ANNALES 4/'94 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV samega začetka podpira Sklad za naravo Slovenije, do­ datno podporo pa so ponudili tudi pri Regionalnemu centru za okolje za osrednjo in vzhodno Evropo ter pri Ministrstvu za okolje in prostor. Čemu modelni projekt? • V Sloveniji nimamo trenutno efektivno zavarovanega niti enega večjega mokrišča (jezera, močvirja ipd.). Vzrok leži v pomanjkanju naravovarstvenega koncep­ ta oziroma nezmožnosti njegovega uresničevanja. Vsi poskusi ohranjanja takih življenjskih prostorov so se končali pri sprejetju ustreznega zakonskega akta. Ta pa brez nadzora, sankcioniranja kršiteljev, kompeten­ tnega upravljalca in organiziranega monitoringa sta­ nja v zavarovanem območju izgubi svoj smisel. Projekt varstva Škocjanskega zatoka je prvi, ki vklju­ čuje t.i. menedžment plan, načrt ureditve po načelih varstva vrst (in ne estetskih, ekonomskih ali kakršni­ hkoli drugih), upravljanje rezervata, usmerjanje obi­ skovalcev in celovit biološki monitoring. • Med prve in osnovne korake je sodila široko zastav­ ljena akcija pridobivanja javnega mnenja in osvešča­ nja prebivalstva. Prav pri upoštevanju interesov domačinov so se slovenska naravovarstvena prizade­ vanja vse prevečkrat zataknila (npr. v Triglavskem narodnem parku), narave ni moč varovati proti volji ljudi, ki z njo, v njej in od nje živijo, temveč vedno le v soglasju z njimi. @ Izhodišče za zavarovanje Škocjanskega zatoka in vzpostavitev sonaravnega stanja je karseda neugod­ no. Visoka stopnja degradacije naravnega okolja zah­ teva dobro izdelan renaturacijski načrt ter tehtno argumentiranje v prid zakonskemu varovanju. Zelo nenaklonjeno je tudi ozračje v lokalnem zakonodaj­ nem organu. Težave povzročajo nekatere napake iz preteklosti ("tiha soglasja" naravovarstvene službe k uničevalnim posegom, sprijaznjenje z minimalistični­ mi rešitvami, ki sta jih ponujali Luka in Občina Koper s svojo politiko gotovih dejstev), ki se odražajo v nesprejemljivih, toda legalno sprejetih planskih doku­ mentih. Tako je in bo prišlo do mnogih poučnih konfrontacij in rešitev dragocenih izkušenj za reševanje novih naravovarstvenih problemov. • Projekt vodijo člani nevladne organizacije, katerih delo je prostovoljno in neplačano. Že v kratkem času je prišlo do zglednega sodelovanja z zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine in pristojnim Minis­ trstvom za kulturo ter drugimi nevladnimi organizaci­ jami. S tem so odprte nove poti uresničevanju naravovarstvenih pobud in zlasti možnosti financira­ nja. e Prvič je tudi jasno zastavljeno vprašanje strokovno usposobljenega in kompetentnega upravitelja zavaro­ vanega območja ter lastniških razmer. V sedanji nara­ vovarstveni praksi je mnogokrat prav neustrezno upravljanje območja predstavljalo omejitev za uspeš­ no varstvo. Tako so upravitelji nekaterih zavarovanih mokrišč (Droga v Sečoveljskih solinah, Lovska družina Ig v Dragi pri Igu, ribiške družine in ribogojna podjetja na štajerskih ribnikih) naravovarstvene cilje podrejali svojim ekonomskim interesom in tako neposredno zakrivili slabšanje izhodiščnega stanja. Nazadnje bo dokončna usoda Škocjanskega zatoka najverjetneje vprašanje političnih odločitev in kompro­ misov. Neglede na izid teh dogovorov lahko že pred njegovim zaključkom govorimo o "modelnem naravo­ varstvenem projektu" za slovenski prostor. Izkušnje, pri­ dobljene z novimi oblikami delovanja in sodelovanja ter vodenja kompleksnega projekta, kjer zakonsko zavaro­ vanje pomeni šele eno začetnih faz, bodo dobrodošle prostovoljnim in profesionalnim delavcem na področju, ki v Sloveniji že predolgo kliče po iniciativi, višji strokov­ nosti, boljši usklajenosti in sistemskih rešitvah. Slavko Polak SREČANJE SLOVENSKIH NEVLADNIH ORGANIZACIJ V prostorih Morske biološke postaje v Piranu je 11. 11. 1994 potekalo prvo srečanje predstavnikov sloven­ skih nevladnih organizacij (NVO). Skrb za varstvo okolja, biološke raznovrstnosti, ohranjanje identitete fizičnega prostora ter oblikovanje institucionalnih struktur trajno­ stnega razvoja je združila trideset nevladnih organizacij. Zaradi različnega delovanja in metod ter tudi števila članov vidijo nevladne organizacije v povezovanju in usklajenem delovanju nujnost, s katero si zagotavljajo protiutež političnim in institucionalnim tokovom. Leti so včasih podvrženi ekonomskim, političnim in tudi oseb­ nim interesom. Že delavnica, ki je v Vršnem potekala pod naslovom " Udeležba javnosti v varstvu okolja" je pokazala potrebo po pogostejšem in bolj usklajenem sodelovanju. Številne konstruktivne pobude, ki so bile dane v Vršnem, so na srečanju v Piranu dobile nove smernice. Soglašali smo, da obstaja velika želja vseh po nada­ ljnjem srečevanju in koordiniranem sodelovanju, kar utegne posameznim organizacijam povečati možnost za uspeh njihovih aktivnosti. Pogledi na pravno formalno skupno organiziranost slovenskih NVO so bili deljeni, vendar je prevladovalo mnenje, da za formiranje nove skupne krovne organizacije ni potrebe niti želje. Institu- cionalizacija utegne zavirati fleksibilnost poteka posame­ znih projektov, utegne pa se tudi zaplesti pri kadrovski zasedbi. Obstajal je tudi "strah", da bi posamezne orga­ nizacije izgubile svojo identiteto. Na srečanju prisotne NVO so po svojem delovanju in tudi prepričanjih tako heterogene, da skupna krovna organizacija tudi ni mo­ 241 ANNALES 4/'94 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/OCENE IN POROČILA goča. Čutili smo še vedno medsebojno nezadostno poz­ navanje in nezaupanje, ki ju je potrebno prerasti. Za povezovanje je bolj sprejemljivo mrežno organizi­ ranje med seboj in navzven, namenjeno sodelovanju, informiranju, solidarni podpori ter pravni pomoči. Namen neformalne povezanosti NVO-jev naj bo pred­ vsem v organizacijsko koordinirani pomoči in v skupni informacijski infrastrukturi. Sodelovanje mora biti usmerjeno v povečanje učinkovitosti našega delovanja, saj bomo le ob uspehih lahko videli v njem smisel. - Mrežno povezovanje med seboj in navzven se kaže v boljšem poznavanju organizacij med seboj, poteku projektov in v ažurnem informiranju (bilteni, publikacije, baze podatkov, elektronske mreže...). Gorazd Barbič (LABECO) je predstavil in ponudil lastno programsko opremo, ki bi lahko služila namenu hitre informiranosti. - Solidarna pomoč pri promociji posameznih in sku­ pnih projektov, akcij ter ostalih dejavnosti je osnovna gonilna sila povezovanja, ki utegne prevesiti jeziček na tehtnici v kritičnih trenutkih promocije in izpeljave pro­ jektov. Organizacije naj bi se po svojih močeh dogovorile za skupen nastop prek medijev in pritisk na vladne institucije. Podan je bil tudi predlog za skupen pritisk na vladne institucije, da se okoljevarstvo vkjuči v vzgojno- izobraževalne procese. - Organiziranje pravne pomoči je pogosto odločujoče pri konfrontaciji z institucionalnimi organizacijami in državo. Možnosti sodelovanja so odprte. Dogovorili smo se, da bomo sodelovanje gradili po načelu prostovoljnega združevanja, solidarnosti, upošte­ vati pa moramo tudi načelo pravice do različnih mnenj in razhajanj med organizacijami. Načelu strpnosti mora biti podrejeno tudi načelo konsenza pri odločanju in sprejemanju smernic bodočega sodelovanja. Predstavnica REC-a (Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, ki finančno podpira številne naše projekte in je tudi kril stroške srečanja v Piranu) Milena Marega je napovedala nove pogoje pri dodelo- vanju finančne pomoči in ponudila pomoč pri pospeše­ vanju pretoka informacij, oblikovanju strategij za komu­ nikacijo z javnostjo, vladnimi institucijami in pomoč pri institucionalni organizaciji NVO-jev. Organizacija srečanja v Piranu je bilazaupana Borutu Mozetiču (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS), koordinatorju projekta Ohranitev in renaturacija Škocjanskega zatoka. Na konkretnem pri­ meru tega projekta naj bi udeleženci srečanja pretehtali možnosti usklajenega delovanja, vendar smo se konkre­ tizaciji na srečanju izognili, dokler ne določimo formal­ nih skupnih ciljev povezovanja. Zaključek srečanja je bil popestren z dvema naravo­ varstvenima predavanjema. Kajetan Kravos je predstavil naravni rezervat Isola della Cona ob izlivu Soče v Italiji, ki nam kaže oprijemljive rezultate renaturacije nekoč že izgubljenega naravnega habitata. Emocionalno zelo na­ bito predavanje Boruta Štumbergerja, Ohranitev in za­ varovanje subpanonske Drave, pa nam je odkrilo novo dimenzijo naravovarstva z velikim poudarkom na ohra­ njanju kulturne krajine, grajene na stoletnih izkušnjah in ekstenzivnih načelih kmetovanja ter sožitja z naravo. Na ekskurziji naslednjega dne smo si ogledali naravni rezer­ vat Isola della Cona in se pogovarjali s tamkajšnimi predstavniki italijanskih NVO-jev. Razšli smo se prepričani, da se kmalu spet srečamo! OCENE IN POROČILA POSEBNA ŠTEVILKA PROTEUSA OB JUBILEJU MBP Proteus, Ljubljana, 1993/94, št.5-6. Za tiste bralce, ki ne poznajo revije Proteus, naj najprej napišem, dajeto najstarejša poljudnoznanstvena revija na Slovenskem, ki izhaja neprekinjeno in pod istim imenom od leta 1934. Izdajatelj je že vseskozi Prirodo­ slovno društvo Slovenije, kateremu je dalo pečat nekaj generacij slovenskih naravoslovcev, med njimi tudi naša največja imena v biološki, kemijski in fizikalni stroki. Dvojna januarsko-februarska številka Proteusa je pos­ večena morju in Morski biološki postaji, zato je prav, da se je spomnimo tudi v reviji Annales. Treba pa je pove­ dati, da to ni prva dvojna tematska številka, ki obravnava slovensko Istro. Pred tem so izšle že tematske številke o Sečoveljskih solinah, Dragonji in o Kraškem robu. To so tudi edine .tematske številke Proteusa v zadnjih desetlet­ jih in lahko rečemo, da imamo na tem koščku Zemlje izredno zanimivo floro, favno in geo, pa tudi velik avtor­ ski potencial, ki se s temi področji ukvarja in o tem piše. Še posebej pa to velja za zadnjo tematsko številko, ki je posvečena morju. Vsi avtorji razen ene izjeme so namreč iz slovenske Istre, kar priča o tem, da imamo na "Obali" tudi naravoslovni strokovni potencial. To razve­ seljivo dejstvo pa je v veliki meri povezano s tem, da 242