Poštnina plačana v gotovini« tf Ljubljani, dne 7. maja 1924. Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. - Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna Številka 1 Din. — Vinseratnaro delu vaaka drobna vrstica ali aje prostor 10 Din. Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in inserati pa UpravniStvu Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Republika Pri nas v Sloveniji vstajajo od časa do časa novi preroki, ki hočejo izrabljati ljudske težnje, težave in tudi čustva tfer samozavest naroda v svojo osebne namene. Kdo se ne spominja nazaj na leto 1919, ko so začeli kričati po Sloveniji naši samostojneži. Nase ljudstvo je bilo tedaj z mnogočem nezadovoljno, razne težave so ga trle, začelo je vanj prihajati radi političnih in gospodarskih stisk streznenje od prevelikega pričakovanja, ki je bilo v začetku združeno z osnovanjem novo države. Vse to so tedaj nekateri liberalni agentje — med njimi je bil tudi Pucelj, dotedanji podpredsednik liberalne stranke v Sloveniji — dobro izrabili in so na žive in mrtve hujskali proti Slovenski ljudski stranki z geslom >Kmet kmeta;:. * Slovenska ljudska stranka je že z velikopoteznim političnim in gospodarskim delom za naše kmetsko ljudstvo prestala sijajno preizkušnjo, da je s svojim delom neizmerno koristila kmetskemu stanu, da ga je rešila iz rok liberalnih oderuhov in da jo z globokoobsegajočimi zakoni povsod podpirala uspešen razvoj kmetskega gospodarstva. Liberalci so pa špekulirali na nezadovoljnost in pozabljivost ljudi in hujskali proti najboljši zastopnici kmetskega »tanu, proti SLS. Žalibog se je dalo ljudstvo v precejšnji meri zapeljati in je leta 1920 znaten del prešel v tabor samostojne-zev. Vsem je še v živem spominu in ljudstvo bo to še dolgo občutilo, kako so potem leta 1920 izvoljeni poslanci samostojnežev 8 svojim glasovanjem v Belgradu prodali pvensko ljudstvo. Slovensko ljudstvo je 'zgubilo s centralistično ustavo, ki je bila "zvarjena z glasovi slovonskih samostoj-nežev in liberalcev, vsako besedo v svojih gospodarskih, političnih, narodnih iu pro-»ye(nih zadevah. To je bila prva prevara, 1° jo naše ljudstvo moralo trpeti in ki »a bo še dolgo bolelo, čeprav je samo za- 0 verovalo političnim špekulantom. Novi apostoli. Sedaj so začeli nastopati neki drugi, n« Tratii izrabljali ljudstvo v svoje name-] \ ,eta 1920 je bila vaba za kmetsko Siti' ki naj bi odtrgala volivce od SLS et laneta«, sedaj pa računajo nekateri, da bi utegnila postati taka privlačna sila republika in republikanstvo zlasti med onim delom našega naroda, ki je bil v Ameriki. Zdi se nam potrebno, da se enkrat čisto po resnici in pravici pogovorimo tudi o tej stvari in sicer radi tega, da to vprašanje postavimo v pravo luč in pokažemo na prave namene, ki jo imajo z agitacijo o republiki. Noš prvi cilj. Najprvo moramo zastaviti vprašanje: kateri so in morajo biti glavni bližnji cilji slovenske politike? Kaj moramo doseči, da no bomo gospodarsko popolnoma propadli in da pridemo tudi mi Slovenci do poli tične veljave in političnih pravic kot narod? Ta glavni bližnji cilj je v tem, da se v vseh svojih 3tvareh popolnoma osvobodimo od Belgrada, tako da bomo mogli v vseh svojih slovenskih stvareh samo odločati. To označujemo z drugimi besedami: mi hočemo zakonodajno avtonomijo Slovenije. To je in mora biti glavni cilj Slovencev, to je za rias življenskega pomena, brez toga se mi ne moremo razvijati kot samosvoj narod. Da dosežemo ta cilj, je zbrala Slovenska Jjudska stranka vse narodne sile okoli sebe in jih vrgla v srdit politični boj, ki ga bije v Belgiadu za zakonodajno avtonomijo. S svojim srditim in odločilnim bojem je spravila našo sveto stvar za mnogo, mnogo naprej in znatno, zelo znatno v bližino končne zmage. Ali bomo prišli v tem svetem boju hitrejše in znatnejše naprej, če bi slovenski narod kar naenkrat se premislil in bi rekel: »Sedaj mi je pa prvo in glavno republika. Zato hočem v prvi vrsti založiti svoje sile.« Mirnodušno odgovarjamo: Niti za prst ne bi naše stvari spravili naprej, če bi vezali to svojo prvo in življensko zahtevo po zakonodajni avtonomiji Slovenije istočasno na življenje in smrt z republiko. Boj bi bil še bolj otežko-čen, ker bi imeli za enkrat še več svojih sil proti sebi. Pameten človek pretehta svojo sila in jih skuša vse izrabiti tam in za to, kar je zanj najbolj potrebno in zaenkrat je za Slovence najbolj potrebna zakonodajna avtonomija. Kdor tega ne uvidi, mora biti s slepoto udarjen. Republika. Sedaj pa preidimo k republiki in republikanskemu geslu. SLS je sklenila leta 1922. v Celju, da je v njenih vrstah mesta tako za odkrite republikance kakor za mo-narhiste. Slovenski ljudski stranki je vprašanje monarhije ali republike vprašanj© druge vi-ste, glavno vprašanje ji je in ji bo ostalo, da pride ljudstvo povsod do svoja popolne besede, da povsod ljudstvo zavlada. Oni, ki so na vrhu, pa se naj imenujejo kralji ali prezidenti, imajo pa to nalogo in pravico, da vršijo ljudsko voljo. Na Angleškem imajo kralja, pa ima ljudstvo vso oblast v rokah, na Francoskem imajo republiko in prezidenta, in vendar je Francoska najbolj vojaška in najbolj kapitalistična država na celem svetu. Ne gre torej za ime, gre za vsebino in za to, čigava volja je me-rodajna: ali volja ljudstva ali onega, ki je na vrhu. SLS hoče pridobiti v avtonomni Sloveniji slovenskemu ljudstvu vso oblast in vso besedo, in ji je prav malo mar, ko to doseže, kako zove potem zunanja oblika države. Kako Radič pojmuje republiko? Tako in nič drugače pojmuje tudi Radii in pojmujejo vodilni njegovi politiki svojo republiko, s katero so šli v volivni boj. Tako se je Radič sam izjavljal, to so v posvetovanjih in razgovorih izjavljali tudi njegovi poslanci. Oni hočejo, da pride ljudska volja in beseda naroda do popolne veljave. Če se to doseže, potem so uveljavili svoje nazore o republiki, pa če je tudi v Belgradu na čelu države kralj. Tudi njim gre za stvar in ne za besede. Radič sam je izjavil, da je zanj - Angleška, ki ima kraija, pravzaprav republika, ker tam res ljudstvo vlada. Ljudstvo je seveda Radičevo geslo o republiki drugače pojmovalo in je po svoji volivni zmagi 18. marca lanskega leta res z vao vero pričakovalo, da nastopi že prvi dan po zmagi, 19. marca, prava hrvatska republika. Ko so prišli hrvatski poslanci v Belgrad, so odkrito priznavali, da pojmujejo svojo republiko tako, da pride hrvatsko ljudstvo do popolnih svojih pravic in do vseh svojih pravic in so čisto mirno prisegli kralju in na monarhijo. To in nič drugega jim ne pomeni njigovo geslo o republi-kanizmu. To hočemo tudi mi doseči: Vse pravice za slovensko ljudstvo. In v tem boju za pravice slovenskega ljudstva, za samoodločlx> slovenskega naroda je treba vse sile ljudstva strniti v enotno i* močno voljo. Kdor strelja sedaj v tem važnem trenutku slovenskemu ljudstvu, ki je sedaj združeno v Slovenski ljudski stranki in ki je tudi pravice slovenskega ljudsvta smotreno in z vso odločnostjo zastopala, v hrbet ta je izdajavec, pa se naj zove potem že tako ali tako. Slovensko ljudstvo si je v svoji povoini politični zgodovini pridobilo s svojim prebiranjem in svojo stranpotieo, ko se je odločilo za razne povojne stranke proti Slov. ljudski stranki, tako žalostno izkušnjo, obenem pa tudi toliko politično zrelost, da pojde neomajno za svojim bližnjim ciljem, ki je dosegljiv, za svojo zakonodajno avtonomijo v lx>j pod praporom Slovenske ljudske stranke. Gc-slom, ki so preračunje-na samo na volivne uspehe ali pa predstavljajo muziko bodočnosti, pa ne bo več nasedalo. NE NAROČAJTE, NE KUKUJTE IX NE BERITE ČASOPISOV, KI SO ODPADLI OD VERE IX NARODA. TI ČASOPISI SO V PRVI VRSTI »DOMOVINA«, »JUTRO*-, »SLOVENSKI NAROD«. Pašič grozi hralfu. Pašič se bori za centralizem in vcle-srbstvo bolj kot svoje življenje. To je povsem razumljivo, če pomislimo, (la centralizem nese njegovim prijateljem na stotine milijonov, ki jih morajo v prvi vrsti plačevati slovenski in hrvatski davkoplačevalci. Ko tudi Pribičevičeva in Žerjavova pomoč ni zalegla, da bi kralj Pašiču poveril vodstvo volitev, je Pašič porabil staro in preiskuieno sredstvo: groziti je začel kralju in pretil, da bo tekla kri, preden bo padel centralizem. Tako je govoril na shodu, ki ga je ime! v Bjelini: »To, kar smo mi s krvjo ustvarili, bomo s krvjo branili pred vsemi takimi poskusi.t No, g. Pašič je med prelivanjem srbske krvi se lepo senčil in kopal v francoskih toplicah. Nadalje pravi: >Mi ne vemo, kako bo kralj odločil. Toda radikalna stranka ne bo odstopila od svojih ciljev obrambo in vzdrževanja te in tako države in upamo, da !>o zmožna, prisiliti k pokorščini one, ki hočejo delati sedaj proti narodovi volji.« Na to očitno grožnjo je kralj odgovoril s tem, da Pašiča po tem govoru kljub njegovim prošnjam ni hotel sprejeti. Kakor vse kaže, je iz prihodnje volivne vlade Pašič izključen in s tem bo storjen velik korak k ozdravitvi sedanjih razmer. Kriza be je razvijala tako-le: 29. aprila. Ljuba Davidovič je bil sprejet od kralja, kateremu je svetoval, naj se posvetuje z voditelji posameznih strank. —• Pašičev govor v Bjelini je napravil v Belgradu zelo mučen vtis. Vsi radikali so mnenja, da je Pašič napravil velikansko neumnost, da je grozil kralju in obljubljal nasilje. 80. aprila. Listi dr. Žerjavovega najožjega prijatelja Pribičeviča najostudneje napadajo Slovence in Hrvate ter širijo o njih pajgrše laži. V Belgradu se splošno čudijo, kako so mogli slovenski liberalci moralno tako propasti, da samo iz sovraštva do kato-v Jičanov gredo čez drn in strn z najstrupene j širni sovražniki slovenskega naroda. 2. maja. V Belgrad se je pripeljal dr. Žerjav ter v imenu slovenske iškariotske stranke zahteval, da Pašič ponovno prosi za sprejem pri kralju, kateremu naj predlaga takojšen razpust narodne skupščine ter po-veritev volitev stari vladi. Zase* je zahteval ministrsko mesto. Pri volitvah v Sloveniji naj bi se proti SLS kot zastopnici slovenskega ljudstva nastopilo z najhujšimi nasilji. Dr. Žerjav je prosil tudi za sprejem pri kralju, pa ni bil sprejet. Slovenski odpadniki s polno paro v Belgradu sramotijo in grdijo slovensko ljudstvo. 3. maja. Na seji narodne skupščine je vlada podala izjavo, da je odstopila in da se prihodnja seja skliče šele, ko bo sestavljena nova vlada. — Pribičevič je prosil za sprejem pri kralju, pa ni bil sprejet. Pač pa je bil zopet pri kralju Ljuba Davidovič. — Radikali so zelo potrti, ker so z gotovostjo pričakovali, da bo s 3. majem narodna skupščina razpuščena, kakor so jim voditelji venomer zatrjevali. 6. maja. Pašič je dobil naročilo, da sestavi poslovno vlado. Ker pa iz manjšine ne moro sestaviti poslovne vlade, volivne vlade pa mu kralj iiu da, je gotovo, da se bo poskus ponesrečil. BOLEČINE? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Fcllerjev Elzailald! Vi se boste čudili! Dobrodelen pri drgnenju celega telesa in kol ko-smetikum ra kožo, zobe in negovanje usti Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljeni S pakovanjem in poštnino 3 dvojnatc ali 1 Spccijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih stcklcnic 214 dinarjev z 10 % doplačila razpošilja: lekarnar EUGEN V. FEI.LER, STUB1CA DONJA, Elza _trg Stev. 16, Hrvatsko. OBRTNA BANKA v Ljubljani, Kongresa! trg 4 daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje in podpira ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvrSuje vse jjančne transakcije najkuiantueje. — Obrestuje vloge na knjižice po na tekoči račun po dogovoru od dne vloge do dne dviga, — Ima dovoljenje za potlovanje z devizami ............- in valutami. ___________ POSVETU _gfe_ Volitve v Nemčiji. V nedeljo so se vrši-le v Nemčiji volitve v državni zbor. Splošno se je pričakovalo, da bodo dobile večino revolucionarne stranke — komunistične iu skrajno narodnostne. Dasi so precej narast-le, vendar so zmerne stranke še vedno ohranile znatno večino. To je za miren razvoj evropskega položaja dobro znamenje. Danska. Dne 11. aprila t. 1. je zmagala na Danskem pri državnozborskih volitvah delavska stranka in porazila dosedanjo parlamentarno večino. Posledica tega jo bila, da je kralj izročil vladno krmilo delavcem in tako so postali tudi v tej deželi delavci gospodarji države. V Evropi imamo sedaj že tri države, v katerih vodijo delavci državno krmilo. V Rusiji vladajo komunisti, na Angleškem so postali gospodaril državo laburisti in sedaj so na Danskem zmagali socialni domokratje. V novi danski vladi je postala minister za šolstvo ženska in sicer je to pisateljica Mina Bang. Imenovana je stara nad petdeset let in je vdova po uredniku lista sSocialdemokratenc, pri katerem listu tudi že sama deluje okoli deset let. Njeno delo je posvečeno v pni vrsti narodnemu gospodarstvu in vzgoji, poleg tega na se z vso vnemo zanima za napredek ženstva. Mina Bang nastopa že več let na posvetovanjih in zborovanjih delavk. Vse ženstvo na Danskem pričakuje od svoje voditeljice in sedanjega ministra kar najuspešnejše delovanje. — Danska je mala država na severu Evrope, ki šteje 3 in pol milijona prebivalstva. Dasi pa je manjhna, nam s svojo notrapjo uredbo in napredkom vendar v vsakem oziru lahko služi kot vzor dežele s pravo kmetijsko kulturo, pred katero se mora skriti marsikatera velika država. Na Danskem sta danes od 1000 ljudi samo dva nepismena. Kar se pa tiče či-tania časopisov je Danska na prvem mestu med vsemi državami. Rusija ima okrog 150 milijonov prebivalcev; vsako leto se rodi okrog 900.000 oseb. V skrajni sili, če treba, postavi Rusija 18 milijonov vojakov. Boljševiška vlada sil* no skrbi za svojo rdečo armado, ki je pa tu« di svoji vladi neomejeno zvesta. S tako državo bo moral svet računati. i. K,er J1?2?. str,°9a b}», Nemno, ijjjjj Ko z milom je?o sta oprala, j« vtaknila nju v lukno temno. i j na prosto spet ju straža dala. i nadaljevanje sledi aij imate vse v redu? Skoro povsod poteka faz za vlaganjo reklamacij in kandidatnih list. Pazite zato ua uradne cRlase! Glejte, da bo vsaka lista pravilno vložena! Česar ne veste, vprašajte na tajništvo sls, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. d Cirilica je več kot slovenščina. Vsi vemo, kako po nepotrebnem se naši otroci mučijo s cirilico, slovenščino pa zanemarjajo, Posebno jahajo cirilico liberalni učitelji" ki so pristaši odpadniške liberalne stranko. »Slovenski narod«, ki je, odkar jo pod komando dr. Žerjava, čisto odpadel od svojega naroda in piše popolnoma v vele-srbsknm duhu, jo G. maja celo zapisal, da mora imeti cirilica prednost pred slovenščino. d Agent. >Avtonomist«, ki iz koristo-lovskih namenov eno osebe ruši enotno fronto slovenskega ljudstva proti centralizmu, pošilja po deželi agenta, ki pobira na-reinino za II. polletje. Dokler je »Avtonomist': služil avtonomiji in slovenskemu ljudstvu, smo ga rad; podpirali. Zdaj pa, ko služi enemu človeku, prosimo vso pravo in resnično Slover.cc, naj agenta uljudno'od-slovijo. d Birma v dekaniji Radovljica. Kropa v nedeljo, dno l junija. Kamna gorica v ponedeljek, dne 2. junija. Ovsiše v "torek, dno 3. juniju. Dobrava pri Kropi v sredo, dne 4. junija. Ribno v četrtek, dne 5. junija. Bohinjska Bistrica v nedeljo, dne 15. junija. Srednja vas v ponedeljek, dno 16. junija. Koprivi!ik v torek, dno 17. junija. Bled v nedeljo, dne 22. junija. Bohinjska Bela v ponedeljek, dne 23. junija. Gorje v sredo, dne 25. junija. Dobrava (blejska) v četrtek, dno 26. junija. d Moloh. Iz Macedonije in južno Srbije danzadnem prihajajo poročila, kako tamkaj slovenski fantjo bolehajo in umirajo za malarijo in drugimi boleznimi, ker ondotno podnebje ni zanje. Toda centralistična uprava v Belgradu hočo in zahteva tako. »Domovina« in »Julroc pa danzadnem in eden za tednom dokazujeta, da je centralizem dober in potreben. Ali naš liberalec res ne zna biti drugega kot rabelj ljudstva? d Pismo Slovencev 3 Francoskega. Lievin, 24. aprila. Kakor je znano, je veliko Slovencev lansko leto zapustilo Nemčijo in se podali v Francijo. Tukaj se počutimo zadovoljne in srečne. Imamo primemo živ-'J®n]e, katerega v zadnjih letih zaradi sla-ij n , 5mih razmer v Nemčiji nismo ime-• iJolgcas nam je bilo samo zato, ker smo dru t ' imeli SVOJa slovenska katoliška si J i v katera smo radi zahajali in.se po ^vensko zabavali. Ali tudi tukaj so se za-a naša slovenska srca gibati in hrepene-k(r° sl°yenskih katoliških društvih. In ta-tiilf«'1'0- ime,i na Velikonočno nedeljo v sv m "Jl ,cerkvI prvikrat našo slovensko Ma™n nogo Slovencev je bilo navzočih, ie t.,l?remu so zaigrale solze v očeh, ko Wn S od domovine praznoval veli- 1110 Praznike in je slišal prepevati krasne slovenske velikonočne pesmice. In tako gojimo tukaj, čeprav smo oddaljeni od domovine, ljubezen do vere, Cerkve in naroda. Zraven pa tudi poročamo žalostno novico, katera se je prigodila tukaj pri slovenski družini gospoda Kisovca, doma iz ljubljanskega okraja. 24. aprila je gospod Kisovec kopal na svojem hišnem vrtu, pri tem pa pridejo njegovi otroci do neke ročne granate in jo prinesejo v kuhinjo ter postavijo na okno. Drugi dan 25. aprila pri zajutrku prime otrok ročno granato, jo vržo na tla in v tem trenutku se granata razpoči. Tri osebe so bile težko ranjene. Sin, 9 let star, leži na smrtni postelji v bolnišnici. Enako tudi sestra gospe Kisovec in sin g. Kisovca, star 16 let. Tukaj še sedaj leži dovolj starega streliva od vojske. — Lepe pozdrave pošiljamo vam naročnikom domoljuba: Anton Perko, Blaž Zupančič, Valentin Perko, Franc Cerjak, Jožef Oič, Vincenc Tuhtar, Franc Bahč, Ivan Hriberšek, Rudolf in Franc Selič, Ivan in Anton Smodej, Franc Zupančič. Vsi živimo v francoskem industrijskem okraju Pas de Calais. d Novo bronaste zvonove so dobili dne 1. aprila v Sv. Gotardu pri Trojanah. d Spomin padlim vojakom. Iz Selc. Je-; seni že je bilo sklenjeno, da se napravijo v svetovni vojni padlim in umrlim vojakom spomenik na kapeli na pokopališču. Toman iz Ljubljane je uklesal na dveh črnih marmornatih ploščah imena 117 vojakov. V nedeljo 18. maja bosta plošči slovesno odkriti. Ob desetih bo pred kapelo na pokopališču primeren govor in sv. maša. Igra domača godba d Tihotapstvo se je v zadnjem času baje zopet zelo razvilo. Zato se je sprejela v finančnem zakonu nova določba, ki odreja, da eno tretjino zaplenjenega blaga dobi ona oseba, ki tihotapca naznani, oziroma prime. d Nove poštne znamke dobimo v kratkem. Tiskano so v Angliji, kjer so belgrajski centralisti pri njih več zaradili, kot bi mogli doma. Seveda so zato znamke toliko dražje. d Vintgar je zopet popravljen in otvor-jen. Vstopnina stane 3 Din na osebo. d Župnijski izpit so naredili v kn. šk. pisarni v Mariboru sledeči gospodje lcape-lani: Janez Kljun, kaplan v &t. Ilju pri Mi-slinju; Aloja Pichler, kaplan v Loki pri Zidanem mostu; Ferdo Pohrašky, kaplan v Starem trgu pri Slovenj gradcu; Alojz Skuhala, špiritual v Mariboru; Jurij Winter, kaplan v Beltincah (Prekmurje). d Zgodnja nevihta. Pri Sv. Gregorju je dno 1. maja med neurjem udarila strela v strelovod zvonika župne cerkve. Pa je že morala šiniti električna iskra na podstrešje zvonikovo, ker so kake štiri ure po nevihti zapazili, da se iz vrha zvonika kadi. Po takojšnji preiskavi se je dognalo, da je v piramidi nad malimi linami polno dima. Gasilci z ročno brizgalno so bili takoj na mestu in so zabranili nevarnost, da pogori vse podstrešje in se ogenj razširi tudi na tra- movje zvonov. V hipu pa je bila na mestu velika brizgalna in je bila nevarnost takoj odstranjena. d Toča. Iz Ambrusa poročajo: Lepo so je april poslovil od nas, še lepše nas je pozdravil maj. — Zadnjega aprila smo imeli v župniji trikrat točo, ob dveh, ob pol štirih in zvečer ob devetih. — Prvega maja popoldne ob dveh je pa toča padala nad četrt ure, pobelila je vso okolico, da je bil pogled na polje in senožeti kakor pozimi ob snegu. Iz senožet so nas še drugi dan pozdravljale belo lise toče. — Toča in nevihta v Zagrebu. V soboto se je vsula nad Zagrebo min okolico med hudo nevihto debela toča, ki pa ni napravila na letini mnogo škode. Naliv jo pa -znatno poškodoval več ravnokar popravljenih potov po zagrebški okolici. Toča v dubrovuiškcin okraju. Mlnoli petek ponoči je po celem dubrovniškem okraju pobila toča. Posebno pelika je škoda na oljkah, ki so ravno cvetele, dalje na trtah ln tobaku. — Velik požar jo izbruhnil 4. t. m. ob oni uri zjutraj na Malem Lipoglavu pri Šmarju (Šmarje — Sap) pri Totajevih in uničil skedenj, kozolec, svinjak in štiri svinje, žitno shrambo z žitom vred in vse poljsko in gospodarsko orodje (in nekaj strojev), ki ga jo gospodar imel v teh poslopjih. Požar «e jo dotaknil poslopij ondotnega župnišča, posrečilo pa so jo marljivemu gašenju kmetov, ki so prišli na pomoč, da so požar lokar lizirali. Ker pa jo škoda več sto tisoč in zavarovalnina lo 3000 Din, se znanci in prijatelj i prosijo, da v tem kritičnem položaju priskočijo pogorele« na pomoč. Morebitni darovi naj so pošljejo na župni urad »Lipo-glav«, pošta Šmarje—Sap. Pomagajto! d Kaznovan niotilec verskih obredov. Iz Zagorja ob Savi. Na sv. večer jo pri pol-nočnšci brez postavnega cerkvenega po-oblaščenja apnenčar Gorišek oponašal g. župnika, ko jo pel. Ker se je vrhu tega šo skrajno surovo v cerkvi obnašal, mu je 26. aprila t. 1. ljubljanska eodnija po milosti, ker jo družinski oče, prisodila samo tri tedne »ješprenja«. d Zastrupila se je. Iz Zagorja ob Savi: Z očetovo kislino (esencem) ae je 25. aprila zastrupila sirel. mojstra žena Katarina Kovač, roj. Govejšek. Že dalj časa jo bilo na njej opažati sumljive znake zmedenosti, usodni*lan popoldne je pa Šla za pokopališki zid, kjer je napravila konec svojemu šele 6 mesečnemu zakonskemu življenju. d Iz tretjega nadstropja na dvorišče jo skočila v Ljubljani gdč. Mira Kranjc, baje radi tega, ker je bila odpuščena iz službe. MED BRATI IN SESTRAMI. Slovesna obletnica. »Pučki Prijatelj«, glasilo »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istric obhaja letos 25 letnico. Ustanovitelj tega lista je bil veliki škof Anton Mahnič, ki je umrl kot pravi narodni mučenik v pregnanstvu. Na dan obletnice jo izšel »Pučki Prijatelj« v slavnostni obliki. Za potujčevanje. Tržaški odsek društva, ki mu pravijo »Skrbstvo za odrešenoi Italijo«, je ustanovil doslej laške vrtce v. Tolmiinu, Kanalu, Kobaridu, Bovcu in v zadnjih tednih še na Žagi, pri Sv. Luciji na mostu, v Volčah, v Podbrdu, Cerknem in Idriji. V kratkem otvorijo vrteo tudi v Na-< 3* oorjetu, Žabnicah, Rajblju in Beli peci, ki je spadala pred vojno pod Kranjsko. Pripravljen je načrt za vrtce v Podgradu v Istri, v Dolini, Matuljah in v Ičičih. Celokupni program obsega otvoritev 250 vrtcev! Kako se t Trstu ženijo? V letu 1923 je je bilo v Trstu 2229 porok. Vsak mesec se Je povprečno poročiio 185 parov. Zanimivo je, da se odločijo Tržačani za zakon šele v poznih letih. V zadnjih treh mesecih prete-čenega leta so se štirje jženini« poročili v lepi starosti 60 let. En j ženine si je izbral mlado nevesto 24 let, dočim so bili ostali trije ženini bolj modri in so si izvolili 50 do 60 letne žene. Sv. go.-a pri Gorici. Kakor znano, je bila božjepotna cerkev na Sv. gori med svetovno vojno popolnoma uničena. Na mestu veličastne bazilike in samostana je ostala ena sama ogromna groblja. 0 Sv. gori, kot Jo je poznalo naše pobožno ljudstvo, ni ostalo nobenega sledu. Kmalu po svetovni vojni pa so se pričela obnovitvena dela. Ljudstvo želi, da se božja pot obnovi. V ponedeljek 28. pr. m. si je goriški prevzvišeni knezonadškof ogledal delo in je bil prav zadovoljen. Ogromne ruševine so že razčiščene in v kratkem se prične z zidanjem cerkve same. Popolnoma varao naložite svoj denar pri Vzajemni posojilnici v Ljubljani — r. z. z o. z. ti se je PRESELILA ii hiše Uršulinskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve * lastno c o vo palačo na MIKLOŠIČEVI cesU poleg kotela »UNION«. — Hranilne vloge se obrestujejo najboljše z ozirom ira višino zneska In odpovedni čas Varnost za hranile« vloge je zelo dobra, ker poseduje Vzajemna poso;ilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela »Unicn« v Ljubljani. — Vrhutiga je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih biš, stavbišč in zemljišč v tu- in inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. 5881 ZOPER SLABOKRVNOST SLABO PREBAVO in OSLABELOST vsake vrsle priporočajo zdravniki najbolj »AROMATIČNO ŽELEZNA TO TINKTURO., ki jo izdeluje lekarta »Pri angelu varira- na Vrhniki. — .Je ^vrstnega okusa, ne kvari zob in jo vživajo odrastli in pa otroci z najboljšim uspehom. 1 steldenica (pol litra) stane 20 Din. Razpošilja te vsaka količina, priporočljivo pa je zaradi cenejše poštnine naročiti vsaj 3 steklenice naenkrat. Zahvale na razoola*o! Pišite na lekarnarja HOČEVAR-JA na VRHNIKI I Najbolj« Šivalni stroj! firiflillT za rodbin9ko in obrtno VI EKUIlrl rabo vedno v zalogi edino pri Josip PefClIfilC Uoblfana, ob vodi blizu Prešernovega spomenik« stolam potrebščine za Uvllje, krojače, Cevjarje is sedlarje. ^^^^ Galanteriia ln vse drobno blago. ^unuaiiutr.uuiiuuniuimiiiiuHuuiiiaiiiiiiiiiinHiiiiiniuamuiiHmii^ | Najvarneje nalagate denar v pupilarno Š 5 varnem zavodu I | Hranilnici kmečkih i I občin v Ljubljani, 1 | Dunajska cesta 32. (Hiša Zadružne Zveze). § &imijiruBiBiHmiiHUi!iulttn.imninmiiuiummuiHmnmHiiaiu1uHHl p Naši poslanci so čas, ko zbornica ne deluje, dobro izrabili. Pomagali so tudi drugi naši voditelji. V nedeljo 27. 4. so bili shodi in sestanlri zaupnikov: Dol. Logatec (posl. Gostinčar), Stari trg (dr. Natlačen), Cerknica (dr. Natlačen), Vrhnika (prof. J are), K r a n j-s k a gora (prof. Remec), Šmartno pri Litiji (p>osl. Kremžar), Višnja gora (tajnik SLS), Žužemberk (dr. Kulovec), H i n j e (dr. Kulovec), S1 e v -niča in Kostanjevica (posl. Suš-nik), Kamnik in Radomlje (posl. Štrcin), ŠentuHka gora in Cerklje (posl. Brodar), škofja Loka (dr. Mohorič), Polhov gradeč (posl. Stanovnik), Cernomelj (dr. Sla no v-nik), Metlika (posl. Nemanič), Loški potok (posl. Škulj), Trebelno (tajnik žužek). Za ljubljansko okolico je bil v Rokodelskem domu Bestanek zaupnikov, na katerem je poročal dr. Brejc. V pondeljek j 28. 4. je posl. Brodar poročal na sestanku v Kranju. p Na Gori pri Sodražici je bil v nedeljo 4. majnika ob 2 popoldne občni zbor Kmetske zveze. Govornik iz Ljubljano g. Krek je pojasnil sedanji položaj in razkrinkal razne laži nasprotnikov. p Tržišče. V nedeljo 4. 5. je imel po6l. S u s n i k shod v Tržišču pri Mokronogu. Kljub agitaciji nasprotnikov je bila udeležba velika. Po par medklicih so samostojneži osramočeni umolknili in končno glasovali skupaj z našimi za zaupnico Jugosl. klubu. p Načrti naših nasprotnikov. Vsakdo rad vidi hitro uspehe in marsikdo postane malodušen, če ne vidi takoj 6ack>v svojega truda. Vsi naši nasprotniki računajo, da naši ljudje no bodo znali vztrajati v dolgem boju za avtonomijo. Na tem temelju zidajo vse svoje načrte. Zato lažejo o naših poslancih, zato natolcujejo in obrekujejo, da bi ljudie izgubili zaupanje. Mi pa smo prepričani, da naš,? ljudstvo ne bo odnehalo in da bodo tudi ti naših sovražnikov ostali samo načrti. p Liberalne liivMnce. Takole vabijo Žcriavovi liberalci naše ljudi na svoje sestanke: ^Vabilo na seslanek vseh, ki zmago našega dobrega ljudstva dne 18. marca 1923 in njenimi posledicami, ki jih tako bridko občutimo, to je s klerikalno Politiko niso zadovoljni.« Naši ljudje trpe, to je resnica. Trpe pa radi centralistične ustave, ki je bila izglasovana z glasovi slovenskih samostojnežev in Žerjavovcev. 18. marca js naše ljudstvo doka7nlo, da dobro ve, kam vodi centralizem. Zato 1» moral biti že precejšen kalin, kdor bo sedel na take liberalne limance. d Pilat in Herod sta se sporam tneia. Staro- in mladoliberalna stranka sta si bila med seboj v laseh kot pes in mačka. V zad-njein času pa se je stafbliberalna stranka združila s Pašičevo velesrbsko stranko, mladoliberalna pa je prišla Velesrbcm na pomoč pri izrnozgavanju Slovencev in Hr-(Dalje glej v naslednjem stolpcu spodajI) NE DRUŽITE SE Z IZDAJALCI IN Pa VS0D ODKLANJAJTE NJIHOVE C\S0PI SE: DOMOVINO, JUTRO, SLOVRNSEl" NAROD. n Orlovski tabor v št. Vidu se v nedeljo vsled slabega vremena ni vršil. pre. ložil se je na nedeljo 11. maja. Dopoldne so tehnične tekme in skušnja za nastop ob pol dvanajstih sprejem na po6taji v Vii marjih, nato odhod v Tacen, kjer se bo vršila popoldne pri >Koširju« ob i>ol štirih javna telovadba s sodelovanjem jeseniške godbe. • n Orlovski odtek tm Jeiiri praznuje leto« 15 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki priredi v nedeljo 18. t. m. v Stožicah na vrtu gospe Dovi javno telovadbo s prav zanimivim sporedom. Pri priredit« sodeluje polnoStevilnu godba Mladinskega domn iz Ljubljane. Na to opozarjamo bratske odseke in jih že danes vabimo da na? pretijo v obilnem številu. Bog živi! n V Višnji gori uprizori dne 11. maja (io;>oi-dne po službi božji v »Društvenem domu« orlovski odsek s Police trodejansko veseloigro: :I'ii belem konjičku*. K udeležbi vabi vljudno »Orlovski odsek na Polici«. n Cruu*e. Kat. slov. izohr. društvo vjjri r>rl v nedeljo dne 11. maja igro: Zlata rjevo zlato. Pri-eetek ob treh popoldne in sedmih zvečer. Poma-fine prosimo, da prireditev poeetijo zvečer, da popoldanske predstave mogli udeležiti tujci. n Ljudski oder v Kropi uprizori 10. n:aia ob 8 zvečer in nedeljo 11. majn ob pol 4 popoldne tiogoljevo rusko komedijo > Revizor*. n Šmartno pri Litiji. V nedeljo, dne 11. in."ja ob 3 popoldne bodo uprizorili v Društvenem domu zelo lepo zgodovinsko igro >Quo vadiš«. Igra se godi v prvih časih krbtjanov, ko je vladal v Rimu grozoviti in raziz.dani cesar Neron ln ie še živel apostol Peter, (ilavni osebi sta: krsfarska deldira Ligija, hči premaganega ligijskega kralja, ki so jo prepeljali v Rim in Vinicius, paganskl rimsi'i ple-niinitafc, ki vsled ljubezni do Ligije postano vnel kristjan. — Pridite pogle-dat, ker je igra velika iu izredno lepa. n V Smartncni pri Ltiji bo občni zbor !>o-družnice Kmetijske družbe v nedeljo 11. maja ob sedmih zjutraj v dvorani društvenega doma. člani naj se polnoštevilno udeleže. n V nedelj« 11. maja 1924 ob devetih bo cbčni zbor »Vinarskega društva« v šoli v Metliki. n Posojilnica na Frankolovem bo slavila 25 letnico svojega poslovanja v nedeljo dne IS. maja t. 1. Na sporedu je: ob* 10. pridiga in slovesna sv. maSa. Po sv. masi v Društvenem domu ojo pevski zbor v™ narodnih pesmi, rrijatelji zadružništva iu mladinske organizacije se nriip.zno vabijo k obilni vde-le2,bi. n flanoin podružnice UVI v Ljubl.ani rnaniel V smislu sklepa soje Izvršilnega odbora » Ljubljani z dne 25. aprila se bo vršil trgo-ii na ncsinnek r Cerknico, kjer se jo pa lo po.l pritiskom z.utoniika gradbene direkcijo cestni odbor udal in pogodil z navzočimi trgovci, da plačujejo do preklica po 35 Din od vagona za obrabo cest. Le lesni trv;ovcc K. K. so sestanka namenoma ui hotel rctio-ložiti ter posla! celo pismeno izjavo, da se niti i znižanim prispovkom no strinja. Ko ga je nato cestni odbor pozval, če pristane ia ne zaveže plačevati po 85 Din od vagona, kakor drusi trgovci, jo odgovoril s molkom. Menimo, da jo s tc-m dovolj jasno opisana zadeva in je potrebuo, da se obelodani vsled zlobnega napada, kateregi jo trgovec K. K. uprizoril proti načelniku eestnega odbora, češ, da je krir, da se od lesnih trgovcev ni dosegel višji prispevek. Kaj takega so zmožni le ljudje brez najmanjšega čuta poštenosti. Načelnik uživa splošno zaupanje in vrši vestno poslovanje cestne uprave tor bo za še druga lažniva obrekovalna podtikanja, katera si je dovolil g. K. K. izustiti, zahteval zadoščenja. Namen jo prozoren: dvigniti gonjo no le zoper načelnika cesMega odbora Eego zoper celo stranko, katera ima cestno upravo v rokah. Za-početa jo ob pravem času: na dan dopolnilne volitve dveh članov v cestni zastop, za katero mesto je tudi g. K. K. kandidiral. Uprizorjena pred bližajočimi so občinskimi volitvami, napraviti zmedo in diskreditirati stranko, češ, ne bilo bi napačno, če dobimo tudi cestno upravo mi oziroma nekaj lesni "i trgovcev v roke in bo potem znebimo če ne popi inoma vsaj deloma mučnih prispevkov za cesto iu jih naložimo rajši potrpežljivim davkoplačevalcem ua grbo. ST. VID NAD LJUBLJANO. Obsavska gasilska župa (SG55), to je zveza gasilnih dru.uev v ljubljanski okolici nad Ljubljano jo preteklo uodeljo prvikrat zunaj Ljubljano slavila praznik s.v. Florijann. Olani vseh včlanjenih društev: St Vid, Šmartno, Morlvode-Preska, Viž-usarje, Ginui-c, Stanežičc, Modno, Draelje, Podu-tik-Glinee, 'i'aeen, (lamelni, Rašica in Pirniče so se ob pol S». uri kljub močnemu dežju polnoštevilno zbrali pred gasilno shrambo v St. Vidu, odkoder so z oddelkom vojaško sodbo na čelu odkorakali v •župnijsko cerkev k službi božji. Gospod katehet je v izbranem cerkvenem govoru povdaril, kitko imajo ravno gasilci vodno in povsod priliko, da v dejanju izpolnujojo prvo in največjo zapoved Kristu-stovo: Ijubozon do bližnjega. Pri sv. muši je izborno prepeval zbor gasilcev pod vodstvom org. Slabeta mL. ki je petje spretno spremljal a še bolj spretno in "izbrano registriral. Najlopšo in najveličastnejše so jo slišala prva pesem — mnogoštevilni enoglasni moški zbor. Po sv. maši Je jo vršil občni zbor s slavnostnim govorom g. naučitelja Kržišnika, Skic- ' nilo so jc, da so bo praznovanjo sv. Plorijana iS zgoraj imenovano zvezo vsako leto vršilo v St. Vidu. Popoldne je bila v gostilni pri »Jagru« veselica z godbo, petjem in govori. Uvalevredno je, da se je veselica vršila brez ^lesa, naj bi pri tem ostalo tudi v bodočo! — 0 g o n j je preteklo soboto ponoči vpe* pelil Tončovo hišo v Dravljah. Domača in okoliško požarne brambe so bilo takoj na mestu in preprog čile, da '.udi sosedna poslopja niso postala žrtev nesreče. — Občinske volitve za našo občinf bodo na Vidovo nedeljo, 15. junija. Vso se pridni pripravlja. Liberalno-centralističuo časopisje nel umorno baba, laže in obrekujc; pa te laži so ii prevečkrat py)kuhano in pogreto, naj si vendar i« misli kaj novih, da bo voč zabave. DUPLJE-KB1ŽE. Izvedelo so je, zakaj da tržiški liberalci hodijo v Dupljo e.gitirat. Oni sicer mislijo našo stranko toliko oslabiti, da bi s pomočjo samostojnih in libo-ralcev dobili premoč v občini in da bi s tem preglasovali bodoči občinski odbor in s tem si pridobili vas Pristavo in velik del ozemlja, poleg tega veliko davčno moč. To je namen samostojnih. Postavili so v Dupljah na 9. mesto obrtnika iz drugo jodobčine Žiganja vas. Nadalje se na delavstvo ia malo kmeto nič ne ozirajo, postavili so pa za izvršilen liste največjega nasprotnika vseh nižjih slojev kmeta iz Križev. Agitirajo pa, da je lista samo za Duplje; so pa mešani od cele občine. Zatorej, Dup-ljanei, poglejte, oko bi vsi imeli eno listo, bi goto vo dobili 8 do 10 mandatov, tako ste na korisf samostojnim iz Križev in Pristavo oddali mandate. Čas jo še, zatorej prekličito vsi podpise samostojnih in stopite skupno kot krajevna stranka za dobrobit občine, ne pa za razdiranjc. Sami samostojni in liberalci niti polovico ne spravijo podpisov v celi fari Križe, oko bi ne šli Dupljani njim na U-mance. V Križih se postavijo tri liste: stanovske SLS, tako da dobe po moči vsi stanovi svojo zastop-niko v občinski odbor. VRHNIKA. Dne 1. majnika so hoteli pri nas združeni socialisti iu komunisti z ueko »škandal bamloe na čelu prirediti po trgu javni obhod. Ia obhod jim jo pa orožništvo še pravočasno zabranilo. Pozneje se jim je potom okrajnega glavarstva dovolil teleloničua le javen shod, kateri jo pa bil ?eIo klavern. Prod občiusko hišo ae je zbralo -13 postav, pa še v tem malom številu so bile zapopadeno štiri ženske in nekaj komunistov iz Borovnico ia Logatca. Socialistom jo načeljeval Laagof, komunistom pa Teipin. v raznih govorih se jo zabavljalo samo čez klerikalce iu njihovo gospodarstvo. V imenu občinskega odbora jo pozdravil svojo navzočo prijatelje iu prijateljice veličastno kot občinski odbornik LangoL Zahteval jo — mogočno kazajo na občinsko hišo, da pri občinskih volitvah bodo žo spodili s pomočjo svojo močno garde — vso klcrikalco iz občinske hiše, kakor tudi, da je trduo prepričan, da bodo v kratkem vsled njegovih velikih gospodarskih zaslug zapbpalala na občinski hiši rdoča zastava. Pravil jo tudi, da je ou proti avtonomiji, ker z avtonomijo bi postali zopet klerikalci gospodarji Slovenijo — kakor so bili bivšo Kranjsko, čudimo se le gotovini ljudem, da so z L#ngofom kot socialistom in največjim nasprotnikom našo stranke v neki tako tesni prijateljski pogubonosni gospodarski zvezi. To zvezno gospodarstvo iskušeni občani žo javno kriti« kujejo iu niu prerokujejo neizogiben pvloiu, RADOVLJICA. Zadnji dve nedelji na Ljudskem odru uprizorjen »Quo vadiš« je popolnoma uspel. Nastopilo je 50 igralcev s toko sigurnostjo, kot jo zahteva res! dobra igra. Posebno glavno vloge so bilo izredno pogodeno. Tudi skupinski nastopi so bili v splošnem neoporečni; pomanjkljivosti v kretanju skupili je vzrok le pretesen oder. K lepim točkam spada ubrano petje, ki vsikdar tako blažilno vpliva. Rimski kostimi iu zlasti novo Bradaškovo kulise so vzbudilo vsesplošno pozornost in imajo važen delež pri uspehu. V vsakem oziru gre pa v prvi vrsti priznanje g. režiserju za vsestranski trud in vzgojno delo, ki ga vrši v našem društvu! V splošnem b| bilo opozoriti Se na kočljivo zadevo o ljubezenskih prizorih v predstavah. Isti naj bodo vedno iu popolnoma uespotakljivi; vse kar ni neobhodno potrebno za razuinevauje vsebine, naj se brozpogojn« črta iu izpusti! Katoliški odri naj rahločutno vara« jejo moralo kot najvažnejši einiielj za obstoj in četi* nostou napredek nsroda. V tej točki se morajo ta* (Dalje clej na naslednji strani spodaj l)j SPQ Crvivo sadje. Vsakdo ga pozna, vsakdo občuti to silno nadlogo, ki zmanjša vrednost našega sadnega pridelka za milijone. Malo jih je pa, ki bi kaj več premišljevali odkod tisti »črv« v jabolku ali hruški, kajti še dandanes se dobe sadjarji, ki mislijo, da se črv kar sam od sebe s>zaredi« v plodu. Še redkejši pa so tisti, ki bi kaj izdatnega ukrenili zoper tega najhujšega sadnega škodljivca. Mnogim se bo celo čudno zdelo, da govorimo sedaj o črvi vem sadju, ko niti ni cvetelo. Ako boste pazljivo prebrali sledeče vrstice, vam bo takoj popolnoma jasne odkod črv v sadju in zakaj baš sedaj opozarjamo na to nadlogo. Ozirali se bomo v tem spisu posebno na jabolko, ker je ta sad največje gospodarske važnosti v naših krajih. Kon o" m maja do prve polovice junija, ko bodo jablane ocvetele in se otrebile, bodo letali ob toplih in vedrih večerih po sadovnjakih majhni metuljčki. Prirodopisci jim pravijo z a v i j a č i. Po jablanih roji jabolčni z a v i j a č. Samice bodo polagalo posamezna jajčeca na mlade plodove. V dobrem tednu se bodo izlegle iz teh jajčec mahne bele gosenice, ki se bodo takoj zajedle v jabolčne zaplodke noter do pešči-šča. Luknjica,se za njimi zaraste. V štirih, petih tednih gosenice dorastejo, prevrtajo plod in se spuste po tanki pajčevinasti nitki na tla, J1! i pa padejo s pokvarjenim plodom vred z drevesa. Potem zlezejo na bližnje deblo, kjer si poiščejo primerno zavet je pod razpe-kanim lubjem ali pod mahom, 'lam se zabubijo. Kmalu predere bubo metuljček, ki iznova zalega jajčeca po ostalih zdravih, že pre;cj debelih plodovih (julij, avgust). To jc drugi poletni rod, ki uničuje, kar je zgrešil prvi spomladni. Mnogo zalege drugega rodu ostane navadno v plodovih do trgatve, šele v sadnih shrambah izleze na dan in si poišče zimska skrivališč« po raznih kotih. Tam ostane čez zimo. Šele maja meseca prihodnjega leta se zabubi in iz bu-be se izmota zopet metuljček, ko je drevje ocvelelo (maja, junija meseca). Ako najde pot na piano, se začne pegubonosno delo iznova. Iz tega kratkega opi::a vsakdo lahko ko režiser, baker igralci dorcla zavedati, 0uo vadia« se ra »plodno želje "ponovi dne 11. in 18. mnia ob pol 4. uri popoldne. TBEBEI.NO. S Trcl)?liK'Ra nam poročajo, da hoče tamkaj neki Klemenži« delati pri občinskih volitvah zgago v »»"»t Velesibom. Da bi odtrgal ljudi od avtono-imsticne S ovenske ljudske stranke, se baj poslužuje zvije.c, ki so za odkritega človeka poniževalne Dela vse to menda samo za to. da bi mogel enkrat postati župan. Ljudstvo naj dobro pomisli, kako bo uhajalo s takim županom, ki hoče eelo pred volitvami imeti ljudi za norca. Kdo si sam plete bič, nai ga tepe. Pametni pa bodo vedeli, kaj naj store? 6l posname, kje in kako lahko pridemo škodljivcu do živega. Drugi poletni rod se izdatno omeji, ako pobiramo črviv trebež in ga kuhamo prašičem, po deblih nastavljamo iz slame ali lesne volne umetna skrivališča, kamor privabimo gosenice in jih lahko dobimo v roke. Prvi spomladni rod pa zadenemo v živo, ako skrbno in temeljito osnažimo debla in debelejše veje in ako sadne shrambe v rani spomladi (vsaj do srede maja) osnažimo in preprečimo tako, da zavijači, ki tam prezi-mujejo ne morejo na piano. Toda vse to ne zaleže kaj prida, ako se ne izvaja s p 1 o š -n o. Kaj pomaga oe en marljiv in razumen sadjar stori vse, da za tre škodljivca, ako pa 10 njegovih sosedov ne gane z mezincem. Metuljčki letajo iz sadovnjaka v sadovnjak in izbirajo seveda tisto drevje, ki kaže več zarodka. Imamo pa za pokončava nje tega škodljivca še drugo sredstvo, ki učinkuje zanesljivo in — kar je najvažnejše — n e z a -visno od malomarnega soseda. Drevje, ki kaže da bo obrodilo, temeljito poškropimo z neko strupeno tekočino tako, da zadenemo zlasti plodove od vseh strani. Gosenčice, ki se hočejo pregrizti v plod, se zastrupijo in poginejo. Iakušnje zadnjih let so pokazale, da se na ta način prav izdatno omeji črvivost, ako se škropi proti prvemu rodu zavijača spomladi, ko zalega jajčeca (od konca maja, do srede junija), proti drugemu rodu pa koncem julija in začetkom avgusta. Za škropljenje se uporablja neka nalašč v to svrho pripravljena snov z imenom :Arsoko 1«. Uporaba je kaj preprosta. V 100 litrov vode vlijemo največ pol kilograma A r s o k o I a , dobro premešamo in tekočina je gotova. Seveda moramo imeti primeren razškropilnik, ki razprši tekočino prav na drobno po drevesu. Jako uspešno se uporablja A r s o k o 1 tudi za zatiranje raznih drugih žuželk, zlasti ubadarjev, griz-lic in gosenic. A r s o k o 1 bo preskrbovalo Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani. Sadjarji! Poizkušajte vsaj v malem! g Vinarska in sadjarska šola v Mariboru je izdala s pomočjo izrednih denarnih prispevkov okrajnega zastopa mariborskega in posojilnice »Narodni dom« v Mariboru prospekt, vsebujoč zgodovinsko črtico in splošno uredbo tega najstarejšega slovenskega kmetijskega zavoda, pogoje za sprejem učencev in praklikantov, hišni in šolski red, učni načrt itd., kar mora zanimati napredne kmetovalce in njih sinove, od kojih najboljši se naj strokovno izobražujejo v kmetijskih šolah za njih prevažni poklic. Sedemnajst slik predočuje razne objekte vinarske in sadjarske šole. Ta prospekt znači nekak mejnik v razvoju 52 let starega zavoda, kojega uredba se bo morala radi nedavno izvršenega izenačenja vseh kmetijskih šol v državi spremeniti v mnogih pravcih. Dobiva se pri ravnateljstvu vinarske in sadjarske šole v Mariboru proti plačilu Din 5.— za tiskovni sklad, naložen v navedenem denarnem zavodu v svrlio kritja tiskovnih stroškov in omogočenja iz. danj še drugih spisov kmetijsko-gospodar-ske'stroke, za kar se preplačila hvaležno sprejemajo. Zatirajmo plevel na njivah. Največji škodljivec naših koristnih rast. lin spomladi je plevel, ki jim odjemlje prostor, hrano, zrak, svetlobo in vodo. Kjer rastejo plevelne rastline, tam ne morejo uspevati naše koristne zeli. Ker je plevel bolj trpežen in se hitreje razvija nego setev, postaja z vsakim dnem bolj škodljiv. Po vrstah plevela na njivi spoznamo že kakovost zemlje in njeno bogastvo na hranilnih snoveh, kajti nekatere ljubijo močvirnato zemljo, druge bolj sušno, ene rastejo raja na peščenih tleh, druge na težki ilovnati, so tudi take, ki imajo rajši bolj revno zemljo, druge pa, ki se bujno razvijajo samo na Bogatih rodovitnih tleh. Plevel se še najbolj prilagodi krajevnim, podnebnim in talnim razmeram, uspeva torej dobro tudi na slabših, suhih, pa tudi močno vlažnih tleh. Sploh raste plevel povsod, tudi tam, kjer se naše kulturne rastline ugodno razvijajo le tedaj, če jih skrbno negujemo. Tim bujnejši je pa, če dobi vlažno, možno in dobro pripravljeno zemljo in vlago namenjeni setvi. Tako ga dobimo navadno na dobro pognojenih zemljah več nego na mršavih njivah. Zaplevljcna zemlja mnogo slabše vzdrži sušo nogo čista, ker imajo plevelne rastline navadno širje liste in bolj razgraniče-ne korenine, se hitrejše in krepke je razvijajo ter črpajo večje množine vlage iz zemlje, ki bi morala priti v korist gojeni setvi za njen razvoj. Dolžnost vsakega poljedelca je torej, da zatira plevel z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago, ter da si s te>m ohrani svoje njive čiste. To delo izvršuje lahko na različne načine. 1. Na njive spravljaj samo dobro pre-perel gnoj, v katerem je plcvelno seme že strohnelo. 2. Svojo zemljo globoko preorji že jeseni, spomladi, ko bo plevel vsklil, jo samo zrahljaj z brano ali kultivatorjem, da se plevelne rastline posušijo. 3. Globoko oranje zemlje je važen pripomoček za zatiranje plevela, ker se plcvelno seme z vrha globoko podorje ter se v globini zaduši. 4. Ozimna žita je spomladi prevleči z brano ali jih opleti, da se zemlja zrahlja in plevel za tre. 5. Za seme vzemi vedno le popolnoma čisto trierirano seme brez plevelncga zrnja. 6. Pri okopa vanju in pletvi pazi, da spraviš plevelne rastline s koreninami vred iz zemlje, da se posuše ali spravijo na kompost ali pa pokrmijo. 7. Tisti plevel, ki globoko požene korenine, moramo izruvati z njim vred, drugače nam zopet požene. Če so pa korenine pregloboko v zemlji, da moramo večkrat populili, da se koren uniči s tem, ker ne dobi več hrane iz steblovja in listov. 8. Če nam je količkaj mogoče, zabra-nimo plevelnim rastlinam, da jim seme na njivi ne dozori in odpade. 9. Močno zaplevljene njive očistimo najlažje s ponovnim gojenjem okopavin, ki jih moramo pridno pleti in rahljati. S tem za-tremo na eni strani plevel, na drugi pa ohranimo zemlji vlago in se obranimo pred veliko škodo od suše. 10. Strnišča moramo čimprej preorati, ker s tem spravimo plevel v zemljo, ki se z njim obogati na sprstenini. Razventega vskall plevelno seme že pred zimo, da ga Jahko z brano ali z globokim oranjem uničimo. . , S takim obdelovanjem zemlje in oskrbovanjem setve bomo v kratkem času naše njive popolnoma očistiti plevela. Kar bomo imeli s tem več dela, se nam bo prav imenitno izplačalo z večjimi pridelki iz naših brezplevelnih njiv. Gospodarska obvestila. DENAR. g Vrednost denarja 6. t. m.: lira Din 3.55, dolar (ček) Din 79.50—80.—, dolar (denar) Din 78.50—79, švicarski frank Din 14.30, francoski frank Din 5.20, čehoslova-ška krona Din 2.35, funt šterling Din 350— 953, 10.000 avstrijskih kron Din 11.30. g Italija ponuja naši državi posojilo? Od vlade plačani oziroma podpirani listi — radikalni in demokratski — razširjajo vesli, da nam ponuja Italija posojilo v znesku 600 do 1000 milijonov lir. Posojilo bo dvodelno in sicer prvi del bo za mesto Belgrad, drugi pa za zgradbo železnic, predvsem za železnico Kragujevac—Skopi je in morebiti za jadransko železnico. CENE. g Celjski trg. Govedina: v mesnicah I. vrste 25, II. vrste 23, na trgu 1. vrste 24, II. vrste 22. Teletina: I. vrste 30, II. vrste 25. Svinjina: prašičje meso I. vrste 35, II. vrste 30, slanina I. vrste 33 do 38, II. vrste 34, mast ameriška 32, domača 39, pre-kajeno meso I. vrste 45, II. vrste 40. Mleko 3.50 do 4, surovo maslo 60, čajno 88, jajce 1.25. Pijače: vino staro 12 do 15, novo 9 do 12, pivo 8, žganje 30. Kruh: beli 7, črni 6. Mlevski pridelki: moka št. ;>(Xk 6.50, st. >0« 5.80, št. >2« 5.50, št. »4« 4.50, koruzna moka 3.50, ajdova 6.30 (na drobno po 20 par več). Žito: pšenica 350, rž 320, ječmen 340, oves 325. Fižol 600 do 700, grah 1800. Špecerijsko blago: kava Porto-riko 68, Santos 48, Rio 40, sladkor v kristalu 20, v kockah 22, riž I. vrste 11, II. vrste 6.50 do 10, namizno olje 30, bučno 36, testenine I. vrste 18, II. vrste 12 do 14, milo 17 do 20. Krma: seno 50 do 87.50, slama 50. Zelenjava: kilogram italijanske glavnate solate 20, krožnik drobne 2 do 2.50, kilogram ohrovta 4, kaiiijola 12, zavitek špar- geljev 10, komad kolerabe 2.50, krompir 1.25 do 1.50. 2IVINA. g Cene živini. Maribor, dne 2. maja. Na današnji svinjski sejm so prignali 460 svinj, 3 koze in 3 kozliče. Povprečne cene: prasci, 5 do 7 tedncv stari 120 do 255 Din; 7 do 9 tednov 250 do 400 Din; 3 do 4 mesece 600 do 700; 5 do 7 mesecev 1050 do 1150 Din; 1 leto stari 1425 do 1625 Din. Mesne cene: kilogram žive teže 17.505 do 18.505, mrtve teže 21.25 do 26.25 Din. Koze 300 do 350 Din; kozlički 62.50 do 90 Din. Kupčija živahna. Prodanih 266 komadov. Kupcev precej, in sicer iz Dravske in Savinjske doline ter Logatca. IZVOZ IN UVOZ. g Izvoz našega vina v Češkoslovaško namerava dovoliti češkoslovaška vlada brez kompenzacij. V trgovskem ministrstvu se vrše s češkoslovaškim konzulom pogajanja glede množine vina in načina uvoza. g Naš lanskoletni izvoz v Češkoslovaško. Po statističnih podatkih ministrstva trgovine je znašal naš izvoz v Češkoslovaško preteklo leto vrednost 621 milijonov dinarjev. Glavni predmeti izvoza so bili goveja živina in žito. Živili prašičev se je izvozilo za 103 milijone, mesa za 89 milijonov, perutnine za 127 milijonov, pšenične moke in pšenice za 114 milijonov dinarjev. PROMET. g Gradba železnice Ormož—Ljutomer-* Murska Sobota dobro napreduje. Kmalu bodo dela pri nasipu gotova. Tudi gradba železniškega mosta preko Mure je že dovoljno napredovala. Podnevi in ponoči je tu zaposlenih preko 100 delavcev. Pričakuje se, da bo proga izročena prometu že tekom letošnje jeseni. RAZNO. g Kritično stanje naše industrije vžigalic. »Jugoslovenski Lloyd« poroča: Zaradi visokih monopolskih taks na vžigalice, zaradi s tem vedno močnejšega tihotapljenja tujega blaga in zaradi širjenja vžigalnikov je prišla naša industrija vžigalic v težaven položaj. Razen treh tvomic, ki so močno omejile obrate, so vse druge tvor-nico vžigalic ustavile delo. Vodstva tvornic za vžigalice so poslala vladi spomenico, v kateri prosi jo za znižanje monopolskih taks. g Velik škodljivec žitnemu polju pri nas je češmin ali babkovina. Kakor znano, se iz češminovega grma zanese največ pegaste ali kronaste rje na žito, katera zajeda že v zgodnji pomladi razvitje, še bolj škodljivo pa vpliva na zrnje in ga zajeda. Zato je nujno potrebno, da se češmin docela iz- trebi s koreninami. Lubje od češminovih korenin se dobro proda (glej današnji in-serat), ter dosežemo z iztrebljenjem dvojno korist. g Stanje hmeljskih nasadov. Iz Žalca v Savinjski dolini poročajo: Rez hmelja se je I letos izvrševala ne pri najugodnejšem vremenu. Hmeljska korenika je dobro prezi-mila in ima že obilo poganjkov. Sedaj se postavljajo drogi ter napeljujejo in nape-njavajo žice v žičnih nasadih. Gnojenje se je izvrševalo deloma že jeseni, deloma se ; izvršuje sedaj. Letos se je uporabljalo iz-| redno mnogo umetnega gnojila. V zgodaj 1 obrezanih nasadih se vidijo že po pol metra dolgi poganjki. Jutranja temparatura znaša povprečno le 5 stopinj R. Svetovna tvrdka Georg Schieht d. d., znana veletovarna milo v Ustju ob Labi, je ena najstarejših in največjih tovarn mila na evropski celini. Kakor v vseh drugih nasledstvenili državah, ustanovila je ta tvrdka po preobratu tudi v Jugoslaviji in sicer v Osijeku veliko tovarno za izdelovanje mila, sveč in raznih pralnih sredstev. Tukajšnja »Jugoslovanska d. d. Georg Schlcht« pri kateri je v odlični meri udeležen domači kapital, dogradila je veliko, najmodernej urejeno tovarno in je vpoložaju, izdelovati sedaj tudi v Jugoslaviji svoje, skozi desetletja kot najboljše priznano milo z znamko »Jelen< ,v predvojni kakovosti. Oblika tega mila se sicer mnogostransko ponareja, v kakovosti pa pravega Schiehtovega mila nihče ne doseže. Vsem gospodinjam se torej priporoča v njih lastnem interesu, da pri nakupu pralnega mila pazijo vedno na ime »S c h i c h U in na znamko >J e 1 e n«, ter da zavrnejo vse dru-| ge izdelke, katere se jim nudi kot >Scliichtovo« mi-i lo, ki pa ne nosijo znake pravega Schichtovega mila. Opozarjamo na današnji oglas. Naprodaj ima več panjev čebel in sicer kranjiče eksportne in A. ŽnidarSičeve. ; Tudi več škafov finega točenega MEDU. Cene po , dogovoru. J. ROZMAN, čebelar, Britof p. Kranju. STREŽBA BOLNIKOV. S težavo so naši bolniki preživeli dolgo elmo. Mnogo skrbi in (ruda si imela ž njimi yprav ti, draga gospodinja. Gotovo si imela vselej dobro voljo pomagati tem revežem, loda prav pogosto jim nisi ustregla, nisi jim tega ali onega prav pripravila. Zdelo se ti je, da so nepotrpežljivi in sitni in si se morebiti oelo spozabila in si jim to tudi dala okusiti. Toda povedati ti moram, da si biia največkrat le ti vzrok, ker jim nisi znala prav postreči. Zato se moramo tudi o tej stvari enkrat prav dobro razgovoriti. Prva zahteva za bolnika, ki ima dalje časa trajajočo bolezen, je ta, da mu urediš, če le mogoče, posebno bolniško sobico. Četudi se bolnik ob dolgih dnevih in še bolj ob nočeh dolgočasi in se ti zdi primernejše, da ga imaš kar v sobi, kamor se shaja cela družina, vendar je bolje za njega in njegovo bolezen, da jo bolj sam, nemoten in v miru. Osnaži najprej sobico, očisti in preobleči tudi posteljo. Kako urediš le to za razue bolezni, se pogovorimo v posebnem članku. Pazi na to, da se dždo okna odpirati zaradi vsakdanjega zračenja, vendar naj ne stoji postelja tik okna, da bolniku pri zračenju ne piha. Zelo primerno je, če stoji postelja na nasprotni strani okna, da bolnika ne zebe in da tudi vsaj s pogledom doseže nekoliko vnanjega življenja, od katerega ga i jo bolezen ločila. Za težko bolnega je seveda ta razlog čisto odveč, ker rabi le resničnega miru. Okno imej tako pripravljeno, da ga brez težave lahko odpiraš in zapiraš in, od je potrebno, tudi zastres, da bolniku solnce ne blešči. Nepotrebno opravo za čas bolezni odstrani iz bolniške 9obe, da se lahko giblješ pri strežbi bolnika in nimaš vsega zastavljenega. Prav zeio pa ti priporočam snago lx>lniške sobe. Tla in vso opravo jo treba vsak dan obrisati z mokro cunjo, da ne spravljaš prahu v zrak in bi ga moral bolnik vdihavati, če pometaš. Rabljeno posodo in perilo, ostanke jedi, umazano ali prepoteno perilo odstrani takoj iz bolniške sobe, da jo ne zasmradi. Tudi se na vsem tem kaj rade zbirajo muhe, ki so poleg nevarnosti za prenašanje bolezni bolniku že same na sebi zelo nadležne. Nova težava pa se pripravlja bolnikom za poletni čas, namreč vročina. Skrbi za to, da je soba dobro prezračena in tudi primerno topla. Vlažna soba, ki že itak ni priporočljiva za bolnika, je tudi zelo hladna. Zelo neprijetno je za bolnika, ako ga v taki sobi mrazi; da je to tudi zelo pripravno za pospeševanje bolezni, je umevno. Tako sobo je treba pač tudi v letnem času večkrat zakuriti, dobro zračiti, bolnika pa oskrbeti z boljšo odejo. Seveda veljajo zadnja navodila le za ta slučaj, oe bolnika ne moreš dejati v boljšo sobo. Ob hudi vročini moraš seveda bolniško sobo shladiti, ker Vitanja vročina tudi sicer bolnika zelo oslabi. Ob tem času zrači le zjutraj in zvečer, ote dan pa imej okno zaprta Ako sije solnce v okno, seveda okno zastreš; da pa ne guride ta solnčna vročina v sobo, obesi na r okno mokro ruto ali rjuho, ki zadržuje vnanjo vročino. Poleg postelje naj ima bolnik mizico, stol ali polico, kjer ima najpotrebnejše stvari: pijačo v snažni posodi pokrito s pokrovko ali vsaj s trdnim papirjem, morebitna zdravila i. dr. Veselilo bo tudi bolnika, če ga oskrbi š — ako mara in sme — z malim priboljškom n. pr. s sladkorčki s sadnim okusom ali podobnim, kar jo dobro sredstvo za žejo in se z njimi bolnik tudi moti v dolgočasju. Razveseliš ga tudi, ča mu postaviš na mizico šopek v kozarcu. Priporočam ti, da ne puščaš bolnika predolgo samega; večkrat poglej k njemu in ga vprašaj po njegovih željah! Nikdar mu ne toži o mnogem delu, ampak mu pokaži vedro in veselo lice vselej, ko prideš k njemu! Bolan jo in zato občutljiv. VRTNARSTVO. Kumaro. Južna Azija jo njih pravi dom. V Evropo so prišle v 10. stoletju in sicer v Italijo, od tam pa v naše kraje. Svojega rojstnega kraja niso zatajile, saj so še danes zelo občutljivo proti mrazu. Spadajo med bučnice in med temi zavzemajo prvo mesto. Radi svojega prijetnega okusa so priljubljene v mostu in na deželi. Kumaro zahtevajo veliko solnca in dobro pognojeno smljo. Sredi meseca majnika se polaga some v 10 cm globoke brazdice, ki morajo biti 100—125 cm narazen. Zasute brazdice se potolčejo z motiko ali lopato. Da some poprej kali, se namoči v mokro žaganje in sicer naj se namaka 8 do 10 dni. Med rastjo jih je pridno zamakati s postano vodo in po dežju ali pred njim z gnojnico. Nekoliko dorasle so osujejo. Na glavnem steblu ln na postranskih mladikah je treba vršičke od-ščipati in sicer za 4. ali 5. lističem. Po tleh plazeča stebla treba razvrstiti, da ne leži eden preko drugega. Da napravijo plezalko nove korenine, jih je treba na več mestih pokriti s prstjo. Tako ravnanje jim okrepi rast in pomnoži rodovitnost. Kumar je več vrst, kakor: eriurtske srednjo dolge, erfurt-ske zeleno in bele kumare in še druge. Rajsko jabolko ali paradižnik. Njedov dom je južna Amerika. Sad njegov so debele jagode, škrlatnordeče barve. Ker je njegov sočnat sad zelo priljubljen in s pomočjo kuharske umetnosti poraben za pripravo okusnih jedi, ga ne sme manjkati na naših vrtovih. V rahli rodovitni zemlji najbolje uspeva. Solnca in gorkote ne sme pogrešati. Na prosto se presadi v drugi polovici meseca majnika. Za oporo mu je treba precej močnega kola, da privežemio nanj steblo. Mladike se odgoje v topli gredi. Čo te ni, se sadike kupijo pri vrtnarju. Da se plodovi, dobro razvijejo, odtrgamo toliko mladik, da ostanejo le 8 clo 4. Ko se prikažejo mladi plodovi, pošči pijemo vršičko in iztrebimo stranske mladike. Pridno za-makanje s postano vodo in po dežju z gnojnico se mu dobro prileze. Španski poper ali paprika. Kakor paradižnik je doma tudi paprika v južni Arne- rild. Proti mrazu jo občutljiva in uspeva lo na gorkem solnčnem kraju, najraje poleg stene ali plota, da solnce cel dan upira svoje vročo žarke v njena stebelca. Sredi meseca majnika presadimo v topli gredi uzgo-jene ali pri vrtnarju kupljene sadike v dobro prerahljano vrtno prst. Mokrote ji ns sme manjkati. Ker je zelo rezkega in ostre-ga okusa jo pridevamo nekaterim jedem, da postanejo ostro in okusne. M. HUMEK: DOMAČI VRT, praktičen navod, kako ga uredimo, obde-lujmo in krasimo. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 185 strani, 69 podob in 2 barvni prilogi. Cena broš. 48 Din, vez, 60 Din. Tudi ta Humokova knjiga, ki smo jo dobili za letošnje piruhe, je vesel dogodek za slovensko vrtnarstvo. Humek spada med naše najmarljivejše strokovne pisatelje iu priznati mu moramo: piše zanimivo in tehtno, lepo besedo. 0 nujnosti in potrebnosti te len j igo ni treba na dolgo govorili; saj ji namenjena kot praktičen priročnik in met -tor vsem našim ljubiteljem vrtnarstva, a v prvi vrsti tudi gospodinjskim in kmetijskim šolam in učiteljskemu naraščaju. Knjiga je torej praktičnega značaja, je zelo posrečeno prirejena ter je zbrano v njej poleg temeljnih pojmov o življenju rastlin vse najpotrebnejše znanje iz splošnega in špecijalnoga vrtnarstva, kolikor prihaja v poštev pri oskrbi domačih vrtov. Oddelek >Posebno vrtnarstvo« ol^ega celokupno ze-lejadarstvo s tabelaričnim pregledom najvažnejših podatkov o setvi in gojitvi zelo-njadi, potem sadno drevje na domačem vrtu in okrasne rastline (10 strani je posvečeno rožam s sortimentom A. Bukovca); dalje jo pri dejano poglavje o sobnih rastlinah in na koncu knjige še koledar vrtnarskih opravil. Tekst pojasnjuje 69 večji del prav hvaležnih slik in 2 barvni prilogi. PECIVO ZA BIRMA NCE. Masleni hlebčki. Deni na desko četrt kg moke, napravi v moki jamioo in vlij v jamico eno jajce, prideni 10 dkg surovega masla, 8 dkg sladkorja, za nožno špico sode ali polovico pecilnega praška, če imas dobro zrezanih limonovih olupkov (pol žli-čice) in par žlic mrzlega mleka. Napravi iz tega najprej z nožem in še z roko testo iu iz testa napravi male okrogle hlebčke, na vsaki hlebček pritisni polovioo oreha, po-kladaj jih na pleh in v srednje vroči pecicl rumenkasto zapeci. Piškotne rezine. Mešaj 10 dkg sladkorja, 4 rumenjake; primešaj sneg 4 beljakov in 10 dkg moke. To mešanje stresi na po; mazano z moko potreseno pekačo in potresi pO vrhu drobno zrezanih orehov, postavi v srednje vročo pečico, da se rumenkasto za.-peče. Pečeno zreži na male štirioglate kose. »40 *»»»♦» ********* KDOR NAROČA ALI KUPUJE SVOBODOMISELNO IN PROTINAIIODNO ČASOPISJE - ZLASTI »DOMOVINO«, »JUTRO«, »SLOVEN. NAROD« - PODPIRA BREZ-VERSTVO, VELESltBSTVO TER GREŠI PROTI LASTNI DRUŽINI IN LASTNEMU NARODU. Kuga. Že v velikonočni številki Domoljuba gn)o cisto jasno dokazali, da so časopisi jSlovenski narod«, »Jutro« in »Domovina« sovražni katoliški veri. Kdor take nauke uči, kakor ti časopisi, ni katoliški kristjan. Pa to niso njihove edine zmote. Poglejmo že naprej 1 I. Poglavar sv. cerkve. Katoličani verujemo, da je rimski papež vidni namestnik Kristusov na zemlji. On ima oblast od Krisbisa. da njegove nau-Jce ohranjuje nepokvarjene, da jih nezmotljivo razlaga, da opominja in svari kristjane, da se ravnajo v va^m svojem življenju po božjih zapovedih. Mi verujemo, da' ima papež to oblast, zato se zavedamo, da smo mu dolžni pokorščino. Poslušajmo njegov glas in se ravnajmo po njegovih navodilih. Vse to vemo iz katekizma. Zato pri sv. oc*-tu ne gledamo v prvi vrsti na to ali je italijanske ali druge narodnosti, za nau je prvo to, da je postavno izvoljeni papež oo-glavar cele katoliške cerkvi in vseh j:a-toličanov. »Papež je trinog.« Ljudje, ki razšiijojo take zmot« o katoliški veri, kakor smo jih pokazali v velikonočni številki Domoljub«:, seveda nimajo tudi nobene vere v to nalogo pa,x:štvu. Sovražijo papeža, hujska;, proti njemu. Le poslušajte, kako piše »Jutro« (17. februarja 1924): ».rtko smo se otresii trinoštva cesarskega Dunaja, ri vrat;, da bi 3e ne ctr» sli tudi jerobstva in suženjstva papeškega Rima.« :Slovenski verniki naj bi se otresli rimskega jerobstva« (Jutro, 22. jan. 1924). Proslavlja češkega pisatelja Macharja zato, ker jc zagrizeno in strupeno napadal krščanstvo hi papečivo. Krščanstvo se zdi temu nasprotniku krščanstva tema; poganstvo pa luč. Vse to poroča - Jutro< o tem možu m pristavi: Njegovi vzori so tudi za nas narod spasomwnl (rešilni) (»Jutro« 29. febr. 1924). Kaj se to pravi? »Jutro* in njegovi sorodniki »Slovenski narod« in »Domovina« kličejo, da naj so Popolnoma obrnemo stran od papeža, naj Pretrgamo vsako zvezo z njim, naj se ne Migamo zanj. Ali tisti, ki tako govori, veruje, da ima sv. oča oblast od Kristusa, da °®a katoličani, vdani sv. očetu. II. Zapovedi, »og je dal zapovedi, po katerih spo-®flvamo jasno, kaj je dobro in slabo in mo-j. P° tem uravnavati in presojati svoje n cerkev ima pravico in dolž- st določati njih pomen in razlagati te za-niii n za Posamezna dejanja v življe-zan Kristl'sa ima to oblast. In te božje l vcdl vežejo vsakega, naj bo papež ali kralj, izobraženec ali neizobraženec, bogatin ali revež, kmet ali delavec ali uradnik. To jo cerkev vedno učila. Ni priznavala nikoli, da je za enega to dovoljeno in dobro, kar je drugemu po božji postavi prepovedano, ampak za vse je Bog dal zapovedi. Lahko je pa prestop božje postave za enega večji greh, kakor za drugega, zakaj greh stori, kdor prostovoljno prekrši božjo postavo, torej jo mora poznati in pa prostovoljno izvrševati, kar pa je lahko v časi bolj včasih manj. Cerkev mora oznanjevati iste postave vsem in jih tudi oznanja. Pri sv. spovedi pa sodi spovednik dejanja, v kolikor so osebna in prostovoljna in v tem oziru tudi presoja koliko so proti božji postavi. Nevedne mora poučiti, takim pa, ki so slabi in strasten vdani, priporočati, naj i se poslužujejo sredstev, da okrepijo voljo. To je iz katekizma znano in povem !e i zato, da vidite, kako daleč so zašli ljudje okroij svobodomiseln/ /.d od krščanstva, kaki nevednosti in hinavski zlobnosti so zapadli, če trdijo, da nino proti krščanstvu. Greh-, nil Pred por tetini j; »Jutro< pisalo, da bo o teir, kaj je dobro in slabo, samo sodilo in se ne bo brigalo nič zato. če izda papež ali pu škof še toliko pisem in okrožnic. Podobno je pisal tudi »Slovenski narak. Verstvo veže vernika samo na dogme (nauke, ki jih je treba verovati). Moralna in slična ocena kakega javnega aokreia in gospodarskega stanja nima verskega značaja in spada med relativno človeško mišljenje. Mi smo za absolutno svobodo cerkvenih in verskih institucij, smo pu tudi za popolno enakopravnost vsakega duševnega življenja. Potreba laizacije (posvetnega duha) javnega udej-stvovaoje, posvet«! značaj celokupnega gospodarskega, socialnega, iiacionaLiaga (narodnega; in političnega snovanja in delovanja (»Slov. narod< 24. februarja 1924). Kaj povedo s ter t govorjenjem? S par j besede?:'! povoda*.< : to pomeni, da naj cerkev svoje zapoved- za?a ohrani, da jo Čisto nič ne briga, ali se v javaom življenju teptajo vse bošje da jo nič ne briga, kaj sc godi v šoli, v p 'itrlci, v gospodarstvu države, ali med državairi ali med stanovi. Ona ne sme imsti nikjer besede, ne sme oznanjevati, da se ljudje Čemu pa Jezus svoje roke vedno ste-guje?To dela zato, ljubi Noni, ker te ima rad in bi te rad objel.« Te besede so name tako vplivale, da sem vselej mislil na to, kadarkoli som bil v cerkvi in gledal to Kristusovo podobo. In sedaj sem gledal tu v temni votlini isto sliko, in v uho so mi zvenelo besede moje mamice: »Rad te ima in bi te rad objel.« Dolgo sem strmel v temino in motril nebeško postavo, ki je kakor živa stala pred menoj. V tem nepopisnem veselem razpoloženju je bilo, da se je spaneo kot ljubezniv angel sklonil čezme, mi zaprl oči ter pustil aremavici, ne da bi me oropal lepega obličja. Še v sanjah sem gledal to, potem ko sem bil že zdavnaj zaspal. Tako smo nemoteno ležali v svojem mrzlem grobu, Grani, kužek in — jaz — čudovita skupina... Naše trdno spanje bi bilo kmalu vsaj zame usodno, da ni bila nenadoma nastopila nepričakovana olcolnost. Popisovanje tega čudnega dogodka na] konča to povest, in skušal bom vse potrebno v kratkih potezah pojasniti. Ko sem bil nekaj časa spal — kako dolgo, sam ne vem — sem se hipoma zbu- dil. . . Čutil sem močan sunek v glavo in Čuvaj je besno lajal. Mukoma sem odprl oči in vzlic velilri utrujenosti in otrplosti sem skušal poizve-deti, kaj bi to bilo. Vendar odkril nisem ničesar. Sunek, ki sem ga dobil v glavo, ml je povzročil velike bolečine. Grani se jo tresel po vsem telesu, ne da bi se dvignil. Čuvaj jo utihnil, kakor bi se boril zoper nevidnega sovražnika, ki sc je na nedoumljiv način prikradel med spanjem v našo votlino in jo zdaj bival v naši sredi. Ves preplašen sem se splazil h konju in pri njem iskal zavetja. A žival sama ni bila nič manj zbegana. Tresla se je liki trepeti ikov list. Čuvaj edini se jo neustrašeno boril z nevidnim sovražnikom. Nagloma je prvemu sledil drugi sunek, to pot pa na ramo. V bojazni sem vznevo-ljen zamahnil z rokama po skritem napadalcu in pri tem zadel ob nekaj, kar se je tik mene gibalo. Ne da bi vedel, kaj delam, sem zgrabil čudno stvar — in držal v rokah lesen drog, ki se je premikal gorindol. V istem trenutku sem se zbudil kakor iz sna; ves strah je bil izginil, vedel sem namreč, za kaj jo šlo. Od samega veselja sem se trdno oklenil rešilnega kola. Toda močna roka ga'je dvignila kvišku. Spustiti nisem hotel, marveč sem ^a nekaj časa na vso moč oklepal. Pri tem pa sem si eno dlan ranil s lcovinasto žico, ki jc bila pritrjena na spodnjem koncu droga. Še danes, po štiridesetih letih, nosim na dlani levo roke brazgotino kot spomin na najznamenitojši doživljaj svoje mladosti. Drog je izginil skozi majhno luknjo v obolcu naše snežne votline. Jaz pa sem pokleknil, da zahvalim Boga za skorajšnjo rešitev. Nato sem z božanjem pomiril Granija in čuvaja ter jima pripovedoval, kako dobro in prijetno nam bo še. Meni je bil tedanji naš položaj povsem jasen. Da izve o tem tudi bravec, pustimo za nekaj trenutkov temno votlino in pojdimo na dvor Hals. Tam me jo bil moj mali prijatelj Waldi nepotrpežljivo pričakoval, da pridem k proslavi njegovega rojstnega dne. Zato je bil skoro neutolažljiv, ko je nastopilo neurje. Venomer je trdil, da sem bil odpotoval in ležim bogve kjo na potu pod snegom. Ljudem na llalsu se je zdelo to skoro neverjetno; bili so prepričani, da ml starši niso dovolili odpotovati. A Waldi se ni dal pomiriti. Jokal je in neprestano prosil očeta, naj vendar pošlje ljudi, da me poiščejo. Ker je snežni vihar ponehal in jo bilo nastopilo zopet lepo vreme, se je očo dal pregovoriti in Waldiju celo dovolil spremljati poslane može. K sreči se je ekspediciji pridružil ra-zen drugih psov tudi Baldur, majhen ovčar-ski pes. Da bi lahko drseli po svežem snegu, so si možje pritrdili na noge dolge smuči in vzeli seboj — kot je ob takih in sličnih prilikah na Islandskem običajno — tudi dolg lesen drog, čigar spodnji konec jo opremljen z železno žico v obliki čepo-vlečea. (Konoc prihodnji!:.) ZDRAVNIK V KRANJU zaradi odpotovacja NE ORDINIRA od 6. maja do L junija. — Od ponedeljka, 2. JUNIJA dalje ZOPET redno ordmira. Strešni stol (21 X 9.4 X 5.4 m), dobro ohranjen, naprodaj. Pojasnila daje: Župni urad Sv. Katarina, p. Medvode. DVA SVINJAKA * dobrem stanju prodani, Cena po dogovoru. — IVAN BITENC, Tacen 14, p. St. Vid nad Ljubljano. 2514 češnovih korenin lubje (skorja) očiščeno in suho, kupi vsako množino po najviSjl ceni tvrdka ANT. STERGAR v Kamniku. PRODA SE iz proste roke PRITLIČNA HIŠA z vrtom in 3 parcelami gozda v bPžini Stare Loke. — Več se poizve pri; FR. RUPAR. kovač, Skoija Loka, kap. predmestja čt. 16.__ _ 2581 Malo rabljene, lepo, moderno POHIŠTVO iz hrastovega lesa, PRODA skupno ali posamezno po ugodni ceni VLAD. KOBI Bistra p. Borovnici | in uvažujte pri nakupova- --------- ■ nju raznih potrebščin, ^a je upeljala podpisana tvrdka izven že obstoječe trgovine mešanega blaga, kakor špecerije, galanterije in velike ZALOGE MANUFAKTURNEGA BLAGA v veliki izbiri in ugodnih cenah — ŠE J65- VSE VRSTE ŽELEZA « šine in osi za kolesa; vse dimenzije psličnega železa za kovače in ključavničarje; okove za okna vrata in pohištvo; železno in pocinkano pločevino, razne pile in orodje, železno in pločevinasto caia)-llrano posodo; žico, podkove za konje, žičnike (žeblje); vijake, kose, brusne okrogle kamne,_osU| ccment Portland vedno v zalogi, žična mreža za vrtne ograje, železni drogi za ograje itd. — Velika zaloga jedilne soli po izjemno nizki ceni! — roča se starim in novim odjemalcem IVAN, A' GROSEK, trgovina z mešanim blagom (prej »-Šerak), TREBNJE (Slovenija), bli*u iarne cerkve. ki ga pa dobite edino v veletrgovini H. j>{« ; meckl, Celje. Trgovci eugroa-cene.Mtoisn f SESŠ se letos prodala po čudovito nizkih cena« i >«--51 perilo, čevlji, klobuki, nogavice in vs«s ara , go rnoduo blago. Scročite cenik l 1 G> F* Mk1 s Za botre in birmance M veliko Izbiro raznega VOLNENEGA in perll-sua nega BLAGA in sicer: široko barvah sukno, 140 cm jcviote v vseh razno blago za oblekce , bela ia modra kontenina Nadalje rftzn0 Uaževino, dele svilene in navadne rute, otroSke oblekce, ° dpainike, moSke srajce, vseh vrst kravate, od Din 55.— naprej od Din 50.— naprej od Din 16,— naprej od Din 15.— naprej od Din 12.— naprej žamet, platno, cvilh, prei itd. — PAZITE na NASLOV tvrdke: nogavice F, in i. Goričar, »Pri Ivanki« LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA itev. 29 (v bližini zmajskega mostu). — Vsakdo se lahko prepriča, da kupi tn tako poceni, kot nikjer drugje. Francosko lucerno ŠVEDSKI SEMENSKI OVES (Ječmenove), GRA-HORO ln druga poljska SEMENA oddaja FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta itev, 36. BRINJE najiinejie laiko, po znižani ceni oddaja FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta It. 36. 2443 SEMENA kakor DETELJO, REPO, KORENJE, LAN itd. kupuje FR. POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska c. 36. p 17 n r vse yrst® — k ° p» fran POGAČNIK, LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 36. 2444 Sprejmem pekovskega UČENCA v starosti 14 do 16 let. Iv. Vrtačnlk, Ljubljana, Tržaška cesta 19, P O Z O R I Kdor želi imeti trpežno in ceno blago, ta naj pride v manufakturno trgovino I. TOMŠIČ — LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 38. — Tam dobi vsakovrstno blago za ženske in moške obleke, narejene ženske in otroške obleke, cefirje za srajce, vsakovrstno perilo, moške srajce od Din 56.— naprej, navadne in svilene rute, predpasnike iz listra ln klota in iival, potrebščine. Znižane. cenef Postrežba točna! # •H« vse VaSe potrebščine, novodoilega pomladanskega in letnega BLAGA aa ženske in moške obleke, svilo, etamin, batist, saten, perilo, iilon, kotenino, oksiort, celir, cvilih za madroce, odeje, koče, posteljne garniture L dr. Najnovejše svilnate in čipkaste rute in šerpe pri znani domači trgovini Jasiteo Cciniit Ljubljano, Lingaipa ia Stritarjem ulica BLAGO SAMO CEHOSLOVAŠKI IZDELEK 1 "Oc Opozarjam ženine in neveste pri nakupuopreme (bališa) cene znatno NIZKE in ZMERNE. Jadranska banka d. Dionička glavnica: Din 60,000.000 Rezerva: Din 32,515.000 Centrala (zaCasno) Ljubljana. PODRUŽNICE t Beograd, Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegpovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. AMERIKANSKI ODDELEK — Potniški urad Naslov za brzojavke s JADRANSKA Inozemska zastopstva: IiaUJa: Banka Adriatica Trst, Opatija, Zadar. Avstrija: Adriatischc Bank, Dunaj. Južna Ameriko : Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Autofogasta, Punta Arenas. Portvenir, Puerto Natales. Aillucljn: Frank Sakser State Bank 82, Cortland St. New York City. — Banka ima prvovrstne zveze ▼ vseh mestih sveta in se peča z vsemi bančnimi posli. Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega več- kratno vrednost vseh vlog. 4------ I Hranilne vloge znašajo nad K 160,000.000. Dalmatinski Ia poptland cement SVETOVNE ZNAMKE SALO Nji (Tour) nudi po najnižji dnevni ceni promptno trornica »SPLIT«-, del, družba za cement Portland iz skladišča v LJUBLJANI, Aleksandrova ccsta št. 12. Pozor: Mfrdna in manuiakturoa trgovina nudi vse spozila-daaske potrebščine ta MOŠKE, ŽENSKE. KROJAČE ra ŠIVILJE razne VENCE in CVETLICE OPREME za neveste ia novorojenčke. — Velika izbira ženskih RUT in NOGAVIC. ,,P0D MD011 LJUBLJANA, Stari trg št. 3. AZBESTNI ŠKRILJ nadkriljuje strešno opeVo zbog svoje trpežnosti, je izrecno abek in elastičen, kljubuje vodi, mrazu, vročini, vlagi in vrenj enskim nezgodam. Sestoji iz prvovrstnega Portland ce-csnta našega lastnega proizvoda in najboljše ga azbesta iz prvovrstnih svetovnih rudnikov. Sleo ujoratrste *alo»tt. prištefite tMar in £ai. V sak poedini varčen gospodar, kate-rerr.a je ležeče na tem, da pokrije svojo stavijo trpežno in lično, si bo osvojil za pokrivanje svojih poslopij edino SALONIT. SALOftC? je neizgorljiv in nepremočljiv. Ako Salonit uporab., prihranite na stroških. lfž;i je kot vsak drug proizvod sedanjosti. Obvaruje pred vlago, ognjem in strelo. Nimate nikakih vzdrževalnih stroškov. Izborno izolira vsako zračno izpremembo, T rpežen in vzdržljiv proti najsiln. viharju. Vzorce, cenike, kataloge, navodila in proračune pošiljamo brezplačno. »Split" Zastopniki in zaloge v vseh \izljih krajih. d. d. za cement Portiand, Ljublana. Hiši, podgan«, slanic« In iCurkl morajo poginiti, &ko upornljljnts naša prolrkuAena sredstvu. proti mihim in podganam Din 7'00, r.a ščurke 10 Din, /.u -tunico 10 Din, /.a moljo (J Din, proti ln, mast proti u*om fi Din, mast proti ušern v obleki 7'6'J Din, proti mravljam 7 so l>ln. Helt^r *u i*i6rc-njo maileiov 7 Din 1'onllja po povzotiu. ,Arte»', kem, laboratorij. M. JUnkor, Zaifrob. Petrln)»ku ulioa 8,111. ivomiNmnfd ZVONOOLAS* MARIBOR: TEL"0N jTOHAHOVA : ulica riMniPurv ■ Vr/b i W HITRA POSTREŽBA PRVOVRSTNA IZVRŠITEV, NIZKE CENE račun pri z«0ruzni maribor Zastonj Vam T^j^t da toda po izredno nizkih cenah ga dobite pri tvrdki »DANICA«, Majzelj & Rajšeij Ljubljana, Turjaški trg 1 (bivša Prcskrbovalnica). Velika zaloga sukna, hlačevine, žatneta, konte-cine, tiskovine, etamina, blaga za žimrice, odej, pletov, nogavic, kravat, naglavnih rut, srajc, ovratnikov, jopic, nahrbtnikov, ter najrazličnejšega dragega blaga. - Istotam zaloga USNJA vseh vrst. VSAK NAJ SI OGLEDA! — KROJAČI in pre-prodajalci poseben popust. 2175 I MEBAKL barve, črnila, take, hit. ematle. COJ13ČC in zajamčeno čisti flrneZ najboljSe kakovosti nudi mmt-iumi rr*a Maribor Ljubljana Novi Sod podružnica centrala skladišče Tovarne m Ljubljana « Medvode. js č "lEraSHS ar.E5H5 <72535252525 25252^ Priporočamo vsem, da si pred nakupom blaga za ob loke. za perilo vsake vrste, za nevestin« bale itd., ogledajo zalogo Oblacilnice za Slovenijo v v. « rm " r. z. as o. z. v Ljubljani. Njena osrednja prodajalna ie v Ljubljani, v hiši ..Vzajemne posojilnica" na Miklošičevi cesti poleg „Uniona". p0d-ružnlca pa se nahaja v hiši ,,'iospodarske zveze" na"Dunojski cesti št. 29 Cene zelo zmerne 1 Zadružno podjetje! JI^K« rvornica žitne kave, veleprazarna zrnate kav6. olince pri uubljani. Trta F. Fajdigi i mizarstvo le zaloga posiliš. Priporoča omare z iadclcl in tudi visoke iz mehkega ia trdega lesa, postelje, mo-droce, žimnice, žičnike, stole, mize, sploh vso hišno opravo dobite le v ¥ Ljubljani. Sv. Fetra cesta ti po najnižjih cenah. Kaučuk pete in kaučuk podplate nosijo otroci in odrasli, ker so trpežni, ceni in udobni za nošnjo. Zadružna gospodarska banka d. d. Telefon št. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57. v lastni palači (vis h vis hotela »Union"). StapgfaL Srh re ?erve skupno nad K 60,000.000- iT'AfTA AlT r, vtlin« ___ n _ ... .__ F^družn cei Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Sibemk. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost z Gospo; darsko banko d. d. v Novein S~adn. --- najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. Izdaja konzorcij »Domoljube«. Odflovorm urednik Anton Sntoik v Ljubljani, fTUka Jugoslovanska tlikaia«-