va leč naše k n již ice s i je na p osvetili in zdaj s pisano besedo prizadeval, n apraviti v eč reda v s loven sk i krašk i term in o log iji in da bi rab ljene, a n e lju b e izraze izp u stili a li j ih vsaj označili s črno p iko, izu m lja li pa nove, p rim ern ejše besede, druge, k ot na prim er kovk , pa vidno priporočili. Taka naziranja niso b ila deležna več in sk ega m nenja sod elavcev . O d ločili smo se, da naj bo k n jiga bolj registrator ob sto ječe strokovne rabe kot reform ator, k er je pač nam enjena pretežno nestrokovnjakom . S trokovnjaku sm o n akazali vrsto izb irnih besed , m ed k aterim i se naj sam odloči. Strokovnjakom , k ot je Šušteršič, itak ne m orem o in nism o h ote li zapirati poti pri tvorbi novih term inov, k i jih bo lahko reg istrira la bodoča izdaja term in olog ije . Ivan Gams G avrilovič D ušan, S rpska k ra šk a term inologija . K raška term inologija jugoslovenskili naroda, k n jig a II. Savez geografsk ih d ru š tav a Jugoslavije . B eograd 1974, 73 stran i. Izpod peresa znanega srbskega geom orfologa in speleologa D. G avriloviča je izšla d ruga jugoslovanska k ra šk a term ino log ija . K njiž ica im a isti fo rm at kot slovenska k ra šk a term ino log ija , le po obsegu je n ek a j m anjša . G avrilovič je vse zb ira te ljsk o in redakcijsko delo oprav il sam te r je tud i av to r v k n již ic i o b jav ljen eg a č lanka z naslovom : N ek a te ri p rob lem i k ra šk e term inologije v S rb iji. Iz n je g a na p reg leden način spoznamo, kako so zaporedom a dobivali dom ovinsko prav ico v srb sk i li te ra tu r i posam ezni term in i, k i so danes sestavni del svetovne k ra šk e term inologije . C v ijič k o t nosilec tega razvoja in neprekosljivi pionir jugoslovanske geografije je znal tenko p risluhniti dom ačim izrazom za različne k ra šk e in d ruge po jave po vsem B alkanskem polotoku. Med n jim i se m u je večinom a dobro posrečilo izb ra ti n a jb o lj p rim erne nosilke pom em bnih geografsk ih pojm ov. Za d an ašn je po treb e n e­ koliko m anj zadovoljive pa so n ek a te re n jegove defin ic ije (na p rim er za uvalo), k i so še vedno p redm et d iskusij. G avrilov ič u go tav lja , da je p rav p ri razčiščevan ju teh problem ov nas ta la za C vijičem p rev e lik a vrzel, k e r n jegovega dela na tem pod ročju v S rb iji niso ustrezno nada ljeva li. C v ijič je »sokriv« tu d i za uvedbo te rm in a estavela . Šele nedavna proučitev francoskega speleologa B. G ezea je pokazala, da se je Francozom zgodilo n ek a j podobnega k o t Jugoslovanom z m ednarodnim term inom dolina za vrtačo. Po n jegovem m n en ju je C v ijič netočno c itira l M artela , ta pa F ourneta . S lednji je s tem im enom označil le n ek a te re obdobno delu joče zelo m očne izvire v Š vicarski Juri. E den izm ed n jih nosi im e E stabel po s ta ri zgradbi v b ližini, v resnici p a je p rvo tn i pom en te besede ozirom a estavele s ta ja ali hlev. Podobnih term inološk ih zablod in nap ak je v k rasoslov ju še p rece j, posebno k a d a r tu ji av to rji raz lag a jo izvor besede k ras . G avrilovič v č lanku uprav ičeno opozarja , da so za razvoj te rm ino log ije in u v a ja n je novih term inov posebno pom em bni raz ličn i učbenik i, k i pa b i m orali b iti zato še bo lj ko t dosle j izpostav ljen i strokovn i in ja v n i k ritik i. A vtor je zb ra l sk o ra j štiris to strokovn ih izrazov k rasoslov ja , speleologije in sorodnih ved. O b jav ljen i so tu d i n ek a te ri term in i, k a te r ih rabo opuščajo, pa tu d i takšn i, k i se še niso uveljav ili. T erm ini, k i j ih k n již ica priporoča, so o p rem ljen i z defin icijam i. G avrilovič se p r i tem zavzem a za večjo u s tv a r­ ja ln o st in in iciativo p r i isk a n ju novih term inov, k i j ih zah teva h ite r razvoj k rasoslov ja . Sam tega v celoti ni zm ogel in se je k lju b ustnem u in pism enem u sodelovanju srb sk ih geografov p ri zb ira n ju term inov ra je odločil za po­ stopno izpopo ln jevan je term inologije . To je v e rje tn o vzrok za nekoliko m anjše število term inov v p rim e rja v i s slovensko izdajo. S krom nejša je n jegova člen itev različn ih tipov b rezen in jam , različn ih sigastih oblik in m ikrokorozijskih oblik. Zato p a so nasprotno izčrpnejše njegove definicije, k a r je v sek ak o r pohvalno. V tem pogledu bi bili slovenski k rašk i te rm ino ­ logiji po trebn i n ek a te ri dodatki, k i bi k o ris tili boljšem u razum evan ju te r ­ m inov, a obsega bistveno ne bi povečali. V endar to v e lja le za nek a te re pojm e, kot so trdota vode ali pa k orozija in drugi fiz ik a ln o-k em ičn i procesi. Zaradi tem eljite jšeg a znanja bi b ilo treba o n jih bolj izčrpno spregovoriti. G avrilov ič pogosto citira tudi avtorje, k i so prvi uporabili term ine a li pa jih presad ili na naša tla. Srbska kraška term inologija bo zaradi uporabnosti lahko postala k oristen pripom oček za bo ljše razum evanje srbske literature o krasu. Škoda je le , da avtor ni sled il zgledu sloven sk e term in o log ije , k i im a besednjak bolj prilagojen potrebam tujcev. Jurij K unaver Iz slovenske geografske književnosti Borut Belec, Osnove fizične geografije, I. in II. del, druga, p rede lana izd a ja (cikl. sk rip ta), P edagoška ak ad em ija v M ariboru, M aribor 1973; 499 s tran i in 551 ilu s trac ij. Belčeva sk rip ta so razm erom a obsežna, ven d ar je snov sistem atsko in preg ledno podana, predvsem pa nap isana v razum ljivem in neprezahtevnem slogu. K er je snov h k ra ti tud i bogato ilu s trira n a , so sk rip ta nedvom no ko risten in upo raben pripom oček za štud ij p riro d n e geografije na v išjih šolah. V celoti g re to re j za soliden, a v b istvu vendarle p rece j trad icionalno in neproblem sko nap isan učben ik p riro d n e geografije. S k rip ta se nam reč vseskozi d rže p rizn an ih in že u tr je n ih poti, k a r v e lja tako za razpored itev celo tne snovi, k a k o r za deleže, k i so odm erjen i posam eznim prirodnogeo- grafsk im panogam pa tud i za analitično p o d a jan je snovi po posam eznih m ed seboj m alo povezanih v e jah p riro d n e geografije. P ri tem je zanimivo, da v k lju č u je av to r m ed fizično geografijo tu d i k a rto g ra fijo in m atem atično geografijo , izpušča p a zoogeografijo. Značilno je tudi, da obravnava vodovje v dveh pog lav jih (H idrogeografija, O ceanografija). Težišče sk rip t je nedvom no na prirodnogeografskem in v e n ta rju in s tv a r­ nem grad ivu sploh (tudi pojm ovnem ), zbranem po posam eznih v e jah ozirom a poglav jih , m anj pa na m edsebojni povezanosti in skupnem predm etu p rirodne geografije ko t celote ozirom a na osnovnih p rirodnogeografsk ih zakonitostih , ki to sfero označujejo. K er pa ni nam en, da bi sk rip ta nadom eščala p reda­ v an ja , k a k o r razberem o iz uvoda, tem več n a j p red a v an ja le dopo ln ju je jo , je b ržkone tam p o udarek na u strezn i p rob lem atik i in sintezah. K er pa so sk rip ta po av to rjev ih besedah nam en jena tud i izrednim študentom , bi bilo nem ara ven d arle koristno , ko bi av to r v p rih o d n ji, t r e t j i izdaji, dodal — v sa j v oblik i zak ljučnega pog lav ja — tud i poglav itne aspek te p riro d n e geo­ g ra fije ko t celote, s čem er bi sicer skrbno sestav ljen učbenik p ridobil ne le v vsebinskem tem več tud i d idaktičnem pogledu. D arko R ad in ja Borut Belec, Vinogradništvo kot dejavnik prostorske preobrazbe v Slove­ niji, Časopis za zgodovino in narodopisje , Nova v rs ta 9, (XLIY) le tn ik 1973, p rv i zvezek, Založba O b zo rja M aribor, 1973, str. 139—198, 6 k a r t m ed bese­ dilom. Po ob sežn i štud iji o transform aciji v inorodne pokrajine, k i j e le ta 1968 izšla kot sam ostojna k n jiga pod naslovom »L jutom ersko-orm oške gorice« in po štev iln ih podrobnih obravnavah vinorodnih obm očij Severovzh od ne S lo­ ven ije , k i jih je B elec priobčil n a jveč v Č asopisu za zgodovino in narodo­ p isje , je pred nam i n jegova nova obsežna štu d ija o v inogradništvu . Od n jegov ih dosedanjih štud ij se ta razlik u je po tem , da obravnava vsa tista obm očja S loven ije , k jer so b ili po letu 1896 vinogradi. Š tud ija je razdeljena na osem p og lav ij, v katerih avtor p redstavi m eto­ dologijo razisk ave in podaja k ratek oris dosedan jih proučevanj v in ograd­