Po sve^u Eadi ronmnskega petrolcja se prestavlja vojna pozornost iz zapada proti vzhodu. Od- kar je okušala Nemčija med svetovno vojno bogastvo romunskih petrolejskili vrelcev, si je skušala od zasedbe Avstrije, Češkoslovaške in Poljske pripraviti pot do rornunske nafte. Nekaj časa je zgledalo, da bo sovjetska Rusija z zasedbo vzhodnega dela Poljske branila Nemcem dostop do Romunije. Nemci so sicer sklemli z Romunijo pogodbo glede dobave velike kolieiiie nafte, a na izvajanje te pogodbe niso pritiskali, dokler ni razgalila Finska sovjetsko vojaško nemoč pred vsem svetom. Finske zmage so odprle Nemcem cči, da je boljseviška Rusija nesposobna, da bi se spustila v vojno s kako večjo, v vojaškem oziru dobro organizirano in pripravljeno državo. Očividno že Rusom tako huda prede, da so dovolili Nemcem, da bodo lahko po sovjetski Galiciji prevažali v rajh romunski petrolej. Radi tega so bile v sovjetski del Galicije poslane v zadnjem času nemške čete, pod kojih varstvom bi se naj vršil prevoz iz Romunije in obenem bi naj Nemčija zopet organizirala izrabo galiških petrolejskih vrelcev, ki pripadajo sicer Rusiji, a ta od zasedbe vzhodne Galicije ni ničesar storila, da bi od Poljakov porušene črpalke zopet postavila in začela iz zemlje čr- pati nafto. Sedaj, ko je očividno, da se hoče Nemčija razmahniti do romunskih naravnih bogastev, sta se postavili na noge tudi A.nglija ter Francija, kojih kapital je naložen v romunskih petrolejskih vrelcih. Na eni strani pritiskajo na Romunijo Nemci, na drugi pa Angleži in FrancozL Romunija se je skušala izmotati iz nevarnega položaja na ta način, da je vso svojo petrolejsko mdustrijo po9tavila pod diktatorsko vodstvo države. Odslej bo to industrijo vodila država in bo prodajala petrolej sama, ne da bi vprašala za mnenje družbe kot lastnice petroleja. Radi otnenjenega postopanja romunske vlade sta najbolj nezadovoljni Anglija ter Francija, ker očitata podržavljenje petroleja nemškemu pritisku. Z nevarno krizo, katera se je pojavila glede romunskega petroleja, se bo »igurno ukvarjala konferenca Balkanske zveze, ki se bo vršila dne 2. februarja v Beogradu. Boj za romunski petrolej bo najbrž prestavil vso vojno pozornost iz zapada zopet proti vzho» du, kjer se je sedanja vojna tudi začela. Siaba žetev — izgubljena bitka. Mussolini je imel 22. januarja ob priliki izročitve nagrad v žitni tekmi (najboljšim tekmovalcem pri pridelavi žita) govor, v katerem je med drugim poudaril: 2etev žita leta 1939 ni bila takšna, kakor sta bili žetvi dve prejšnji leti. Dala je okoli 80 milijonov kvintalov žita, kar je tudi zadovoljivo. Vprašanje je, ali bomo imeli tudi četrto leto dobro žetev. To je naše upanje osobito v teh burnih dnevih. V gospodarski vojni, kakršna je, kakor se zdi, sedanja vojna, dobra žeiev mnogo pomeni, slaba žetev pa poineni isto kot zgubljena bitka. Zadnja tri leta z dobrim žetvami dokazujejo, da smo se Italijani znali boriti ter da smo emotreno in najpopolneje obdelovali zemljo. Upamo, da bomo tudi v tem letu imeli dobro žetev ia s tem znsigurali Italijanom, ki jih je 45 mflijonov, kruh. Bitko za žito vodimo z istim aredstvom v miru kakor v vojni, ker italijanski naiod mora imeti kruh, saj je kruh dobro orožje. Dočim ves svet tone v zmedo, dajejo italijanski poljedelci najlepši agled miru in discipline. Delajo, vojskovodjem pa prepuščajo, da pripravljajo načrte za obrambo. Italijanski kmet gleda samo na svojc zemljo. On jo ljubi, ker je njegova mala njiva dejansko tudi njegova velika domovina. Italijanski kmet je svoj kriih v potu Kvojega obraza, toda on je potrpežljiv in yo!:i upanja, zato se bo potrudil, da tudi letošnja žetev prinese vsaj 80 milijonov kvintalov žita. Štednja do skrajnosti jc vpeljana v Nemčiji. Odkar je postal generalni maršal Goering vrhovni poglavar nemškega narodnega gospodirstva v vojni, so se odredbe oblasti poostrilc ter segajo do vseh podrobnosti. Tako je predpisano, da morajo s papirjem za zavijanje varčevati predvsem v trgovinah na droino. Če ni neobhodno potrebno, da se bligo zavije, se sploh ne sme porabijati za to papir. Če pa se porablja, ga morajo kupci prinesti s seboj za drugo, tretjo, čatrto itd. porabo. Prav tako morajo kupci prinesti s seboj v trgovino lastno posodo za tekoče blago, ker trgovine steklenic ali drugih posod ne dajejo več. Nastalo je veliko število novih trgovin, ki prodajajo kajpada na karte novo blago samo pod pogojem, ako kupci prinesejo s seboj staro, ponošeno biago, ki ga potem prsdelajo v druge predmete. V nekaterih trgovinah je dana možnost, da se za Stero obutev ali obleko Jobi brez nakaznice novo blago s primeraim doplačilom. Vsem in- dustrijam fa obrtim je naročeno, da varčujejo s starim blagom, ki ga pod nobenim. pogojem ne smejo zavreči. Velild švicarski in katoliški državnik umrl. _ Dne 26. januarja je bil v Bernu v Švici ob ogromni udeležbi švicarjev in odličnih zaatop- stev iz Evrope pnkopan Jožef Motta, eden naj-.... .... ^ *7 y ., *, • • •- odbcnejSih predatavmkov Švice m prepncan katoliški politik. Dosegel je starost 69 let inje bil dvakrat predsednik Švice. Pogreba stajse udeležila med drugimi tudi papežev tajnik!kardinal Maglione, ki je bil osebni prijateljjrajnega, in predsednik francoske vlade Da-jladier Eazmere na Poljskem so predmet s kate- nm se zadnji čas prav rad peča vatikanski radio. Ker je znana uloga vatikanskega ra-dia, da namreč nmogokrat služi kot sredstvo, ki se ga poslužuje Sveta stolica za ijzražanjasvojega mnenja, so njegova izvajanja radi stvarnosti in dobre obveščenosti posebno za-nimiva. Vatikanski radio je o raamerah naPoljskem med drugim to razglasil: »Ni no-bena skrivnost, da občuti sv. O6e veliko bolzaradi poročil o muMvu Poljske, s ^re neizDezmm vstajenjem veano racuna. lihoupanje sv. OJSeta, da bo versko življenje naPoljskem dalje obstojitlo, se iu lzpolnilo. \ novem letu prihajajo iz Varšave, Krakova, Poznanja ir. Šlezije vsak dan poroči.a o skru-nitvah vsake vrste. Ta poročila so taka, da*jim je komaj mogoče verieti, a so rcsn}čna.Iz dokazov prič izhaja, da niso strašna deja-nja PK>ti brezpravnemu IJudstvu, ki Je osi^obres domovine, omejena samo na podroeje,ki so ga zasedli sovjeti. Krsitev osnovnih clo-večanskih pravic na Poij^kem, ki je pripadlaNeincem, je šf; večja in bolj smotrno urejena. Najbogatejši deli zahodne Poljske se brez nadaljnjega odvzemajo pravim lastnikoin, katere pošiijajo v opustošene kraje okoli Varšave. Okoli 70% poljskega ljudstva je danes izpostavljenega lakoti, ker se vse za- v. .- ¦» . - ,.T ... T, v . loge zivil prsvazajo v Nemčijo. Vrsenje ver- skih dolžnosti je temu ljudstvu prepovedano.Cerkve smejo biti odprte samo v nedeljo dveuri. Oče krščanstva trpi s Poljsko in moli kBogu za mir, dostojnosti in pravičnost.« _ . ,. „ .. . Lokomohva do rauOa. 24. januarja zaposiemn na progi M ceiavcev,nino ^2 delavcev ter ie do srar^i" covozilapino d/ aeiavcev ler je ao ^mra po-voziid.osem, 12 pa hudo ramla. Proga ja na krajunesrece nepregledna m radi tega strojavodjadelavcev ni mogel videti. Ponesrečeni so do-ma s Krasa.