbe aktivnega odbora v redu izvesti in nadzirati ves komplicirani upravni aparat reda.
Vrhovno vodstvo reda v poedinih državah ima v rokah državni viteški zbor (State Council), katerega glava je državni zastopnik v najvišjem zboru (State Deputy). Ostalo članstvo državnega viteškega zbora tvorijo: bivši državni zastopniki reda v najvišjem zboru, veliki vitezi (Grand Knights) krajevnih viteških zborov dotične države ter slični uradniški štab, kakor zgoraj pri najvišjem aktivnem odbom.
Krajevnim viteškim zborom načeluje veliki vitez (Grand Knight), z uradniškim osobjein kot zgoraj. Za organizacijo krajevnega vitež-škega zbora je treba najmanj 20 zavarovanih vitezov. Te dopušča red le po malih mestih. Drugače gleda na to, da so krajevni viteški zbori
močni. So taki, katerih članstvo presega 2000. Tak /.bor si more postaviti svoj viteški dom, najeti svoje klubove prostore, kjer se lahko nemoten zbira k uradnim sejam in družabnim prireditvam.
Najvišji aktivni odbor ima vsako leto najmanj eno uradno sejo. Najvišji izvršilni odbor mora imeti najmanj štiri letne seje. Glavni odbori poedinih držav se sestajajo po enkrat na leto. Posamezni krajevni viteški zbori morajo imeti redne mesečne seje. Vse redovne seje se vrše strogo po poslovniku, se otvarjajo ter zaključujejo z molitvijo.
Nas bolj zanima notranja organizacija reda. v kolikor nam je dostopna. Kolumbovi vitezi so izključno moški katoliški viteški red. Vsakemu moškemu, ki je praktičen katoličan, brezmadežne preteklosti in osemnajst let star, so odprta vrata vanj. Za fante od štirinajstega do osemnajstega leta je red pred par leti zasnoval mladinsko viteško organizacijo (Columibian Scjuires), ki naj bi mu dajala že z viteškim duhom prežet naraščaj. Glede kandidatov, ki se pri-glašajo izven naraščaja, je red zelo previden. Drži se načela: Rajši manj, a tisto dobro. Šele po daljšem poizvedovanju o njih versko-moralnem mišljenju in življenju in po 'kompliciranih preizkušnjah se kandidatom zagotovi sprejem. Na dan sprejema morajo prejeti svete zakramente.
Red ima doslej štiri viteške stopnje. Peta se pripravlja. V prve tri stopnje je kandidat lahko hitro drugo za drugo sprejet. V četrto stopnjo sprejemajo le vsestransko ustaljene in preizkušene viteze. Sprejemni obred v vsako stopnjo je nekaj skrivnostno veličastnega. Kandidat ima takoj priliko pokazati, če ima kaj viteškega duha. Prestati mora težko preizkušnjo, ki je živci marsikaterega ne zdrže kljub viteški volji. Nikoli prej se morda mladi vitez ni tako. globoko zavedel svojih dolžnosti kot človek in katoličan napram sebi, Bogu in bližnjemu kot ob tej priliki. Duh, ki se mu ob sprejemu vcepi, je nekak viteški krst, ki se mu nalik neizbrisnemu znamenju vtisne v dušo in ga vedno opominja, kaj je.
Ko je bil kandidat sprejet v prvo stopnjo, postane polnomočni Kolumbov vitez, z vsemi pravicami in dolžnostmi zavarovanega ali samo privzetega viteza. Ob tej priliki se mu tudi zaupa tajno spoznavno znamenje (Pass Word), s katerim se povsod lahko legitimira kot pravi Kolumbov vitez. Ta tajna spoznavna znamenja vrhovno tajništvo po potrebi spreminja. Obenem dobi pravico do zunanjega vidnega znamenja, po katerem ga v javnosti lahko vsak spozna. Kake uniforme vitezi prvih treh stopenj nimajo. Le vitezi četrte stopnje imajo svoj slavnostni kroj za slovesne nastope: črno salonsko obleko z visokim cilindrom, širok bel trak, kakor je pas zastavonoš, ter častno sabljo.
Ko bi kdo pozneje omadeževal svojo viteško čast in redu na ta ali oni način škodoval na ugledu, ga vrhovno vodstvo krivdi primemo kaznuje ali z denarno globo ali z začasno suspenzijo ali popolno izključitvijo, četudi je morda zavarovan vitez. Med kazniva dejanja se po pravilih štejejo: neviteško obnašanje, izdajanje tajnih spoznavnih znamenj in drugih redovnih skrivnosti, nepokorščina, zanemarjenje dolžnosti, javni škandali, med katere se šteje tudi pijanstvo, obsodba pfi sodišču, zanemarjanje versko-cerkvenih dolžnosti.
Namen Kolumbovih vitezov je, ameriškega katoliškega gentle-mana preoblikovati v krščanskega kavalirja. Za Boga in domovino (For God and Country) je njih geslo. Vsa njih dosedanja zgodovina priča, da jim to geslo ni bilo le gola beseda. Od države, ki jim dolgo ni nič kaj zaupala, so to častno priznanje s svojim dobrodelnim in vzgojnim delom, zlasti med vojno in potem, izsilili. Cerkev jim je to priznanje rada dala sama. »Desna roka Cerkve«, novodobni križarji«, s takimi in sličnimi laskavimi naslovi so jih ameriški škofje in papež sam že ponovno odlikovali. Zaslužili so jih.
(Dalje.)
Slovenski Kolumbovi vitezi (4. stopnja). 12
Golobič Lojze:
Cfubeszen
Telo mi je bilo tiste kakor namlateno in duša trudna za
grob.
Ze teden dni nisem vedel ne za jutro, ne za poldan, ne za večer: tonil sem v knjige ...
Poldan je zvonil po zagrebških cerkvah, jaz pa sem bil gluh. Zagrnil sem okno, da ne bi videl delavcev, ki so vreli iz tovarn na obed...
Neko domotožje je sililo iz duše. Še niže mi je glava zlezla na knjige.
Šele pod večer, ko so se vžgale ulice, sem se domislil, da imam štiri dinarje v žepu. Veselo oblečeni površnik in potisnem klobuk na glavo. Ta večer po strani kot fantje, kadar pijo ... Kralj sem bi s štirimi dinarji. Vem za obednico, kjer se najem za nje. in to za nazaj in za naprej: v pozne ure bom mogel sedeti v študiju.
Krenem v Vlaško ulico. — Od vogla mi zajavče mlada žena v obraz:
Gospod, otroke imam, pa niso še danes jedli.. X
V večeru je blestel bled obraz, zarja ga je mrtvaško oblila. Iz oči, iz lic, iz rok je medlela bolezen.
Vsaj dinar, gospod!«
Prosila je v mojem jeziku, v onem, v katerem se izjočeš v naj-grenkejši uri, pa ti odleže; ker zdi se ti, da te je mati v grob čula in da te je Bog v nebesih poslušal.
Poiskal sem svoje imetje, svoj grunt...
In snel bi klobuk in ji ga dal. In slekel bi površnik in jo ogrnil. Tako mi je bilo, kot da joče pred menoj moja sestra: iz iste zemlje, iz iste krvi, pa bolna in revna kot jaz.
»Bog plačaj stokrat!«
Pogledala me je in mislil sem, da je Marija iz domače cerkvice, kamor sem v davnih letih nosil rože. Samo te oči so bile polne solz.
Obrnil sem se. Za mano je ostala obednica ...
V meni so se odprla nebesa. Še bolj sem potegnil klobuk na desno uho, prav kot pastir, kralj pašnikov in šum in svobode. In nič nisem vedel, da sem že od jutra tešč. Glava se mi je zjasnila kot vedro morje in zopet sem zlival vanjo modrost iz težkih knjig.
Zunaj je sijala razkošna noč, od tisoč luči ožarjena, in bogati mladeniči ko bogatim mladenkam šepetali o ljubezni; siti so bili večerje in brezdelja in laži...
* * *
Brat,
doma si v Sloveniji, pod Gorjanci: v sirotici Beli Krajini; na zelenili dolenjskih gričih; pod mrklimi stražarji gorenjskimi; v dišečih trtjih štajerskih; in na notranjski zemlji, kjer si mejaš svojim bratom onkraj meje:
Cuj mojo ibesedo!
Srce odkleni in nikdar več- ne zavrtaj ključa! Naj lije ljubezen iz njega kot topla voda. Naj pijejo to vodo vsi!
Naj jo pijejo sirote, ki nimajo ne očetov ne mater. Morda spe v grobu. Ali pa jih ni... Ali je dete krivo, da ne pozna očeta? Ne bodi trd in ne očitaj! To je težak greh!
Naj jo pijejo raztrgani siromaki! Star in betežen krevlja v vas prosit prenočišča; nadušljiv in neveljav stopi na prag in se odkrije. Ti mu pokažeš soseda. Sosed zopet soseda. Tako pride na kraj vasi, gladen in premražen, in legne v listje k psu...
Tako učiš srce, naj ti bo še trše. Ko boš star. se ti bo strdilo v kamen.
Naj pijejo tvojo ljubezen tudi bratje, ki so se zgubili. In sestre, ki so zašle. Razumi jih v nesreči, ne sodi jih! Bodi jim brat: tvoja ljubezen jih bo vrnila ...
Naj pije tvojo ljubezen tvoj dom. tvoj oče, tvoja mati! Vse moči zakoplji v zemljo, ki ti da vsakdanjega kruha, in ne zapusti je in ne zataji je. Strašna je osveta domače zemlje. — Oče in mati pa se naj le veselita nad teboj. Bog ne daj, da jima bi oral brazde V obraz. Ne boš dolgo živel in ne bo ti dobro ... In črv te bo grizel, ko jih zakoplješ.
Usmiljenje imej do živali!
Bog jih je dal kakor rože na senožeti. In ne bodi bolj besen kakor zver. Dušo imaš in možgane. Ves dan sem bil žalosten, ko sem videl divjaka, ki je konje s koloni bil. Mislil sem takrat, da Bog ni vsem ljudem duše vdihnil...
Brat, brez ljubezni boš mlad umrl. Samo kot siv, mrzel kamen na gmajni lioš ...
Če imaš ljubezen, živiš v vse veke:
Morda greš na tuje: ni očetovega svarila, ni materinega žalostnega pogleda, ni domače cerkve — in glej: premnogo lepih naukov in bodril — ugasne, kakor da jih nikdar bilo ni. In živiš brez vseh postav. Vse si zgubil: pot v cerkev, pot v domačijo, molitev in pesem. Pa ako ti je le eno ostalo: srce, dobro, usmiljeno, sočutljivo, spregledal boš... Zakaj človek s srcem ne more	biti dolgo brez	Boga;
samotno in prazno je	v njem. Bolno je srce,	dokler	mu vnovič ne
posveti luč. Še nikdar	se ni za zmerom zgubil	človek,	ki ima	v srcu
dobroto. Vedno znova	se mu stoži po božjem	...
Ljubezen te bo vrnila, brat.
Pa še to imej v mislih: za vsako usmiljenje, za vsako sočutno besedo boš prejel sto blagoslovov. Na grunt bodo rosili, na tebe in tvoje. In tvoji otroci bodo rasli iz zgleda. Videli bodo tvojo ljubezen, ko potrka na vrata prosjak ...
In ko boš nosil visoka leta, ti ne bo treba preko praga. Na rokah te bodo nosili.
Učil si jih ljubezni...
P. Krizostom:
jDa pota nas naša ne stro...
Sredi tihe noči dvigamo svoje dlani v prižgano nebo.
Nasuj nam, Gospod, zlato svojih jasnih zvezd, da se nam oči odpro v tajnost tvojih cest.
Vere nam daj, ki prestavlja gorč.
Ljubezni nam daj, ki prekvaša srce.
Luči nam daj, da nam razžari te mlade dni.
Saj veš, Gospod, dolga je še naša pot do solnca iz mrzle globeli,
Pri vsej naši mladosti smeli — nam je v srcu tesno.
Da pota nas naša ne stro, vlij svojih moči v našo kipečo kri!
Dr. Ant. Brecelj:
Spori in szdravfc
Šport, angleška beseda, ki pomeni igro ali zabavo na prostem, se je v zadnjih desetletjih čudovito razmahnil v vsakem pogledu; pojavljajo se vedno nove vrste in novi načini športnega udejstvovanja, športno gibanje zajema kakor mogočen val vse ljudske sloje po vsem širnem svetu. Tudi pri nas Slovencih se je šport silno razvil; kakor so bili pred dobrimi 30 leti športniki redki pojavi, tako se dandanes redčijo med mlajšim rodom oni, ki niso gojitelji ali prijatelji vsaj enega športa. Šport postaja tudi pri nas ljudsko gibanje in prizadevanje.
Kako naj presojamo ta vsesplošni pojav z zdravstvenega stališča?
Veliko se je že govorilo in pisalo o športu pri vseh narodih, slovstvo o športu narašča v nepreglednost, tudi pri nas imamo že nekaj čednih početkov, naše planinarstvo ima celo že lepo zbirko tehtnih in prvovrstnih spisov. Vendar menda ne ho odveč, ako na tem mestu ponovimo in objasnimo zdravstvene vidike glede športa najprej na splošno in kasneje po potrebi v podrobnostih.
* * *
Ves moderni šport je prav za prav mogočna, naravna in zdrava reakcija ali odziv modernega človeštva na nenaravne in nezdrave življenjske razmere, ki jih ustvarja moderna civilizacija, ki goni in trpa človeštvo v gosta selišča s tesnimi bivališči brez solnca in zraka, ki mu navadno nalaga enostransko, včasi celo nenaravno omejeno delo v nezdravih razmerah. Šport, ki je kakršnokoli gibanje v naravi po določenih ali samo po sebi umevnih in potrebnih pravilih, ima seve svoj izvor v mestih in tem podobnih gosto naseljenih krajih, na kmetih ni take potrebe.
Kmetijstvo s sorodnimi panogami je najbolj naraven človeški poklic, ki se vrši v prosti naravi. Zato je kmetski stan najbolj zdrav in trdoživ stan. ki tvori v vseh narodih zbirališče življenjske sile in zdravja vsem drugim stanovom. Brez krepkega pritoka s kmetov vsak
caiMor
rtJi
Kaj vse zaviijemo, da smo zdravi!
drug stan peša. In vendar tudi kmetom ni šport tuj, dasi ni zanj zdravstvene potrebe. V vsakem človeku je več ali manj razvita potreba po zabavi. Že zdrav otrok ne more mirovati; ko ne spi, vedno giblje, narava ga sili, da si uri telo in ude, na videz brez zmisla, a vse to igračkanje ima globok življenjski pomen, da si otrok z igranjem pridobi moči in spretnost za kasnejše resne potrebe. Tudi pri odraslem človeku, ki ga težko delo utruja, se pojavlja potreba po drugačnem telesnem udejstvovanju, streljanje, plezanje po drevju in nalašč postavljenih drogovih, plavanje, veslanje, jahanje, sankanje, smučanje in morda še kaj drugega je tudi marsikje v naši domovini znano in negovano že izza davnine. Žal, da se je pri nas malone izgubil narodni ples kolo. Pretepaštvo, ki še ni povsod izkoreninjeno, je samo sirov izraz naravne potrebe mladega krepkega človeka, da se udejstvuje izven poklicnega in manj zabavnega dela. Tej naravni potrebi se da odoleti z drugim bolj primernim telesnim udejstvovanjem, ki pa mora biti mikavno in vedrilno, pač tako, da človeku zares zaposli njegove moči in spretnosti do najvišje mere.
Razvidno je menda, da je športno udejstvovanje globoko utemeljeno v človeški naravi, iz zdravstvenih ozirov posebno vsem, ki nimajo dela v prosti naravi. Gibanje, ki je delovanje mišic, je za ohranitev zdravja in življenja nujno potrebno, brez gibanja propada telo, mirovanje je potrebno samo bolnemu človeku, za zdravega pa pomeni začetek konca.
* >1« *
Šport je torej zdrav in vsakomur priporočljiv. Vsak šport in vsakomur?
Gotovo je ni niti ene dobre stvari, ki bi se ne dala zlo upotreb-ljati in v škodo rabiti. Tako je seve tudi s športom, ravnati se je pač po splošno veljavnih načelih, da vsaka stvar ni za vse primerna in da vse, kar je preveč, škoduje. Vsakdo naj si po svojih razmerah in svojih potrebah izibere oni šport, ki mu je najbolj všečen in prikladen, in ta šport naj goji, kar pomeni, da se v njem izpopolnjuje, v njem svojo moč in spretnost spravlja višje in višje, s tem zdravje krepi in daljša življenje. Kateri šport je najbolj priporočljiv? Tisti, ki je našim navadnim opravilom in vsakdanjemu delu najbolj podoben, je prav toliko vreden, kakor oni, ki se da izvrševati z dragimi pripomočki in posebno vajo.
Kako zanemarjena je dandanes 11. pr. hoja ! Pri moderno urejenem prometu smo se že kar odvadili hoditi peš, mnogim se zdi pešhoja poniževalna. In vendar je hoja izredno zdravo gibanje, ki nam ne uri samo beder in nog, marveč krepi vse telo ter vedri duha, ker le pri hoji uživamo čuda prirode, ki jih z vlaka ali avtomobila ne
opazimo. Pešcu, ki začenja ubirati svoje korake navzgor, na hribe in gore, se odpirajo nove krasote, a hkrati pridobiva njegovo telo na moči, spretnosti in svežosti.
So ljudje, ki si krepijo mišice na posebnih pripravah. Meni tudi ugaja oni angleški lord, ki je do pozne starosti sam napravljal vsa dna za svojo palačo, v gozdu je sam drevje podiral, sam jih žagal in cepil. Mnogim je vrtno delo šport, ki je poleg koristnosti zelo vedrilen. Izmed kmetskih del se mi zdi košnja kaj pripravna za športno udejstvovanje mestne mladine, moške in ženske.
Ali sem mar proti drugim športom, ki nosijo to ime? Proti nobenemu, vse cenim, vse priporočam! Omeniti sem le hotel, da je šport vsakomur dosegljiv tudi v najskromnejših razmerah in da je mnogokrat najbližje tudi najboljše.	(Dalje.)
MDCCCXCI11:
Mladi narodni gospodar
Narodno gospodarstvo je znanost, o kateri govori danes v družbi ves inteligentni svet. Je to veda, s katero se pečajo ne le znanstveniki, ampak naobraženi trgovci, industrijci, umni kmetovalci in obrtniki. Za narodno gospodarstvo se že od nekdaj zanimajo narodi in države.
Vse, kar vidimo okrog sebe, so stvari: miza, stol, sol>a, hiša, posestvo, voda, zrak i. t. d. Stvari so lahko človeku koristne ali celo potrebne. Kaj bi človek brez zraka in vode? Človek oboje potrebuje. Vsak človek ima potrebe. Življenske potrebe pa so dvojne: življenske in kulturne. Življenske so telesne: jesti, piti, oblačiti se, pozimi se greti, poleti gibati se na svežem zraku, kopati se in podobno. Kulturne potrebe pa so: učiti se, prebirati lepe knjige, jih razumevati, graditi si zdrava domovja, uporabljati voz in konja in podobno.
Ako so stvari sposobne, da zadoste našim, t. j. človeškim živ-ljenskim in kulturnim potrebam, jih imenujemo dobra ali dobrine. Dobrine pa imajo svojo vrednost in ta vrednost je dvojna: užitna in menjavna. Užitna vrednost pomeni, da nam kaka dobrina koristi s tem, da jo pojemo, izpijemo, se vanjo oblačimo ali se v nji kopljemo ali pa se ob njej ogrejemo. Voda, zrak, kruh, obleka, obutev, meso in sploh vse jestvine imajo užitno vrednost. Kaj pa je menjavna vrednost ?
Že stari narodi na nizki kulturni stopnji so prišli do tega. da človek ne more živeti v družbi brez pomoči sosedov. Če je lovec, in je ves dan na lovu, ne more biti krznar, in če je krznar in dela vse leto krzna, ne more biti umni kmetovalec, in če je kmetovalec, ne more biti obenem trajno obrtnik. Zato so si dela razdelili. Eni so
lovili divjačino, drugi so pripravljali kože, tretji so gojila polja, četrti so napravljali oblačila i. t. d. To je bilo še v zelo, zelo starih časih. Ali kmalu so sprevideli, da je imel prvi vedno dosti mesa in kož, toda manjkalo mu je kruha, drugi je imel dosti strojenih kož, ni pa imel mesa in ne kruha, tretji je imel dosti žita in kruha, bil pa je nag i. t. d. Potrebno je bilo, da so prihajali od časa do časa skupaj in si zamenjavali svoje dobrine: za toliko strojenih kož, toliko mernikov žita; za toliko zajcev, toliko oblačil in podobno. Dobrine so zamenjavali in dobrine so zadobile menjavno vrednost.
Nehote se vprašamo, ali imajo vse dobrine menjavno vrednost? Ne. Solnčna toplota ima veliko užitno vrednost, ker nam ogreva zemljo in omogočuje rast ter zdravi naše telo. Ali pa je mogoče zamenjati solnčno toploto ali luč s kako drugo dobrino? Ne, ker je je v izobilju. Vsakomur je na razpolago in brez truda si jo vsak pridobi. Solnce, voda, zrak, pesek v puščavi, dnevna luč so dobrine, ki imajo sicer veliko užitno vrednost, toda nikake menjavne vrednosti. Take dobrine imajo posebno ime: »Res extra commercium«, kar pomeni po naše: stvari oz. dobrine izven trgovine ali brez menjavne vrednosti. Druge pa lahko zopet zamenjamo. Toda če le malo pomislimo, bomo spoznali, da je menjavna vrednost različna. Za nekatere dobrine je bilo potreba več truda ko za druge. Da je obrodilo polje in da smo spravili žito domov, je bilo treba celoletnega truda in skrbi ter božjega blagoslova. Da pa smo ustrojili kožo, pa je bilo treba le nekaj mesecev; tudi vreme ni bilo pri tem merodajno. Da smo napravili obleko, je bilo treba le enega ali dveh dni. Torej je vrednost dobrin različna. Za označitev vrednosti imamo ceno.
Ker pa je neposredno menjanje dobrin zelo otežkočeno in je cena pri marsikaterih dobrinah taka, da bi jih morali deliti (n. pr. eno in pol obleke za en mernik moke), pa nam služi menjavno sredstvo denar. Z denarjem označujemo ceno in kupujemo dobrine. In kdor jih po dobrem in pametnem premisleku kupuje, je umen gospodar. Ako premišlja o tem, kako bo pravilno nakupil potrebne dobrine, pravimo, da se peča z gospodarskimi nalogami ali kratko z gospodarstvom. Ako se peča z gospodarstvom narod ali država, tedaj govorimo o narodnem gospodarstvu.	(Dalje.)
Ne igraj se z življenjem! Ne razpolagaš z njim. Ne igraj se z lastnino! Imaš jo v najemu. Ne igraj se z otrokom! Ni to punčka za tvoj salon. Ne igraj se s telesom! Namenjen je za večne smotre. Ne igraj se z zakonom! Ni uživanje, temveč dolžnost!
Dr. Sonnenschein.
Zapiski
Izračunali so, da je marsikateri pismonoša že prehodil pot, ki znaša večkrat zemeljski obseg, in da vsako leto parkrat pride na vrh Himalaje.
Marsikdo živi tako tjavendan in nekega dne odkjrije, koliko moči je že izžarelo iz njega — toda kam? V praznino. V zmedo, ne v red. Držati se cilja: to velja. Sicer ostaneš pismonoša svojega življenja: neprestano leta sem in tja.
Tudi majhna moč naredi veliko, če se drži cilja.
*
Najbolj srečni so ljudje, kadar zabavljajo. Eua polovica ljudi zabavlja na drugo. Le prav malo jih je, ki delajo, in na te se največ, zabavlja.
*
Kadar te otrok kaj vpraša,	je narobe,	če	ga zavrneš:	Tega še
ne razumeš. Če je otrok zrel za	vprašanje,	je	zrel tudi za	odgovor.
*
Kaj si? — Trgovec.
Kaj si? — Delavec.
Kaj si? — Učitelj, zdravnik, pisatelj,	profesor, doktor, ravna-
telj, nadporočnik —
Moj Bog, ali ni nikogar, ki bi prepoznal:
Človek sem.
*
Narava je govorica božja. Bog misli in kamen pade na zemljo. Bog govori in svetovje se sesuje ali travna bilka vzkali. Vsi slišimo to govorico; toda le malo jih je, ki jo razumejo.
*
Najbrž bo res, da so besede večkrat samo za to, da se skrijejo misli. Toda poznavalec ljudi ve, da so vprav neke določene besede za to, da se skrijejo vprav določene misli. In tudi ve, da so besede pogosto za to, da skrijejo pomanjkanje misli.
(Organizator.)
O požla&tnjevanju sadnega drevja
Dandanes ve že vsak šolar, da se sadno drevje ne more razmnoževati naravnost s semenom kakor mnogo drugih kulturnih rastlin, ampak da ga moramo p o ž 1 a h t n j e v a t i.
Ko bi vsejali pečko od še tako žlahtnega jabolka, bi zrastla iz nje sicer jablana, ki bi pa ne rodila takega sadu kakor njena mati, ampak 9koro gotovo drugačen — najbrž slabejši plod, mnogokrat navadno, divjo, neužitno lesniko.
Vse žlahtne sorte naših sadnih plemen so nastale namreč po prizadevanju vrtnarske umetnosti potom večstoletnega smotrenega križanja in odbiranja, torej so plod umetne rastlinske odgoje. Vse potomstvo, ki zraste iz semena tako vzgojenih dreves, pa ni stanovitno v prigojenih lastnostih, ampak sili vedno nazaj v prvotno, pri-rodno obliko. Žlahtnih sadnih sort torej ne razmnožujemo s semenom, ampak na tako imenovani vegetativni način, to se pravi, da vzamemo od žlahtne sorte brst (oko, pop) ali vejico z več brsti (cepič) in ta brst ali vejico tako spojimo z dingo rastlino istega plemena (divjaka), da se z njo zraste. Iz tako prenešenega brsta ali vejice, ki se zraste z drugo rastlino istega plemena v eno celoto, vzgojimo drevo, ki ima brezpogojno vse tiste lastnosti kakor drevo, od katerega smo vzeli brst ali vejico. Tako prenašanje brstov z žlahtnega drevesa na drugo rastlino istega plemena imenujemo p o -ž 1 a h 111 j e v a 11 j e ali cepljenje.
Bistveni deli te operacije sta živ svež brst ali cepič in živa sveža rastlina istega plemena kakor cepič, ki jo navadno imenujemo podlaga ali divjak. Podlaga ji pravimo zato, ker na njo postavimo cepič, divjak pa zato, ker bi sama na sebi rodila divje, neužitne plodove. Poleti, julija in avgusta meseca, požlahtnjujemo navadno samo z brstom ali očesom (okulacija iz latinskega oculus = oko). Spomladi (pa tudi proti koncu zime) pa cepimo z enoletnimi mladikami, ki imajo po več brstov; takim mla-
Aparal kaže, koliko vlage rubi rastlina.
clikam pravimo cepič. V bistvu ni nikake razlike med okulacijo in požlahtnjevanjem s cepiči, kajti žlahtno drevo more zrasti iz enega samega brsta ali očesa, naj bo vcepljen na divjak na kakršenkoli način in ob kateremkoli času. 0 okulaciji — cepljenju z očesom — bomo govorili takrat, ko bo čas za to delo. Danes in v prihodnjih številkah nekoliko o požlahtnjevanju s cepičem.
Za cepiče režemo, kakor je bilo že omenjeno, enoletne mladike tistih dreves, ki jih hočemo razmnožiti s cepljenjem. Le mladike, ki so zrastle lansko leto, so sposobne za po-žlahtnjevanje tekočo pomlad, kajti le te imajo take brste (očesa), iz katerih more pognati zopet mladika kot pričetek bodočega žlahtnega drevesa. Cepiče režimo pozimi, dokler drevje počiva in imajo brsti še vse snovi skupaj. Sedaj je za rezanje že zadnji čas, ker marca meseca, zlasti če je toplo, se že začno sokovi	Aparat kuže, kako rasle rastlina.
gibati po drevesu. Posebno
nujno je, da brez odloga režemo cepiče od črešenj, če ni že sploh prepozno. Najboljši cepiči so krepki, dobro razviti zdravi poganjki bolj z vrha drevesa. Ako cepičev takoj ne porabimo, jih zvežimo po sortah v butarice in jih zagrebimo v zemljo na kakem hladnem, senčnem prostoru na vrtu. Ali pa postavimo butarice na vlažen mah v hladni kleti. Tako spravljeni se ohranijo živi in zdravi do maja in še dlje.
Za podlage jablanam so najboljši eno- ali dvoletni divjaki, ki so zrastli iz peček lesnik ali kakih dnigih trdih, navadnih jabolk. Za podlage hruškam so pa divjaki iz peček d r o b n i c ali navadnih moštnic. Ponekod se dobijo tudi po gozdu in grmovju uporabni divjaki. Kdor hoče pa cepiti in vzgojiti kaj več sadnega drevja, mora pa seveda sejati pečke, da si pripravi najprej dovolj čvrstih in zdravih podlag.
Za požlahtnjevanje moramo imeti nekaj orodja in nekatere druge potrebščine-. S pipcem se ne da izvršiti taka operacija. Je že
treba primernega noža z ravnim zelo ostrim rezilom, ki je iz jekla, da ostrino tudi drži. Dober cepilni nož naj bi si omislil vsak kmečki fant in naj bi ga ne rabil za nobeno drugo rezanje, nego samo za cepljenje. Pa ga bo imel lahko vse življenje, če bo pazil, da ga ne izgubi. Prav potrebne so tudi dobre vrtne ali drevesne škarje, zlasti ako imamo kaj več cepljenja. Pri debelih podlagah ali pri
precepljanju potrebujemo tudi ž a g i c. o. To troje orodje (cepilni nož, vrtne škarje in pa žagi ca) naj bi bilo pri vsaki hiši, kjer je količkaj sadnega drevja.
Cepič je treba na podlago trdno privezati. Najboljše vezivo za ta namen je rafijevo ličje, ki se dandanes dobi že po vseh prodajalnah tudi že po kmetih. V sili vežemo lahko tudi z debelim bombažem ali s kakim ozkim tankim, pa močnim trakom. Preja ali navadni Preprosta škropilnica :a velike nasade.	motvoz nista za to rabo,
ker sta pretrda.
Pri cepljenju nastanejo rane kakor pri vsaki operaciji. Da se more cepič na podlago prirasti, ni dovolj, da ga trdno privežemo, ampak nastale rane moramo dobro zamazati s tako mažo, ki ne prepušča niti vlage niti zraka. V lo svrho uporabljajo po vsem svetu cepil no smolo, ki jo lahko kupimo že narejeno.
Veselje ima svoje pravico. Toda, kristjani, v nobenem trenutku ne pozabite, kdo stoji v temi na cesti, tesno ob oknu, in gleda v luč našega veselja. Ne pozabite. Pomagajte! Dr. Sonnenschein.
*
Odklonitev utegne biti dolžnost. Odklonitev razčisti ozračje. Odklonitev začrta brazde in razmeji polja. Toda odklonitev še ni setev.	Dr.	Sonnenschein.
Joža:
Zimsko pismo sc Gorenjske
Mislim, g. urednik, da niste bili še na koncu sveta. Mogoče, da tudi pri nas niste bili še nikdar (Sem bil. Ur.) in bi še nemara verjeli zlobnim jezikom, ki trdijo, da je konec zemeljskega planeta
pri nas. Povem vam, ne verjemite jim, zakaj lažejo in obrekujejo naš kraj, ki je lep že zato, ker je na Gorenjskem. Res je, da ne gre iz našega kotla naprej železnica ali tramvaj, in tudi vzpenjače še nimamo, toda prosim Vas, v današnjih časih, ko je turistika na višku razvoja, kdo pa se še hoče voziti in če pot ni smrtno nevarna, še noben noče hoditi po njej. Torej, če ste le košček turista, ste v par skokih od nas že pri Sv. Primožu na Jamniku in v Podblici (in na Selca, čez Sv. Lenart in Poljane sem šel v hudi vročini na Vrhniko. Ur.). No pa o tem Vam nisem mislil pisati.
Lahko verjamete, da sem v nedeljo ves blažen izpostavljal vse ogle svoje malenkosti zlatim in toplim solnčnim žarkom tam na cesti, ki služi tudi vsem rojakom za promenado. Ravno sem v duhu iskal materijala in virov za ustvaritev česa koristnega in pametnega, ko sta vzbudili mojo pozornost dve zakrivljeni treski, ki sta se pokazali izza vogala in na njih naš lokalni prvak v znanju zimskega športa, starešina Filip. Pripomnim naj, da si je naslov starešine podelil sam in da starešina v pravem pomenu besede še ne bo zlepa, zato ga naš blagajnik, kadar gre za finančne dajatve, trdovratno šteje za člana. Torej starešina, oziroma član Filip se je pridrsal na omenjenih treskali ali, kakor pri nas tudi pravimo pantofelnih, do mene in mi dal za par trenutkov priliko občudovati novo smučarsko uniformo, nato mi je pa zadavil vprašanje, če bi šel ž njim na »Vodiško planino«. Izgovarjal sem se, da nimam primernih čevljev in
Veselo navzdol...
da je najbrž preveč opasno, toda ovrgel mi je vse pomisleke. Zato sem pritrdil tem rajši, ker so se za to turo priglasili tudi drugi. Ob treh popoldne se je res zbrala štirinajst mož močna družba z ravno toliko sankami na izhodišču v Kotlu«. Vodja Filip je še s kritičnim očesom pregledal obleko in opremo moštva in poslal Toneta, ki se bolj razume na orgle in note kakor pa na sani, domov, da je oblekel čez zeleno in odprto rusko srajco še topel suknjič. Nato so oprtali sanke na hrbet in začeli prodirati po spolzki stezi proti planini. Od časa do časa sem opozoril Filipa na okolnost, da so moje noge precej krajše od njegovih, in da se tudi počasi daleč pride. Vkljub precej ostremu mrazu sem kmalu začutil izdatno gorkoto, polagoma pa sem se začel pošteno potiti. Tudi blagajniku Tončku za menoj so žarela ušesa in na licih je bila bana velikonočnih pirhov. Ko smo prisopihali do križa na Mevu . se je ekspedicija ustavila in dobil sem tolažibo, da se lahko malo oddahnem. Ker pa sem opazil par pomilovalnih pogledov, ki so me motrili od strani, sem oddih odločno odklonil. Da, celo ponudil sem se za nosača, če je kateri že opešal. Ker se je pa tej ponudbi odzvalo le preveč interesentov, sem se premislil. Še pol ure smo se poganjali navkreber, nato je pa na čelu karavane jeknil vrisk, dospeli smo na vrh.
Pred nami je ležala planina kakor* vkovana v srebro in oblita z žarki zahajajočega sobica. Koča v sredini je le malo kukala izpod debele snežne odeje,, krog in krog je pa vladala grobna tišina. Kad bi dalj časa občudoval planino v zimskih čarih, toda tovarišem se je mudilo na start, posebno še, ker nam je v razgreta lica pihala ostra sapa. Prekoračili smo torej s snegom pokrito ledino in se razvrstili vrhu klanca in določili razdaljo med posamezniki. Jaz sem bil predzadnji.
Zdelo se mi je, da 1m> stvar precej enostavna, zato sem v trenutku, ko sem se pognal nizdoj, objestno deklamiral: Predaj se vetrovom, naj gre, kamor hoče... Toda čim sem pasiral prvi klanec, ki se je končal s skoix> pravokotnim ovinkom, sem spoznal, da bo treba precej energije, če hočem priti zdrav in cel v dolino. Na prihodnjem ovinku sem opazil prednika, ki mi je dajal znamenje, da naj vozim počasi. Očividno je organista Toneta »vilo«. Vzel sem počasnejši tempo. Ko pa nisem videl nikogar več, sem se spustil... Klanec skoro sam led. Uprl sem z vso močjo pete ob tla, toda čevlji niso bili kovani in šlo je vkljub zavori kakor blisk. Pod seboj sem začul krike in v naslednjem trenutku sem opazil dvojico, ki se je baš pobirala in lovila sani. Samo trenutno sem se zmedel in že sem v loku letel s sani, dokler me ni vrglo kakor žogo ob skalo. Imel sem še čas, da sem v naglici ugotovil rezultat padca: hlače so imele kar tri obsežne line, in tudi notranjščina je morala
dobiti svoj del, česar nisem videl, pač pa tembolj čutil, tudi v členku na nogi sem čutil precejšnje bolečine. Več nisem mogel ugotoviti, ker sem čul prihajati za seboj zadnjega sankača. Zajahal sem zopet sani, nadaljeval prekinjeno vožnjo, pri naslednjem ovinku je strmec ponehaval, dokler ni prešel v ravnino, kjer je že čakala na zadnja dva cela kolona.
Hitro sem opazil na oblekah, da je večina tudi vozila po hlačah, zato sem takoj brez olepšavanja obrazloži) svojo vožnjo. Filip nas je opozoril, da smo sicer najkritičnejši teren prevozili, toda tudi naprej nas čaka še par opasnih klancev in ovinkov. Po kratki pavzi smo načeli drugi del strmine. Sedaj sem se pa že bolj previdno zaupal sankam. Ker sem vedel, da z nogami ne opravim mnogo, sem tembolj uporabil roke. Šlo je bolj po sreči,'skrbelo me je samo, če bodo vzdržale pete pri čevljih (pri neki taki zabavi sem namreč izgubil obe). Tu pa tam sem še napravil sumljivo pozo, vendar sani nisem izpustil. Počasi je klanec postajal zložnejši in brez hudih ovinkov, da mi ni bilo treba več zadrževati sani, sedaj je šlo kakor vihar. — Preden sem se utegnil ozreti, je bila kmetija na Brečah« mimo mene in v prihodnjem trenutku sem bil na cesti poleg drugih!
Vnel se je živahen razgovor in ogledovanje hlač in sani. Jaz sem natančne poškodbe ugotovil šele doma: hlače so morale v krojača Matije sanatorij, jaz sem pa par noči ležal samo na levi strani.
Huda fantovščina
Pri nas je navada, da da fant takole okrog sedemnajstega ali osemnajstega leta za fantovsko«. Plačati mora starejšim fantom za nekaj Štefanov« in za cigare. Ni pa navada dati za »fantovsko« samo v omikanih deželah, je tudi med divjaki, kjer mora fante hudo, hudo preizkušnjo prestati, do postane fant. Angleški kapitan Bert Hiukler je letel z letalom iz Londona v Avstralijo.
Na severni avstralski obali se mu je motor nekaj pokvaril in je moral na zemljo. Šel je med divjake in tam je videl silno čudne običaje, kako namreč dajejo za fantovsko«.
Sicer najdemo tildi pri drugih divjakih take nenavadne običaje: fantu izbijejo sprednji zob ali ga vržejo visoko v zrak, drugje zopet mu vrežejo v telo kako brazgotino ali mora iti skozi ogenj. Kar je pa Hinkler videl, pa zahteva od mladeniča nenavadno vztrajnost, jakost in odpornost. Najprej se morajo vleči tesno eden poleg drugega na takem kraju, kjer kar mrgoli raznih mušic, ki hudo in neusmiljeno pikajo. Tako morajo preležati goli celo noč, se nikamor ganiti in nič govoriti. Drugi dan morajo ravno taki in ravno tako preležati ves dan na vročih tleh, na žgočem solncu, samo glave jim pokrijejo. Ko se tako rekoč v potu kopljejo, pa pride čarovnik, ki ima paziti nanje, in jih obsuje z velikimi mravljami in raznimi obadi,
TV v /ur
Kdor preslane, dobi sulico, kdor pa ne, dobi kol.
ki jih ščipljejo, zbadajo, kri pijo in muke večajo. Za prihodnje dneve morajo kandidati izkopati v pesku, razbeljenem od solnca, nekako strugo, kamor se vležejo, seveda zopet na pekoče solnce, kjer niso nič pokriti, se ne smejo ganiti, kakor mrtvi morajo ležati v krogu, zadaj za njimi pa čarovnik z mečem ob glavi, ki takoj opazi vsako najmanjšo kretnjo. Tistim kandidatom, ki prestanejo vse te muke, zapiči čarovnik sulico ob glavi, tistim pa, ki preskušnje niso prestali, zatakne kratek kol. Štirinajst dni traja ta »fantovščina« brez pijače in brez hrane. Izčrpani, sestradani in neskončno žejni kandidati, ki so prestali vse razne vrste »fantovščine«, smejo poslej nositi bat in sulico, kenguruje loviti, z ženskami govoriti, pa ženiti se tudi smejo.
Ne morem se opravičevati z okoliščinami. »Nisi hotel«, se glasi obtožba.	Dr.	Sonnenschein.
Lenivec ali garač
A-a-a-a-a,« zazeha dijak Lenivko Žejko in se preteza po postelji. Zaspano mežika po sobi in išče uro, ki jo je Bog ve kam dejal snoči, ko je prikolovratil domov. »A-a-a-a-a,« zazija še enkrat, človek je lenivec,-; se obrne in v nekaj minutah že smrči, da grmi med peresi v postelji.
A-a-a-a-a,; vzdihne knjigovodja Janez lvrepostnik in zapre glavno knjigo, po kateri je praskal že ves popoldan. Pogleda na uro: >Kaj, že pol 11? Čas je, žena ibo lnida.« Skrbno zapre in zaklene blagajno, vrže klobuk na glavo, ogrne suknjo, ugasi luč, zaklene z vsemi mogočimi žabicami in ključi poslovne prostore firme Izak Schekai & Comp. in odbrzi domov. Človek je garač!« vzdihne pritajeno med vrati.
Kdo ima prav? Lenivko Zejko, ki ves dan prespi, se zvečer napravi in od krevsa v gostilno, ali Janez Krepostnik, ki sedi pozno v noč pri svoji glavni knjigi, piše lepo snažno številke vanjo in računa? Je človek lenivec ali garač?
Pa so sedli učenjaki za mizo in so dobili za sedemdesetletnika te-le številke: dve polni leti svojega življenja porabi tak mož, da se vsak dan obleče, sleče, preobleče in umije, šest let porabi za jedačo in pijačo, devet let in štiri mesece mu vzame razvedrilo. Za potovanja in bolezni rabi deset let. Od ostalih 42 let in 8 mesecev dela tak človek samo 19 in pol leta, 23 let in dva meseca pa spi. Ima Lenivko Zejko le prav!
Drobiš
Majhen mož velik junak. — V
Transvalu v južni Afriki je švicarska misijonska šola, kjer so se nedavno na dvorišču med odmorom igrali otroci, rojeni črni Afričani. Nenadoma plane mednje velika kača. Mnogo je kač v Afriki, ki so zelo nevarne, a nobene se ljudje tako zelo ne »hoje ko mambe. Je namreč tako silno urna, da človeku tudi puška nič ne pomaga, ker ga kača prehiti; zato se ljudje rajši srečajo z levom ko z mambo. Pa tudi tako strupena je, da njen pik usmrti človeka v petih minutah. In taka kača se priplazi med za-
morčke. Otroci z vikom in krikom zbeže v hišo. Trije pa so bili od vhoda odrezani, med njimi tudi Peter in ta se je izkazal junaka. Brž pobere tri kamene, kajti znal jih je dobro lučati, in jo mahne proti mambi. Ta se togotno spne pokonci in se pripravi na skok. Kot blisk useka s svojim zobom proti dečkovemu stegnu, a Peter odskoči ter ji v glavo zaluča kamen in še enega, da ji zdrobi vrat. Bila je mamba dolga tri metre in nikoli dotlej niso v misijonu še tolikšne videli, morda pa tudi še ne tako pogumnega srca v malih, črnih prsih.
Lepo vedenje pred 300 leti. —
Kadar greš h gosposkemu kosilu, si predvsem umij roke in osnaži nohte, ampak ne šele pri mizi, temveč doma, ko si sam. Ko piješ, primi in vzdigni vrč z obema rokama, ne z eno kakor hlapec, ki kola maže. Ne kašljaj v vrč in ne pij, ko imaš polna usta, kakor govedo; ko piješ, ne klokaj kakor vol, tudi si obriši usta in nos, ko si popil. Ne glodaj kosti kakor pes in ne izsesavaj mozga iz kosti. Ko mažeš kruh z maslom, ga ne maži s palcem. Ne pij juhe iz krožnika, ampak jo zajemi z žlico, pri tem pa ne srebaj glasno kakor tele.
V tridesetletni vojni so dobili vsi častniki, ki so bili povabljeni Jia dvor k pojedini, kratka navodila, kako naj se obnašajo pri mizi: »Pri mizi ne odpenjaj pasu (kakor če bi si danes odpel telovnik); ne drezaj s prstom v sol in skledo, ampak jemlji jedi, ki jih zajemaš iz sklede, z žlico ali s kruhovo skorjo, ki si jo prej ošpičil s prsti in iie z zobmi (to ni kaj bistro b’lo, od ust je kapalo). Nihče naj ne pije iz sklede, ničesar naj ne odgrizne in nazaj dene v skledo: naj ne rabita dva ene žlice. Ko kaj režeš, ne pritiskaj kline s prstom. Ne jej in ne pij, dokler nisi jedi zaužil; ne klepetaj in ne gol-caj, ne stezaj se čez mizo; ne sedi s prekrižanimi nogami, ne podpiraj se s komolci; ne drezaj z nožem med zobe.«
V istem času so imeli na dunajskem dvoru približno tole pravilo: »Ne pridi v zamazani obleki in v nezlikanih čevljih; nikar se ne gugaj na stolu, ne stezaj nog predaleč, pod mizo. ne razkoračuj
se preširoko. Zajemaj z roko in oglodanih kosti ne vrzi nazaj v skledo ali pod mizo. Ne oblizuj prstov, ne pljuvaj na krožnik, ne use-kuj se v namizni prt.c (Robec je bil takrat luksus in so jih imeli samo kralji in plemiči.)
Veliko pohujšanje je bilo, če se je gospod z damo peljal sam, tudi če sta si bila v sorodu. Kavalir naj jezdi poleg nje, šele zunaj mesta naj prisede.
Konjska sila. Med našimi šoferji boste večkrat slišali, koliko »konj ima ta ali oni avto, to se pravi, koliko konjskih sil ima motor, ki žene avto. Kadar kdo kupuje kak motor, mora vedno povedati, za koliko konjskih sil ga hoče imeti. Konjsko silo zaznamujemo navadno kratko HP ali PS (na Nemškem), pri nas bi se razumeli, če bi jo pisali KS. Kaj je konjska sila? Je to sila, ki vzdigne 75 kg v eni sekundi 1 meter visoko. Prvi jo je dobil James Watt, ki je znašel parni stroj. Kako pa? Prišel je k Wat-tu pivovamar iz \Vitbreada na Angleškem in naročil parni stroj. Pivovamar je nameraval uporabiti parni stroj namesto konja, ki je do tedaj črpal vodo iz vodnjaka, približno' tako, kakor uporabimo konja pri gepeljnih. Želel je pa, da mu stroj opravi vsaj tisto delo, kakor ga je opravil konj. Watt je pristal tudi na ta pogoj. Tovarnarju je bilo seveda veliko na tem, da dobi za domenjen denar stroj, ki bo karinoč največ dela opravil. Pa je zato vzel najmočnejšega konja, ga gonil in bičal osem ur neprenehoma tako, da je konj opravil
delo, ki ga je največ zmogel. Seveda je bila tista sila veliko čez njegove normalne moči. Konj je načrpal v osmih urah toliko vode, da je — v poštev moramo vzeti tudi globočino vodnjaka — opravil isto delo, kakor če bi v osmih urah potegnil v vsaki sekundi 70 kg en meter visoko. Pivovarnar je sedaj zahteval od Watta, da mu napravi stroj, ki bo opravil vsaj isto delo kakor njegov konj. Watt pa, ne le da je spolnil ta pogoj, ampak je povečal mero na 75 kg v eni sekundi 1 m visoko. Od takrat se imenuje ta sila »konjska sila«.
Koliko konjskih sil ima konj?
Svetovni rekordi v lahki atletiki 1929. — Tek 100 m: Paddock (Amerika) 10,4 sek.; 200 m: Locke (Amerika) 20,6 sek.; 900 m: Paddock 33,2 sek.; 400 m: Spencer (Amerika) 47 sek.; 500 m: Taver-nari (Italija) 1:02,9; 800 m: Martin (Francija) 1:50,6;	1000 m:
Peltzer (Nemčija) 2:25,8; 1500m: Peltzer 3:51; 2000 m: Purje (Finska) 5:23,4; 3000 m: Nurmi (Finska) 8:30,4; 5000m: Nurmi 14:28,2, 10.000 m: Nurmi 30:06; 15.000m: Nurmi 46:49,5; 20.000 m: Sipila (Finska) 1:06:29; 25.000 m: Har-per (Anglija) 1:23:45,8; 30.000 m: Sipila 1:43:07,8; 42.200 m: Ko-lehmainen (Finska) 2:32:35; v 1 uri: Nurmi 19,120 km; 110 m z zaprekami: Wennstrom (Švedska) 14,4 sek.; 200 m z zaprekami: Brockins (Amerika) 20 sek.; 400 m z zaprekami: Taylor (Amerika) 52 sek.; skok v višino: Osborn (Amerika) 2,03 m; skok v daljavo: Cator (Haiti) 7,32 m; s palico: Carr (Amerika) 4,32 m; disk: Kreuz (Amerika) 49,90m; krogla: Hirsrhfekl (Allenstein) 16,11 m; kopje: Lundstvist (Švedska) 71,01
m; kladivo:	Ryan	(Amerika)
57,77 m.
Na Francoskem je prišel neki senator na to, da nekatera društva svoje igralce (profesionaliste) plačujejo, državi pa ne dajo niti pare davka.
Leta 1889. so imele le tri države organiziran nogomet: Anglija, Danska in Holandska. Danes je pa takih držav že 46. Anglija ima danes 800.000 aktivnih nogometašev, Nemčija 900.000 in 6300 društev, Francija 5392 društev in Danska samo 334 društev, pa 537.000 članov. Poljska je imela 1920 samo 36 društev in 435 igralcev, po osmih letih pa že 595 društev in 27.370 igralcev. Posamezne države so imele do lanskega leta društev: Belgija 1200, Bolivija 130, Bolgarija 56, Danska 334, Nemčija 6300, Finska 61, Francija 5293, Grška 83, Holandska 1030, Japonska 300, Avstrija 245, Peru 142, Poljska 595, Rumunska 298, Siam 14, Češka 939, Ogrska 530, Uruguay 366.
Po treh urah oživel. Poštnega uradnika Komareka je prijel v vodi krč in se je potopil. Več kakor tri minute so rabili, da so ga spravili na suho. Slučajno je bil v kopališču zdravnik, ki je takoj začel Komareka oživljati, najsi le-ta ni kazal prav nikakega znamenja, da še živi. Po treh urah napornega dela se je začel Komarek gibati in končno je prišel tudi k zavesti.
4800 medalj ibodo vsako leto razdelili na Francoskem vsem onim, ki imajo kake zasluge za telesno vzgojo.
Saj ne gori voda! Živa resnica je, da je za človeka slabo, ako ima vsega, česar si zaželi, in še slabše, ako vse lahko doseže brez truda.
Grenfell z Labradorja pripoveduje, kako zelo sta on in njegov brat kot otroka hrepenela po poniju, konjičku. Oče pa jima je mesto njega dal vsotico denarja ter jo zanju naložil v hranilnico. Sinova sta pa varčevala in spravljala in tako od leta do leta množila ponijev denar«. Končno sta le dočakala vroče pričakovani dan, ko bi mogla ponija kupiti in tedaj jima ga je oče podaril.
Kot deček je Grenfell seveda mislil, kako čuden je njegov oče, ki tako ravna, kot mož pa je spoznal, da je oče ravnal modro. Prav je storil, da je svoja sinova pustil čakati; kajti cenimo samo take reči, po katerih smo hrepeneli in za katere 'smo sami kaj žrtvovali.
Kdor pa je nestrpen in ne zna čakati, lahko slabo naleti in se nesrečnega počuti, in to brez potrebe. Marsikomu je znana slavna opera Carmen« in nesmrtno ime nje-
Afove
Sveto pismo novega zakona. Drugi del: Apostolski listi in razodetje. Po naročilu dr. Antona Bonaventura Jegliča, ljubljanskega Škofa, priredili dr. Fr. Jere, dr. Gr. Pečjak, dr. A. Snoj. Ljubljana 1929. Izdala Bogoslovna akademija. Knjiga 9. Založilo Katoliško tiskovno društvo. (Str. 349.) Cena: v platno vezan, marmoriran Din 48; v trpežen pegamoid Din 60; v polšagri-nu Din 84, v celem šagrinu in bogato pozlačen Din 128. — Po pravici smo lahko ponosni Slovenci, da imamo s tem delom vse sveto pismo nove zaveze prestavljeno iz izvirnika v naš jezik. Delo je na višku glede prestave, jezika in oblike. Ravno ta del sv. pisma nam je
nega skladatelja Bizeta. Pa vendar je Bizet umrl zaradi žalosti, počilo mu je srce. Opera »Carmen« je res njegovo največje delo, toda ob uprizoritvi je bila zelo slabo sprejeta, kakor tudi marsikatero drugo pozneje slavno delo. Bizetu je neuspeh tako potrl srce, da je umrl. Če bi bil počakal tri leta, bi pa videl, kako si opera v triumfu osvaja svet. Saj dobre misli in dela prej ali slej pridejo do veljave in si osvoje svet, samo čakati je treba. Ideje ne umro!
*
Lesnik: »Ali ni bila današnja pridiga izvrstna?« Železnik: »Da, posebno konec mi je ugajal.«
#
Nekaj nočnih tičkov priredi v topli poletni noči prijatelju podoknico. Kaj praviš, ali nas je slišal ali ne?« — Gotovo, saj vidiš, da zapira okna.«
knjige
manj znan, ker se v cerkvi čitajo samo posamezni odlomki kot list, ki so pa težko razumljivi. V tej prestavi je pa dodana izborna razlaga v obliki opomb, tako da bomo iz nje lahko razumeli globoka pisma apostolov in preroško skrivno razodetje sv. Janeza.
Dobri pastir. Premišljevanja o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa in njegovih svetnikov. Dr. Ciril Potočnik, semeniški spiri-tual v Ljubljani. Prvi zvezek. Ljubljana 1929. Založila prodajalna K. T. D. (H. Ničman). (Str. 359.) Cena Din 38; po pošti Din 2 več. — Nekaj novega za nas. Nekaj za naše razmere neobhodno potrebnega je ta knjiga. Delavci za katoliško
akcijo bi radi postali in moramo postati. Kdor pa hoče delati, mora delati znati. Zato je pa potrebna šola. In glejte jo, šolo premišljevanja, šolo, ki poglobi v nas pravo spoznanje razmerja našega do Boga, do sebe in bližnjega. Pri današnji vsesplošni plehkosti in zunanjosti je naravnost potrebno, da gremo vase, da začnemo gojiti notranjo molitev ali premišljevanje, po katerem bomo postali kremeniti značaji z jekleno voljo. Pisatelj je zasnoval premišljevanja za vse dni v letu. Tej prvi knjigi bosta sledili še dve. Naša želja je, naj pride ta knjiga v vsako slovensko hišo!
Družba sv. Mohorja v Celju je izdala tri nove knjige, ki jih toplo priporočamo v naročitev:
1.	Kralj alkohol. Povest. Spisal Jack London. Iz angleščine prevedel Jos. Poljanec. 1929. (Strani 247.) Cena broš. za člane Din 21; za nečlane Din 28; vezana v celo platno Din 33, oz. 44. — Alkoholizem je največja rana na našem narodnem telesu. Koliko denarja, koliko mladih življenskih moči, koliko dragocenega časa ubija ta mogočni gospodar. Zadnji čas je, da napravimo temeljito, še uspešno operacijo na tej rani. Mladino vzgajajmo v duhu abstinence! Pri tem vzgojnem delu nam je pričujoča knjiga jako dobrodošla. Je to globoko dušeslovno zasnovana povest pivca od prvih početkov, ko se mu kot otroku alkohol še gabi, pa ga vendar uživa, da ne bi veljal za manj vrednega, pa do moža korenjaka, ki alkohol uživa na debelo, seveda z vsemi posledicami. Iz vse povesti diha življenje, kakršno je, do zadnjih potaukosti. Vrhu tega nam povest živo slika razmere in življenje v Ameriki in
na morju. Prestava je podana v lepi, gladki slovenščini.
2. Ovčar Marko. Povest. Spisal Janez Jalen. 1929. (Str. 407.) Cena broširani za člane Din 26.40; za nečlane 35.20; vez. v celo platno 36.90 oz. 49.20. — Planin ljubitelj, gorenjski pisatelj nas je razveselil z originalno povestjo iz naše Švice, prelepe gorenjske strani. Kakor so Jalenove drame z burnim aplavzom šle čez vse naše mestne in podeželske odre, tako bo njegov
Ovčar Marko: romal po vseh slovenskih hišah in oznanjal kreme-nitost gorenjskega značaja in duše opajal z lepoto in vonjem naših planin in cvetlic in v srcih utrjeval ljubezen do domače grude in domačega jezika. Saj v povesti je vse naše: naš dom, naše gore, naše črede, naši običaji, naš jezik; zakaj naš je Jalen kot sin planin in izboren opazovalec človeških dejanj in src do zadnjih gibajočih sil!
3. Peter Markovič, strah ljubljanskih šolarjev. Zgodovinska povest. Spisal Ivan Pregelj. 1929. (Str. 207.) Cena broširani za člane Din 16.20; za nečlane Din 21.60; vezani v celo platno Din 27 oz. 36. Ta povest je zgodba fanta značaja, ki je v razburjenosti maščeval zapeljano nedolžnost svoje sestre, pa je za ta korak delal pokoro vse življenje in bil živ zgled doslednosti in poštenosti. Dejanje se vrši proti koncu sedemnajstega stoletja, deloma v Istri in Reki, deloma v Ljubljani, deloma na Dimaju. Povest je tudi zgodovinsko zelo zanimiva, ker nam slika takratne družabne in šolske razmere v Ljubljani in potek bitke pri Dunaju, kjer so bili Turki poraženi. Jezik je Pregljev, kar je za knjigo naj-Iroljše priporočilo.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
priporoča nekaj najboljših slovenskih ponesti, prevodov svetovnoznanih pisateljev:
Jutranja zvezda. Povest, spisal 11. II. Jlaggard, iz angleščine prevel P. M. Črnigoj. Din 30'—, vezano Din 40'—.>
Nodlag. Povesi, spisal P. A. Sheehen. Din '24'—, vezano Din 32'—.
1 Innk;i. Lužiškosrbska povest, spisal A. Marbi/. — Chateaubriand, Atnla, povesi. — Federer, Čude/, v Dolženi, srednjeveška povest. Din 22'—, vezano Din 30'—.
Hči cesarja Monteznme. /god. povest, spisal II. II. Huggurd, iz angl. prevel ./. Poljanec. Din 30'—, vezano Din 42'—.
Storžek in njegovo burkasto življenje. Povest za mladino s podobami. Spisal j.orenzini, poslovenil dr. Joža Lovrenčič. Din 14'—, vezano Din 22'—.
Otroci solnca. Novela. Spisal dr. I. Pregelj. Din 24'—, vez. Din 32'—.
Kleopatra, egiptovska kraljica, povest, spisal II. II. Ilaggard, poslovenil J. Poljanec. Din 28'—, vezano Din 40'—.
Izpod Golice, tihotapska povest iz gorenjskih planin. Spisal Slavko Savinšek. Din 30'—, vezano Din 42'—.
Na polju slave, povest iz časa kralja Jana Sobieskega, spisal 11. Sienkiemicz. Din 28'—, vezano Din 40'—.
Najnovejši katalog je brezplačno na razpolago.
Zadružna Gospodarska banka d. d.
v Ljubljani Miklošičeva cesta štev. 10
Brzojavni naslov: »GOS POB AN K A«
Telefon int. Štev. 2057, 2470 in 2979
Izvršuje vse >rste banč-nili poslov pod najugodnejšimi pogoji. — Glavno in nujveČje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
Prodaja obveznic: 7 °/„ drž. invest. posojila ter 21/a°/i*vojne odškodnine* in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod ugodnimi pogoji.
Kapital
in rezerve skupno nad Din 16,000.000'—
Vloge nad 480 milijon, dinarjev
Podružnice: ,
Bled — Celje — Djakovo Kočevje — Kran j — Maribor — Novi Sad Sombor — Split — Šibenik
JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI
Najbolje urejena:
tiskarna knjigoveznica klišarna
kameno- in ollsettisk bakrotisk
Prvovrstna izvršitev|
Zmerne cene
NAJMODERNEJŠE
GRAFIČNO PODJETJE V JUGOSLAVIJI
Cjudslca posojilnica
reg. xadruga x neomejeno xavexo v Ljubljani
\
obrestuje hranilne [vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane [vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z osem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog
Hranilne vloge jnašajo nad 170 milij. Mn