--_--* Največji slovenski doenuk H v Združenih državah Velj* z* I«*o - - - $6.00 Za pol lets......$3.00 n Za New York celo leto - $7.00 Za ino> je povedal včeraj governer John H Trumbull iz Ccnnecticuta. ko je obiskal New York Aviation Show k. se vrši sedaj v palači New Yark Central železni«, e. • Ob istem času pa je objavil go-vener. ki se zalo zanima za letanje. n; logy, kateri zavod je lansko leto v Dearborn,. Mich., tekom proslave zlate obletnice električne luči. Mr. F rd je rekel, da je prepri-. . . , . čan. da bi se moral vsak mladič na- I/ precej zanesljivega vira se je izvedelo, da je, uHti j^kega rokodelstva .kar ga b» namerrvala komisija odobriti Ghandijeve načrte ohranilo aktivnega ter izven zagat gl«*de državljanske nepokornosti napram Angli I i, ru mu pa hotela dati diktatorske oblasti, da bi vodil proti-angleško kampanjo. Ghancji, ki hoče imeti v boju proti Angliji, po-polnomu prosto roko, se je zavzel za stvorjenje vojnega sveta, kateremu bi bilo podrejeno vodstvo kampanje po raznih delih dežele. fa vojni svet naj bi prevzel vso odgovornost ter » tem razbremenil narodni kongres odgovornosti za dogodke v deželi. Jedro bo Edison Institute of Tech- 1 da bo skušal povečati svoje lastno kateri zavod je ustanov.! zmožnosti kot letalec, ko se bo v pondeljek dvignil v zrak z aerespla Dijaki, ki pridejo iz šol. bi se morah posvetiti kaki stroki, ne pa se br^z cilja klatiti naokrog. Izdelovale^ je rekel, da bi moral biti vsak mladi človek, ki pride k delodajalcu ter gt prosi za me."-to. usposobljen za kako jx^ebno delo 1 Prepričan je, da ne zadostuje navadno Izpričevalo, da je dotičns dovršil kako vjo šolo ali college. ' nom brez motorja pri karnevala katerega bo vprizorila ameriški avijati-ka korpora.-iii. Governer Trum >ali je rekel, j1 njegova hčerka, skus.iia dovršiti tečaj za letanje, da pa jo je njen mož pregovoril, naj ne stori tega. Governor Trumbull je veteranski pilJt. ■ ravnatelj mnogih zrakoplovskih druib. Zavzemal se je t ud; za razne tozadevne zakonodaje. Ima svo- i U<* privatno letlano polje ter zel KAROL PROSI ZA Po Ghandijevem mnenju naj bi Indijci takoj prenehali plačevati davke ter naj bi uvedli splošen bo; kot proti vladnemu monopolu na sol. Monopol na sol je za angleške parobrodne inte->ki prestolom • 11 . i- vU kralj.ei N1 ese in za angleško trgovino nanvnost zivljenske važnosti. Ghandi namerava podvezati to žilo-dovodnico potom štrajka pristaniških delavcev v CalcutLi in potom bojkota importirane so!i. POVRATEK hiter aeropLm. kateregj sam na svojih potovanjih. pil- ločil major Campbell, fct.iiueset članov hotelirske zvezt •• mestu New Yorku je sklenilo vče- : raj na kcnferenci, da naprosijo po-, nr žnega proliibicijskega admini-. stratorja, majorja Cainpb lla. naj ublaži strogo obliko enforementa. Hotelirji so izjavili, da j.m je leta 1927 major Campbell obljubil, da bo obvestil hotelske managerjo. da sc- krši postavo v njih napravah prednb - izvršil aretacije ali vpri-*cri! kako postavno akcijo prot: nj5m. Frank Boland. pravni zastopnik zveze. je U20tovii po konferenci, da je b ta p> dogovoru med majorjem Ctmpbellcm m h lelskimi mana-ger.ii, zveza manager je v opozorjen-.: na dve krčitvi prohibicijske posta-ve in da je bilo kršenje ustavljeno brez vsakega postavnega koraka. Glede ilučaja hotel Manger je re-j kel, da ti bilo to kršenje lahko ustavljeno tuk< \ če bi bih butle-gorj. takoj kaznovani. B-land je tudi rekel, da je konfe-r< nca hotelskih managerjev sklenila natisniti na obedne listke svarilo. ki bo imelo naslednje bese- ! dilo: Prohibicijska postava propo- j veduje dobavo ledu. caš in drugih .• t vari. kat. rc* se rabi pri SavžJfvanju epejnih pja ge bodo aretirali vsako sumljivo osebo. — Razkritje eksplozivnih snovi. Na železniškem križišču na Park Ave. in 14. ceste v Mew Yorku, -o našli predvčerajšnjim dinamitno bombo. Poiicija je zastražila z lezniške postaje in proge New York Central. Haven in Pnnsylve.aia LONDON. Anglija, 14. februar Z 2fi! glasovi proti 143 je po.slansk.i I zbornica danes po drugem čltanju i odobrila novo klavzulo v predluui glede premogovnikov. ! Nova odredba določa, nja se ime NwW Haven in Pnnsylvmia ;Vlez- nuje odbor treh komisarjev, ki n : nice. Vsak sumljiv človek, ki se bo k »as Udirajo premogovnike, kj*-r-mudil v bližini tračni«-, bo areli-j koli bi bila taka akcija potrebna, ran. 1 Rasni premogovni baroru so obr.» Tako je bilo izjavljeno danes v tovali svoje rove z izgubo, vsled če ! ^ar >0 izjavili, da bodo preneha' obratovati rove, kakorhitro poteče i • 1 seda) veljavne pogodbe. p Lcijskem glavnem stanu. Oblasti skušajo dognati, kdo j.* p ložil bombo na omenjenem križišču. Ce ti eksplodirala, bi povzročila večjo katastrofo kot je bila 11a Wall S tree tu leta 192). Ob oni priliki je bJo 34 oseb ubitih in 400 iit-r!. vamh. E tubo. sestoječo iz štirideset ki»-y v dinamita. je slučaj n > odkril že-1 vnii.ki uslužbenec Paul Burdall k > j? hodil po tračnicah, n: d., v Moth H a ven Yard Charles E. Hughes POSLEDICE ATENTATA PARIZ, Francija. 14. februarja. Poročila iz Bukarešte na list Matin ugotavljajo, da je prejšnji romun-naslednik Ilarol brzoja-Mariji ter jo pro;iil za dovoljenje, ce se sme vrniti na Romunsko za. poroko princesinje Ilea-ne. Kraljica je baje sklicala konferenco med ministrskim predsednikom Maniu-om. generalom Averes- 1 com. Vint.lo Bratianom ter regenti da se odločijo glede tega vprašanja. CHIANG KAJ SEK PRIPRAVE ZA NAJ ODSTOPI NOV POLET Takozvani uzorni gene- Francozi se pripravljajo ral je pozval Kaj-Seka, na nov polet preko At-naj zapusti Kitajsko. - lantika. — Polet se bo Nobena njegovih obljub zavrsil tekom poletja v SPANSKI KRALJ RAZPUSTIL PARLAMENT MADRID. Španska. 11 febiuarja I r zanesljivega vira e je doznalo. da bo jutri kralj Alfon>o .. i>o>eu-r m dekretom razpustil narodno . kupščino. Da bo skupščina razpuš-c-na. je objavil že general B'-r« E,uer takoj po svojem nastopu •11- se ni izpolnila. lesenem aeroplanu. PEIPINO, Kitajska. 14. februarja Ma.r*al Yeng &ang. takoK\am uzorni governer province ft an si, jt načelnika kiUjske nacijcwialUttcnc vlade, Chiang Kaj-Seka. brrojavno naprošal, liaj t^iitopi, ker se mu ni pt . rečilo zediniti Kitajske. Maršal sam Je isjavil. da bo re-Mgttinul. in xapu^»Ul Kitajsko*, če bo iel Kaj-Sek Ž njim Edinole na ta način j« mogeiče prihraniti deželi nadaljno bojevanje. V brzojavki k rekel maršal, da *e nI izpolnila nobena Kaj-Šekova obljuba. In da je na Kitajskem mir nemogoč, dokler bo ostal kot načelnik vlade PARIZ, Francija, 14. februarja. V tukajšnji bližini grade skrivnostni aeroplan, ki bo zgrajen iz solidnega lesa ter bo tehtal štirinajs'. ton. V tem aeroplanu nameravajo Francozi še to poletje poleteti preko Atlantika. Naročila ga je francoska vlada ter bo veljal polrugi milijon frankov. BYRD0V BAROMETER SO NAS! TUCSON. Ariz.. 14. februarja. — Porter Adams, eksekutivni tajnik I Narodne aeronavtične zveze, je re-' kel danes tukaj, da je bil rekordni 1 barometer, katerega so našli ribiči ob obah Franc.je, brez dvoma eni. katerega je inštaliral 29. junija 1927 na aeroplanu "America", pred-no se je Richard Byrd podal na svoj transatlantiški polet. kojega imenovanje načelnikom najvišjega sodišča je tudi senat potrdil. SVEČANOSTI NA KUBI TRST. Italija. 14 februarja. -Ouido Neri. reporter, ki je iz^ub.i c je nog. tekom eksplozije bombe, ki unič.ia tiskarske prostore liit-Pjpoio di Trieste, je dunes umrl Tri je ostali so bili resno poškodo- vam in dvanajst v manjši meri LL t ; y FRANCOSKEM ie ofieijelen fašistovski organ. Ml- n.strski predsednik Mussolini je, PREMOGOVNIKU razpisal nagrado S5000 za aretacijo j entga. ki je povzročil napad. ^ PARIZ. Francija, 14 februarja • .--1 v premogovniku v bližini St Etien- r?. se je pripetila velika nesreča. Petnajst premegarjev še vedno niso K1MBERLEY našU Reševalci si noc in dan pri- __. zadevajo, da pridejo do CAPE TOWN, Južna Afrika. 14. najdejo žive. februarja. — Škodo, katero cenijo___ na skoro dva milijona dolarjev je povzročil včeraj požar v glavnem trgovskem središču Kimberlyea. Zgorelo je gledišče Royal ter vej irugih prodajaln. VELIK POŽAR V n;ih in da Lord Londonderry, naj ugledi. . lastnik premogovnikov v deželi. ■< pojasnil stališče svoj .h tovarišev 11 rekel poročevalcu United Press, d <0 k sedanjemu položaju prispe v 1? tavke in uporaba raznih nadomestil za premog. UŽIVANJE KONJSKEGA MESA V NEMČIJI BERLIN. Nemčija. 14 fecruarja Zauživanje konjskega mesa v Nemčiji neprestano narašča Leta 1921 :x> zaklali v to svrho v porensko-westfalskem industrijalnem okraju 1043 konj. dočim je lam to število naraslo ze na 3434. Tudi v Berlinu in po drugih mestih se je povpraše-vanje ])•> konjsk* :n mesu ielo po- ZA VARSTVO PROTI STRAJKARJE'1 MEXICO CITY. Mehika, 14 febr Vodstvo United Sugar Co.. ki im ■ v Los Mochis. Sinaloa. ogromne t -varne za sladkor, je naprosilo predsednika Ortiza Rubia za policijsko varstvo, da bo mogoje obnoviti delo v tovarnah. Družba pravi, da b: se devetdeset odstotkov štrajkarjr-rado vrnilo na delo, pa jih terorizi ra -kupina radikalcev. HAVANA. Cubao, 14. februara. — Tukaj si se vršile danes na dalj ne , priprave cubanskili letalcev, ki bode ! pozdravili v soboto vodljivo zračno lL-ižarko Los Angeles, ki se bo udeležila slovesnosti ob priliki proslave bojne ladje Maine, ki je prino- PREJŠNJI DIKTATOR POČIVA NEZAPOSLENI V ITALIJI Letalo je podobno ptiču in nima -koro mkake slicnosti z dosedanjimi aeroplane Kakorhitro se bo dvignil aeroplan v višmo desetih čev-se bodo avtomatično odtrgala od njega kolesa, ki jih rabi za zalet. To bo povišalo brzino za deset milj na uro. PEEPING. Kitajska 14. febr. — Oeneral Chiang Kaj-Sek )e danes zavrnil predlog maršala Yen ga. naj lgnira kot načelnik kitajske nacionalistične vlade. LONDON. Anglija. 14. februarja. Vojaštvo Kwangsija, ki ima zaseden Kwagihang okraj, )e zavrelo z na-Niktu sektor, prisililo pre- Gradi ga mladi avijatik Rene Couzinet. Preko Atlantika ga bo pilotiral Edouard Deckert. ki se je kot letalec že med vojno proslavil. bivalstvo, da je pobegnilo z vso svojo lastnino. Tako javlja neka brzojavka iz Hongkonga. RIM, Italija. 14 februarja. — , Normalno secijsko povišanje neza- __ poslcnosti je spravilo število neza ; poslenih na nekako 462.943. S tem j uftt ,TUC se je povišalo število nezaposlenih JArUnjKt lULilffi v januarju ze nekaka 55.000 v pri- \ meri z mesecem decembrom. Z id- } njega januarja krnskega leta je znašalo število nezaposlenih 401 809. PARIZ, Francija. 14. februarja. Prejšnji španski min.strski predsednik. general Primo de Rivera, je aapravd danes izlet v St. Germain. Prejšnji diktator uživa očividno po-. sla Cubi davno zaželjeno svobodo, j polpn odpo,itek. Na zračnem polju C am po Columbia _________ j sc je uveljavilo vse potrebno, da se ' zračno ladjo zopet opremi s plinom. SE BLIŽAJO STAVKA V URUGUAJU MONTEVIDEO. Uruguay, 14. feb. 120 uslužbencev Armour Co., ki ima ukaj svoje naprave, je danes za-tavkalo. ker jim družba ni hotela oovi.ati plač. - DENARNA NAKAZILA ZA VAŠE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRSUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: n v Italijo Din SPANSKA POLICIJA NAŠLA UKRADEN MOZAIK MADRID, Španska. 14 februarja. Dragocen mozaik, katerega so u-kradli tatovi iz Museo del Prado, je ^iašla policija danes pri nekem sta-rinarju. Mozaik je bil naprodaj za $25. Uvedena je bila stroga preiskava, da izslede tatu. TOKIO. Japonska. 14 februarja. Solo na volilna kampanja bo zaključena še ta teden. Od 840 kandidatov jih ima vladna stranka 347. Eejukaj stranka jih ima 304. delavska stranka 96, neodvisni 71 in o-stale stranke 22 kandidatov. Vsled pomanjkanja denarja je bilo dosti AMERIŠKI POROČEVALEC ARETIRAN V MEHIKI MEXICO CITY. Mehika, 14. febr Danes je policija aretirala znanega ameriškega žurnalista Carletona Bealsa. ki jc bil r^jon v Kansas manj kandidatov kot pa lansko le- City, pa že več let prebiva v Mehi- j to. Kampanja je bila zelo živahna, ki. Beals, ki izborno pozna mehiške , čeprav se je vršila pravzaprav krog razmere, je v Mehiki zastopnik ru-osebnosti, ne pa krog programov ske časniške agenture TASS. Zakaj • Delavski sestanki so bili dobro ob- j je bil aretiran, še ni znano. Zanj se j iskatai i je zavzel ameriški poslanik. 1 v Jugoslavijo 500 ...................— $ 9-35 1000 ........-.......—...... $18.50 2500 ........................ S 46 00 5000 .................... S 91.00 10,000 .................... 5181-00 za $50 _ $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Lir 100 ________________ «... $ 5.75 200 __________________ ____$ 11.30 " 300________________ .....$ 16.80 w 500 _____________ $ 27.40 " 1000 ___________ ..... $ 54.25 za izplačila do $30 — 60c; Stranke, ki nam naročajo Izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Za izplačilo večjih zneskov kot goral navedeno, bodisi ▼ dinarjih | Urah ali dolarjih dovoljujemo še bolJSe pogoje. Prt velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina nakazila. bpačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZJk PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, H. Y. Telephone: Barclay 0380 *G t AA 39 Aj&OJD ,, i> t t NEW 'YORK, o7 77TV FEBRUARY 15, 19» TbeXARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A OvoAd PIIMI^YI by SLOVEN!C PUBLISHING COMPANY (A Corporation - Preaide-nt Louis Beaedik. FLAMSKO-VALONSKA BORBA Treasurer i Mace of buAiness of the corporation and addr Kit W IMk Street. Borough of Manhatan, - G L A 8 NARODA (Vote« of Uc People) of above officers: New York City, N. Y- X&saed Every Day fi^capt bundo^s and Holidays. f a celo leto vpija Ust za Ameriko Za NTe» York ia celo leto .......SI.00 ia Kanado „________ £a ool leta ______l_______ četrl leta ......... ......... te jI Za pol leta _____________________________A3 50 ........... $3 .00 Za lxxnenutvo xa celo ieuj j ...'............»150 Za pol leta .............................. S3 jO Subscription Yearly >6.00 Advertisement an Agreement Glas Naroda izhaja vsaki dan lzvzemšl nedeU tn praznikov Little Falls, N. Y. Ker že dolgo ni bilo nobenega dopisa iz te naše naselbine, hočem malo popisati,N kako stvari obstoje tukaj. Kar se tiče zaposlenosti, je pod ničle, kajti tukajšnja usnjarna je vstavila svoj obrat že pred štirimi meseci, ter se preselila v Boston, Mass. Seveda je šlo tja tudi več delavcev od tukaj, med njimi tudi en Slovenec. Ni mi ravno znano pod kakšnimi pogoji obratuje tam kom-panija. toda lečeno je bilo, da tukaj ne mere izhajati, ker je preve-lik davek na tovarne, ter drugače vse bolj drago, kot po drugih državah Unije, kar je pač precej vrjet-no, kajti političarji se ne dajo drug drugemu, kar seveda onemogočuje tudi industrijo. Ubogi delavec pa čaka, kdaj bodo nastopili boljši časi. Seveda, up je dober, žepi so pa le prazni. Toda kaj se hoče. živeti incramo vseeno. Da pa cisto ne usahnemo, si včasih vendar kaj veselega privoščimo. ____kot birth day party itd. Tako bo tudi tukajšnje žensko društvo M. Po- \ < <• k*.t j>o].>vira (WavUi ^ vmIi.o po drset in ve,- ur na dan. dne L marca v siov Domu 36 Danube St. Uljudno se vabi vsa tukajšnja društva kot tudi vse Slovence in Slo- Jopisl brez podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Debar na} se bla -2yvoli poilljalfi po Money Order. Pri spremembi iraja naročnikov,,, ;runeil of <'hurehes ho j .-ku^al dognati, v koliki meri je izpolnil . ka~j tero je zadal leta 1923. Tedaj je nainrei- obljubil, da bo v vseh jeklarnah u-vedi'1 osemurni delovttik. Jeklarski t rt ust je snedel besedo, katero je dal njegov predsednik. Niti j»oloviea deiaveev ne dela ]w> 4H ur na teden. Ofirijelue številke, o katerih se domneva, da so bile sestavljene v prilog krajšega delovnega tedna, razodeva „o, da je v 1 tovarnah zaposlenih 53 odstotkov deiaveev i:a,jmanj jx> deset ur na dan. 27 odstotkov deiaveev mora i lati jh' «*dem dni na teden, to se pravi, da nimajo niti enega dne p«»ritka. * - K ITrft jekla mali je zaposlenih 1*48,247 deiaveev. lin. i. jrklarn in krajev, kjer se nahaja jo, ^»roeilo ue! vaj oč goste v gostilni: "Fantje, kdor ' 1 ima korajzo, naj pride ven! Nocoj »menja, tinla preiskava >e je vršila po delih Alabaine. mora biti eden mrtev!" Oh.o, IV-uiiNvivanije. Marylanda, zapadiiega tlela New iz gostilne so stopili na cesto Ed- ,., • • * vard Krapar, Jože Live in Ivan Hut- \ orka m m vernega Illmoisa. ter K,mg Je stal sredi ceste in za_- .. .. . , .| ^ mf .. -j-, j , ,, ,čel vsem trem groziti ^ stile to m 1 lskavo tita vle t^linole povsem zanesljive številki , kom zabranil povratek v gostilno, | nakar se je Hutter pognal v beg po Za JhH),;>10 deiaveev pa po dvanajst Tačel neUsmilj3nc obdelovati z bo- dplcm. Zadal mi je tri težke rane in sicer 4 cm glebeko v lev? rame. 6 cm globcko v levo stegno in še en vbod pod kolenom. Nate se je divjak odstrsuul. Hutter se pa je še trudoma privlekel nazaj do gostilne, kjer se je močno krvaveč zgrudil v nezavesti. Mavsarjevi so mu takoj nudili prvo pomoč, nato pa preskrbeli, da je bil nesrečni Hutter prepeljan v novomeško bolnico, kjer bo navzlic hudim poškodbam najbrž okreval. Napadalca Ki>niga pa so seveda orožniki spravili na varno. , venke od blizu in daleč, da se po možnosti udeleže. Začetek ob 8. uri zvečer. Igraia bo Slovenka godba. Vstopnina je samo 25 centov za o-sebo. Razdelilo se bo tudi nekaj nagrade med boljše maske. Zatoraj se udeležite brez izjeme, ker Vam bo gotovo všeč, kajti no veselicah tega društva je ponavadi dobra postrežba. Ne smemo pozabiti tudi pustnega večera. 4. marca, kajti ta večer pri-» redi malo zabave članstvo Slov. Doma. Kot vsako leto, se tudi letos vr-, ši ples Igra Slov. godba. Vstopni-i na za esebo je 25 centov. Začetek ob 8. uri zvečer. Uljudnc ste vabljeni vsi Slovenci in Slovenke, da se udeležite po možnosti ter tako pripomorete k boljšemu uspehu.: j Zelo radi bi tudi nekateri videli. 1 ko bi se hotel pokazati med nami Peter Zgaga, da bi tudi on okusil še malo ta starega, potem bi še več lahko napisal v svoji koloni, ter s* nekaj v Amerikanskem Koledarju ' Letcšiiji je jako zanimiv, ter je že- j leti, da si ga vsak nabavi, kateri ga j še nima. i Toraj na veselo svidenje dne 1. in 4. marca v dvorani Slov. Doma j K sklepu pozdravljam vse moje I znance in prijatelje po širni Ameriki in Canadi. Frank Masle. Belgija je pred znamenitim histo- i reševanja jezikovnega vprašanja, ričn.m datumom: v kratkem bo Katoliška in Lberalna stranka že-praznovala stoto obletnico svoje dr- lita, da ostanejo privatne šole gle-žavne samostojnosti j de jezika avtonomne. V vseh treh Stcletnica nacijonaine samostoj- j strankah pa prevladuje odpor pro-nosti je gotovo dogodek, ki priča- , ti temu. da bi se v komjiakLno va-kuje največjih spominskih sloves- j Ionskem delu Belgije ustanavljale nosti. Pravimo: nacijolnalne samo- j flamske šole za otroke onih staršev, stejnosti, zakaj na zapadu so vaje- ki se tjakaj doseijujejo iz flamske- ni, .dentificirati pojm državne in nacijonaine s-kupnesti Tudi v Belgiji je bilo tako še do najnovejše bc, danes pa msramo vendarle tako pojmovanje označiti samo še kot histerično. Danes že preraščata na-cijonalna pojma Flamov in Francozov, ali Valonov stare nazore o ga czemlja, zakaj Valomja je industrijska ic pr.vabija k sebi delavstvo od vseh strani pc ebno pa tz flamskega dela države. Hkrati pa bi želeli, osobito velja to o libei-a-lih in katolikih, ščuvati valor.sk? manjšine med Flamc*.. k: bi j.h novi zakon ako ^e urede po flarnski državni narodnosti, ki je biia samo zahtevi, silno zadri Kakšnega izvo-belgijska. ra so te manjšine, p^ po navede- Tc pa za zapadno Evropo niso nem ne mere biti dvema Iz Slovenije. Usta in jezik so mu razrezati. i Pred dnevi se je zbralo pri nekem kmetu v Zadobju. župnija" Lučne več fantov iz vasi Zadobja in Lučne. ' Kmet j»m je pridho nosil na mizo žganje, ki so ga mladi gostje kaj hitro uživali. Kcnec vseh koncev: mec i an ti je naštat tepež, v katerem Jl je najhuje skupil domači sin. Nekdo izmed fantov je mladeniču v svoji pijani surovosti prereza! z nožem usta in jezik. Usta mu je razširil do opeh ušes. Nesrečnega mladeniča so prepeljali v ljubljan-i sko splošno bolnico. Lažje je bilo j ranjenih še nekaj drugih. Seveda j ima z zatievo zdaj opravka orožni-! št ve, v doglednem času se bo še vestneje pečalo s to stvarjo sodišče ! v Ljubljani., , NA SMRT OBSOJENI RAZBOJNIK UBIL OROŽNIKA majhne stvari. Stoletnica belgijskf državne samostojnosti se ne pričakuje več z onimil slovesnimn obi ut--ti. marveč pod perspektivo flam^ko-valcnske nacijonaine borbe, ki postaja vedno srditejša; v njeni sen-i i gine veselje nad samostojnostjo flar.: s ko Belgije bolj in bolj ali pa se naj pozablja. Komaj je par tednov, kar je padlo ministrstvo pri reševanju zamotanih filmsko-valonskih razprtij Spor se je sukal p:glav.to okrc£ vprašanja, ali naj se doslej francoska univerza v Gandu fla-mizira ali ne. Kriza se je rešila in stare ministrstvo se je sestavilo i zneva. za ceno. da se napravi koncesija Flamcem. Ali bi bilo napačne, ako bi si mislili, da se je kriza : tem za dolgo rešila in da so hu-'icvi sedaj pomirjeni. Nasprotno-duhevi sc razburjen^ kot prej in že čaka vrsta novih konfliktov na rešitev. Najtežji problemi pa so v Tvezi z nacijonalnim sporom med Flamci in Valoni. Predvsem se pripravlja nov jezi-kcvin zakon, ki vsebuje naiveč netiva za nacijonaine spore. Flamc: Spričo tega predstavlja problem novega jezikovnega zakona eno naj-bclj kompliciranih vprašanj v Belgiji. Diskusija njem se vrši z vso srditostjo. p.i ne 1- o njem. marveč tudi c vseh odnoša.»ih mec. kupino v Belgiji. VELIKOČNI OTOK Johnson, nekdanji ravnatelj i meriške gramofonsk. tovarne Victor, je obogatelj in stopil v pokoj. Naročil si je v ladjedelnici velik ; luksusni parnik in povabil na ocean sko potovanje 20 učenjakov, pre^i j vsem geologov in arheologov. Od-; rnili bodo jeseni t. 1. na Vehkono«--ni oiok. ki leži na 27. južni vn> redr.ici sredi Tihega oceana. V časih kapitana Cooka je št?l otok v... *30.000 prebivalcev. Civilizacija it uspešno razredčila njih število in je zdaj ostalo samo kakšnih st > ljudi! Na otoku ime jo vec ugasli'i ognjenikov in nobene žive vode. Peter Zgaga Na svoj 83 rojstni dan je rekel slavni iznajditelj Thomas Edison da bo prohibicija navsezadnje vendarle uspela. Edison je velik učenjak in slaven iznajd.telj. S tem pa še ni rečeno, da. je njegovo mnenje glede prohi-Oicije merodajno. Nehote in nevede jk» Edison pripomogel izdelovalcem žganja in drugih opojnih pijač. Pred davnimi časi so kurili pxl koth trske in so «a kuhali ob luninem svitu. Otitcd tudi ime moonshiner. Dandanes ga pa kuhajo v modernih kctlih na električnih pečeh, ob svitu električne luči. * Na svetu so ženske, ki se oblačijo na kredit. Slačijo pa le za gotov denar. * Je., prijatelj, ti pa ne znaš piti. so rekli rojaku, ki je vstal od bogate obložene mize ter s*- zamo-toviHl in jxidel po sobi. O ne bojte se. je zamrmra! * piti že znam piti. samo hoditi ne znam. k;-.dar piiem tf. Itai.ja ima fašiste Nemčija ima Stahihelmovce. Avstrija ima razne Wehr- in SchutJibunde. V.>e to so fasistovske organizacije. Ali je bilo afnanje ali resna potrebe. da je bil osnovan Sokol Kralje vine Jugoslavije, ki je s koz in ^ k oz jugcslovan-ka fašistična organiza- Mn >lini »e velik. Otok je zanimiv, ker so se na njem zahtevajo, da se zagotovi flamskemu ohranUe številne razvaline: ostan-ieziku povsod v srednjih in osnov- ki vellkih hLs utrdb vodnjakov nih šolah popolno upoštevanje, to se pravi, da se flamski otroci v«tia-iajo v maternem jeziku. Zahteva je samo ob seb umljiva, ah samo ni prvi pogled. Zakaj nikakor ni tako jasno, kateri so v Belgiji flamski otroci in kateri niso, ali točneje: kateri otroci naj se poučujejo v fiamskem jeziku in kateri ne. Treba je namreč vedeti, da nika kor niso vsi Flamci navdušeni za llamski narodni preporod ter za za-Iitevo flamskih nacionalističnih "oditcliev, naj se flamski otroci u- Ob vznožju ognjenikov stojijo pošastno veliki maliki iz lesketajoče-ga se črnega gramta. kekršnega sploh ni na otoku. Katero ljudstvo je izvršilo to delo in kda' .1 Zapustilo je med drugim do 200 velikih pokopališč s čudnimi spomeniki. Sedanji prebivalci ničesar ne vedo o svojih predhodnikih :n živijo prav revno življenje. Nekateri pegumni strokovnjaki mislijo celo. da je otok najvišji hrib nekdanje skrivnostne Atlantide, velikanske celine, ki jo je pogoltnil če v osnovni ter srednji in visoki j ocean PlaU>nu ^ 0 njej pripo\— šoli samo v fiamskem jeziku. Njihovo spoštovanje velja še vedno fran- nr na dan. <><>,712 delavcev mora tlelati po sedem dni na teden. SemjMtam se pa tudi dobi delavce, ki delajo štirinajst ur na dan. Ti ljudje so zaposleni pri dvigalih in električnih 1 opilnicah. Nekateri delavci so zai>oslcni celo po šestnajst ur na dan. Ker je plača «»d ure nizka, so ljudje zadovoljni iu !• rečni, če smejo delati daJj ča.sa. I'la^ajii -o * h l do :>ti ceutov na uro, v največ slučajih pa oe viselo na ]av»lh in privatnih poelop jih nad 5000. Poleg teh je bilo iz obešenih te nad 8000 ivtsv t deželnih barvah. V NABIRALNIKU za CIRIL in METODOVO DRUŽBO se je nabralo $5.60. Ček za to vsoto smo poslali vodstvu Družbe v Ljubljani. Uredništvo Glas Naroda. Vso severno Dalmacijo je pred leti straheval zloglasni razbojnik Todor Medic. Končno so ga prijeli in pred poroto v Šibeniku je bil obsojen na smrt na vešalih. Mediču se je posrečilo pobegniti iz šibem-ške kaznilnice. Skrival in klatil S3 je po raznih krajih Dalmacije in o-blasti mu niso mogle ao živega. Te dni so orožniki zvedeli, da se Medic skriva blizu svojega kraja Bru-ška pri Zadru. Zalotili so njegevo sestro, ki mu je nosila hrano v skrivališče pri selu Bruške. Orožmška patrulja je ijeopaženo sledila sestri in ninadcma obkolila razbojnika, ki se ni dal ugnati. Bliskoma je snel z rame puško in začel streljati. Zadel je enega orožnika naravnost v srce. Nesrečnež je bil takoj mrtev. V splošni zmedenosti med orožniki, se je zločincu zopet posrečilo pobegniti. coščini. staremu kulturnemu jeziku. v katerem so se vzgajale flam-ske generacije. Niso samo posamezniki. k; simpatizirapjo s francosko smerjo in se ne navdušujejo zjl flam £ ko osamosvojitvijo v vseh kon-rekvsr.cah, marveč pripadajo tej struji močne skupine prebivalstva posebno med meščanstvom. Ti želijo za svoje otroke očuvati možnost da se morejo vzgajati v francoskem jeziku v privatnih šolah, ki jih je v Belgiji cbiio in ki bi jih moglo nastati še več. Ker pa želijo Flamci, dovali egiptovski zgodovinarji. Toda Atlantida spada v Atlantski o-cean. ne? Mister Johnson je sklenil rešiti uganko te skrivnostne kulture. ' S tem se bom človeštvu odclolžil," pravi, "za slabe plošče katerimi sem ga zalagal toliko let!" POZDRAV! Prednc odidem na parnik so iskreno zahvalim rojakom v Pueblo. Colo, za krasni odhodni večer in spremstvo na kelodvor. Zdaj se na-aa vzgojijo v fiamskem jeziku in ha jam v potniškem oddelku Sakser duhu vse otroke flamske narodno- j State Bank, kjer mi gredo v vseh sti. hočejo preprečiti, da bi jim u- ozirih postrežljivo na roko. Zato hajali na privatne šole. Zato zahte- j priporočam rojakom sirom Amerike vajo. da se mora zakon o učnem je- I ta potniški urad. kjer bodo najbo-ziku raztegniti tudi na nrivatne šo- j Ije postrežem v vseh ozirih. Zadnji le, kar pomeni hkrati, da bi starsi ne megli izbirati in določati učnega jezika svojim otrokom. Stvar se komplicira še posebej, ker so tudi poglavitne tri belgijske stranke na znotraj neeaine glede pozdrav iz svobJdne zemlje roja-kom>širom Amerike, posebno znancem in prijateljem v Pueblo. Colo, in okolici. Nev,- York. 14. februarja 1930. Jožef Meglen. LISTNICA UREDNIŠTVA. L. B. G. M^ Oni. — Zadeva je privatna in je najboljše, če se domenite ž njim pismenim potom. ŽENITNA PONUDBA. F AR MARIC A POTREBUJE GOSPODARJA. ima dobro 63 akrov farmo in je sama. Želi se seznaniti s 45 do 48 let starim rojakom, pridnih rok in poštenega srca in ima nekoliko prihrankov ter se zadovolji s civil-n: poroko. Pišite na: "Farmarica", c c Glas Naroda. 21t» W. 18th SL. New York, N. \\ . > ...... List slovenskega naroda — Naročajte gasi BANOVČEVI KONCERTI: 10. februarja: Cleveland, O.-West Park 23. februarja: Cleveland, O.-New-burg. • . ^ 23. marca: Springfield, IU. 18. maja: Chicago, 111. 25. maja: Milwaukee, Wis. 2. junija: Calumet. Mich. 7. junija: Traunik, Mich Naselbine, ki žele imeti koncerte, naj naslove svoje dopise: Burne S. Rudolf, «42 National Ave., Milwaukee, Wis. VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE Kdor jih hoče zdaj naročiti za leto 1931, naj nam pošlje $ 1 in dobil bo knjige po pošti, ko bodo izšle. Knjigarna 'Glas Naroda* imajo velik uspeh ii 1 Prepričajte se! | 3 i , ■ .. ' . K v drugem j ne, že vsaj v tem. da .so začele sko-t ro vse države posnemati njegove metode. * j Suhaei gredo do skrajnosti. V zadnjem času predlagajo, da bi bi-! lo treba zapreti slehernega, ki pije rlkoholne pijače. Zakaj pa nc? Vso deželo naj ob-. dajo z gesto železno mrežo, da b*> vse prebivalstvo v zaporu. Prijatelj.ee! No, saj pravim, prijateljice! Menda ni na svetu bolj .spičastih božjih stvorov kot so prijateljice. Po dveh letih sta se srečali. Najprej sta se objeli in hinavsko poljubili. temu ie pa sledil sledeči pogovor: Dve leti te že nisem videla. Sem .slišala, da si se medtem poročila. Da. poročila sem se. — O. čestitam, čestitam! Kako se ti godi? — Tako, tako. Hvala že še gre. Kako pa tvoj nv_>ž? Kako se mu kaj godi? — O. od moža sem pa že šest mesecev ločena. Takoooo? O. potem se mu pa gotovo dobro godi. * Zdravnik je poslal bolnika v kopališče. ki je bilo menda posebno dobro zoper revmatizem, išlas. scia-tiko, in še sam ne vem. kako se imenujejo vse te hude pestilence. Po dveh mesecih se je vrnil. Popolnoma ozdravljen. — Oh. draga moja, — ji je rekel. — ti ne veš. kako sem srečen in zadovoljen! Nobenega revmatizma nimam več. — Kaj? — se je začudila in ga, jezno pogledala. — Kaj praviš, da nimaš vec revmatizma? No. ta je pa lepa! Kdo mi bo pa zdaj zvečer povedal, kakšno vreme bo naslednjega dne! if. Rojak je stikal po stanovanju in pridušeno klel. Vse je prevrgel. Pod posteljo je gJedal, pod mizo in celo med smeti v posodo za garble je šel pogledat. — I. kaj pa iščeš? — ga je nagovorila skrbna ženica. — Fajfo iščem. Ali ne veš, kam sem položil svojo fajfo? — Nak, tega pa ne vem, kam si fajfo položil. On se je pa razsrdil rekoč: — O ti proklete babnice, kako ste pozabi jive! * V Nemčiji jedo konjsko meso. Poročilo pravi, da ne toUko iz potrebe kot iz navade. Konjskemu mesu so se namreč privadili med voj»-no. No, dokler je še kaj konj na svetu, bo že šlo. Toda konji bodo kmalu izginili. Kaj pa potem? Obirati stare Fordove kare ne bo prav poseben užitek. •GUI It "XT K O O A* NEW YORK. SATURDAY, FERRl* ARV IS, 1939 + '''------..-J---— _--r-r The LARGEST SLOVENE DAILY in C. S. ČLOVEK Z RAZPARANIM TREBUHOM Tomaž Krjukov tri leta ni dobil od od "dna nikakih pisem, potem na kar nenadoma, izvolit.; Tcmai Po- j trcvič, iz mesta Mo-kve, od rod-nepa sina pet rublje v. — Vi* g a, si je mudil Tomai ogleduje obve- i stiio kak drug sin bi odrinil tr; rublje, pa bi bilo. Ta pa na. izvoli- j te pet rubijev. Prt takem denarnem obratu se lahko še kak ru- j beljček zapije. Tcmaž Krjukcv se je dobro oko- ! p I, oblekel čisto srajco, izpil polj itekiroice duma žgane vodke in odpravil na pošto nar s sliko ... Ha, stric, povem ti, da teh earjev nikoli nisem maral, pri dito odzval blagajnik. — Še skoz; okno gleda, hulič sivi..* moji veri! Tomaž je ogorčeno pi-J Tomaž se je nagnil h okencu, gledal srditega blagajnika in od-1 naglo p junil blagajniku v lice sel. brzo odšel proti izhodu. Prijeli so Glejte, glejte, kaj takega, ko je odvezoval konja. Skušal Poročila iz Ncvega mesta o zagonetnem neznancu z razparanim trebuhom, ki se je dne 25. januarja onesvestil na pestaji v Kandiji in ! so ga morali prepeljati v bolnico, j so vzbudila veLko pozornost posebno v mariborskih medicinskih krogih in zlasti še v splošni bolnici, kjer je čudaški človek zelo dober znanec. Albin Vidma j er, rojen leta 190« v Slov. Bistric. in krojaški pomočnik po pcklicu. je vsekakor abnormalen človek in zanimiv medicin-eki pojav. Ima namreč manijo. d^ požira žlice in nože in je bi i -arr-di te svoje usodne mani je tudi že ^ je premišljal' spotoma. — Sliko so! se je iztrgati, kričal je in si celo napravil! Kaj res uživa kmet ca/- i prizadeval, da b, ugriznil stražnika j °ddeikU s ko čast? Da ne lažejo? ! v lice. Vse ni nič pomagalo, vl?k- j li so ka k službujočemu agentu mi- Pognal je kenja. toda pred go/- Jcijc Tu ^ je Tomai nekoiiko ^ dom ga je nenadoma obrnil in _> | miril m se na vso meč trudil da bi vrnil v mesto Ustavil se je pri ko-: lcdvaru, priveeal konja k plotu n .stopil v pc slop je. Veža je > koraj i genta naj "vendar pogleda denar. |cej razjasnila predzgodovina le na klopi pri vratih nekaj pojasnil, mahal je z rokami jemal iz žepa denar in pozival V mariborski splosni oolnici i? bil že dvakrat xn je pri prihodu izjavil, da je bil že 6-krat operiran: dvakrat je požrl žlice. 3-krat nož, enkrat pa sam ne ve kaj. Ni kar tako. je mislil spo- j 1,r™a' £ na 100131 pri vnum ™ _ ! nekdo s klobukom. Tomaž tema. pet rubljev! Kaj vse se ne zgodi na svetu. Carjev ni nič. nič podabnega ni več. na oblasti pa je kmet. Mordi moj sin upravlja državo Kar po pet rubljev lahko odr.ne očetu. Morda pa ljudje L* lažejo o k^f'ski oblasti. Gotovo lažejo. Morda služi sin za sobarja v hotelu. Tomaž je prišel na pešto in pri okencu predk žil obvestilo. — Denarja imam dobiti od sina. — ie dejal. Blagajnik je pobrfkai med papirji in položil na deščico ob o-kencu pol červonea. — Dobro, — je dejal Tomaž. — kaj pa pisma ni zraven cd sina? Blagjnik ie molče odšel od okenca. — Ni pisal, — si je mislil Tomai. — bo že še pisal. Kadar j? denar tu. je lahko čakati. Vzel je denar, začudeno pogled i 1 nanj in mahoma potrk?' po dc-seici Ej, stric. — je za vpil. kak denar p« daješ, glej! ponovil b!a- si je kil- : njjQ ^ pisaJ zap^^ 0 razžaljeniu pi< za dve kopejki solnčničnih se-} uradnika v službi< 0 pljanostl nc Dogodek v Kandiji bo gotovo pr.1- Vid- To pa je žurno namakal pero v čr- } majer je bil od 14. do 27. novembra lanskega leta gost mariborske pod- men in sedel na okno. Čez trenuteK pa si je premislil in stopil k spečemu. Ej, klobuk, dol s klopi. Se ri hočem. Človek s kcbukoir. se je prebucMl pogledal Tomaža in jedel. Pljunil je nekajkrat in si začel zvijati cigareto. Tcmaž je prisedel. položil poleg sebe svojo vrečo in s t^koni luščil semenca. luščine pa pljuval na tla. — Ne lažejo, — si je jnislil Tomaž. — Ugled se razločno opaž j. Poslušajo človečka. Prej bi ga bili kur česnili po čeljusti, zdaj pa <-c boje in so pokorni. Ojoj, k^ko se je vse obrnilo! Ne lažejo! [ javnem prostoru in o pljuvanju po tleh v zaprti dvorani. Tomaž je podkrižal zapisnik in vzdihujoč ter majajoč z giavo odšel iz urada. Od vezai je konja, sedel na voz in vzel iz žepa denar. Gledal je sliko hi mahnil z roko: — Lažejo, hudiči. .. In je pognal proti domu. MATI INDIJA' Vs:al je in se hodil po dvorani. Pristopil je k bla »ajn: in pogledal v okence. je odvrnil To- - Kam? — je vprašal blagajnik. Kako: kam? maž. — Listek! bedasta ? — Nikamor, — je ravnodušno odvrnil Tomaž tn si ogledoval blaga j -nikovo .sobo — Ali si lahko znotraj ogleaam blagajno? Kam potuješ, buča Kak denar*> — j sajnik — Nov denar... — Mov? — je vprašal Tomaž. — Morda pa ni pravi, a? Misliš. da pijanemu človeku lahko vse odrineš. Kje je vodni znak? Tomaž je pogledal bamkovec prati luči. ga obrnil v roki in ga >e enkrat pogiedal. — Ole'. glej. — se je začudil. — Čigava Je ta slika*' Kdo je to? Ali ni kmet** Pri moji veri. kmet je. Tedaj le ne Lažejo. Tedaj je le kmet na vladi in v časteh! Zopet »e je približal okencu. Stric, povej no. kdo je naslikan? j^" " ~- - ~~ ~~--== Oprosti mojim besedam j _ D ,r , -.o*, , tuwji K O je INJEKCIJA PROTI KAJENJU naslikan* — I. na denarju „ -;— Blagajnik je pogl?dal na denar In z nasmehom dejal: - Kmet le na sliki Ti, naie veličanstvo, si nn sliki namesto carja. Razumeš? — Tak r«? Kako pa to, stric, da jat o tem nič ne vem? Orjem in je epazilo pri pacijentih. ki so jih ne vem 7,a to. Tudi vsi drugi orjejo j zavoljo njih bolezni morah ozdra-in ne vedo? viti kadilske strasti. Zdravniki so Indijski nacionalis-ti razpošiljajo vsem svetovnim listom ogorčene prosteste radi znme knjige ameri-z veseljem izpis- ške poročevalke Katarine Mayoto-ve Mother India". Do sedaj je doživela ta knjiga 15 izdaj. Indijci so mnenja, da Američanka nima pravice obsojati indijske razmere. ker je Amerika sama najbolj pokvarjena dežela. Podpirajo pa svoje trditve med drugim z dvema fotografijama. Prva kaže skupino ženskih šoferjev in druga parček oo Niagari: ona ga nedvomno zaljubljeno gleda. A kaj to pomeni? Z našega stališča potrjuja to kvečjemu znani Kiplingov rek. da "se ne bosta srečala Vzhod in Za pod nikoli do poslednje sedbe"! Indijski nacinoalisti zahtevajo politično prostost. Katarina Mayo pa jim j^ povedala, da ne bodo nobene politične reforme dvignile indijskega ljudstva iz njegove nepopisne revščine. Rabindranath Tagere poveličuje indijski zakon kot zmago "duha" nad "sebično ljubeznijo.'' Zakon se sklepa, preden se uvelja^ __• 1 vi pol ten est. Dejansko se poročijo Nekemu zdravniku v Monakovem ! tudi petletne deklice in se angleška j re je posrečilo odkriti snov, ki naj- ■ uprava zaman trudi, da bi določi- j e t rastne jSemu kadilcu za daljši čas ! Ia neko obvezno spodnjo mejo ra | prežene željo po tobaku. Injekcija nevestino starost. Poledica tzh raz) učinkuje že čez nekoliko ur. kar se mer telesno propadanje mater, j ki jo po porodu smatrajo za "ne- i čisto", in tem nazorom ustreza in- j dijsko strahovito porodništvo.... S:?- j Ako nikamor ne potuješ, kaj pa postajaš tod? Kaj vtikaš svoj rilec po nepotrebnem .. — Rilec. — je razžaljen vprašal Tomaž — Komu pa to govoriš? — Eh. gobec pijani! — se je sr- ne jetnišnice. Dan poprej, predli! bi moral biti izpuščen, je priiel tožiti o težkih bolečinah v želodcu Scdnrmu zdravniku dr. Zorjanu je izjavil, da je pogoltnil žlico, nakar so g p odposlali na kirurgični oddelek splošne bolnice. P rim ari j dr Mirke Oernič ga je takoj operiral ir našel na svcoje začudenje v njegovem želcclcu namesto žlice — odprt žepni nož s kovinast.m grbavim ročajem, na čegar levi stranici j.? bif napis: Sarajevo. Nož je bd dol-; približno 15 cm. Po okrevanju so Vidmajerja odpustili iz bolnice. Ker je prestal tudi že svojo kazen, je odšel iz Mariboru. Kam. ni znano. Najbrže se j.^ kasneje Vidmajer na brazgotini sam ranil in se mu je nato ofenojil kak šiv, kar seveda povzroča močne bolečine. V takem stanju so s. dobili končno na postaji v Kandiji Vtrjetnost te domneve potrjuje tudi naslednja zanimivi dogodek i/. Vidmarjevega življenja: Že predlanskim je prišel Vidmajer na kirurgični cddeiek splošn. bolnice v Mariboru. Rekel je. da ima v aelodocu zend- in jc prinesel s :>c-bej tudi r<.ntgencgram. SUnc začudenje .n presenečenje pa je vzbudila zlarti njegova izjava, da so cc pozabili v želcicu pri ( pcrn^i^i ^ neki c^liiici in da je za to usxtac zdrcvniikc pcmot: baje tudi doc:I že denarno odškodru^o. je vse osobje tamošnje bolnice in vse prebivalstvo presenetila senza-cijonalna ugotovitev, da ima Vidmajer exiprt nož v trebuhu. Pojas- nitev identiete in ugotovitev čudnega bolnikovega -tanja sc je razvila takcle: 30. januarja popoldne se je bolnikovo stanje že toliko izboljšalo d.i sr je prim arij dr. Pavlic odločil, da bolnika rentgemzira. Ko so ga prenesli v operacijsko sobo. je Vidmajer končal .>voj trdovratni molk in začel govoriti. Po rentgenizira-nju je fotografska plošča pokazala neverjetno .sliko: v Vidmarjevem želodcu 5e nahaja odprt nož. dolg z držajem vred !t» cm in obrnjen 7 c li.no proti hrbtenic.. Nenavadna nnjdba j? narvne-st osupnila vse b miško o.^ob^e. P . rentgeniziranju je Vidmajer navezal pogovor z nekim bolnikom ";n mu pravil, da je že parkrat imel nož v žeh dcu in ga dobro pozna i ljubljanski psihijater dr Robida i uprava umobolnice v Stenjevcu pri Zagrebu. 31. januarja ctop idne .se j v r, -vomeški bolnici zglasil Vidmu; . , stric, ki je poia:-:nil niučn? - n: .-ti fantom. Stric orlic .. juje. da .so fantove navecib: izmis TUDI V HAREMU JE LEP( O. Seveda mu na kiiairgičnem f :i-delku v Mariboru tega niso verje -!i. Izvršena penovna operacija trdi re~ r ukazala, da zonda ni bila % žil :Icu. temveč pod kožo. Biia c takezvana žlebčasta zonda. ki se rr; rpsracijah na žsicdcu sploh n uocrablja. Po mnenju primarija kirurgi nega oddelka v Mariboru si je Vidmajer najbrže sam zadri detične zoneto pod kožo samo da je lahko Ijene. sa1 ni o žen j en. m t i nim prišel v bolnic. in morda zahteval in imena si sproti izmislu; •>rii rdske in'.n-j. ! doma iz Slovenske Bis -rice A!bin Vidmajer. ki navaja vrh te- 23 januarje po malr:r ne r.a p av rad tudi druga imen? in mu z domačimi. \ ' drug.-* poklice, kakor je res. je ne- nr jbrž /! is:i :..n > r : dvomno abnormalen človek, vsegi • značuje fan*.' k-:-• ; > :: pomilovanja vreden ubožec, kakr- ' ga. samo.-v jega mladenk .; ni so rr. dicinski vedi dobro znani 20. januarja je Vidma i« 3c to patološke nature, ki brez p:>- j niški postelji začel težiti o hudih sebneaa fiobrega ali zlegn namena j notranjih bolečinah .navajajoč da požirajo razne stvari, samo da pri- j v, n ■ ni zatisahl cčesa. Zavil st deje v bolnico .n imajo zlasti ki - j .is z odeje preko glave v klobčič in rurgi ž nijmi mnogo opravka. V .>vo- j. e zcpst vdal molku ji maniu stalne ogrožajo svoje živ-i Zdravniki zaenkrat ne tvegajo o-Ijenje nc meneč se za vse posledice, peracijc k-r jc nje« vo stanje zopet Kakor poročajo iz Novega mesta. : kriti;no Princ Tika Raja Pa ram j id Singh dedič prestola in bogastva maha« radže kaportalskega. najbogatejšega kne2a sveta, jc posetil že vss večja mesta .n pozna razmere zpadu prav tako dobro, kakor v ort-jentu Princ je izjavil, da so evropske ženske lahko zadovoljne s svojim položajem, pa tudi orijentalske se ne morejo pritoževati, čeprav prežive skoro v.-e življenje v haremih V času, ko evropska dama vstane, tla se posveti družabnim dolžntstim. :ncLj>ka dama ie sladko spi. šele proti poldnevu jo zdramijo iz ?na čarobni akordi flavt, V meno spalnico, polno mehkih pre-»reg in neštetih blazinic, pridejo ?užabnicc, t',a pr.žgo duhteče kadi-lilo in postrežejo gospodarici s ka-' . slaščkami in naifinejšim sa-Ijem. Potom p-id truma deklic, ki igrajo hi ple.š^ji da se more da-ns r> na v. ^ zgodaj naslajati ob j: ;gledu na \> i' p in «užn jamanti <;kr. kate težk' Pc petju in plesu glavnik in z di-• čet k » da se po-premijo služab-i )alnico. kjer ?jxj1 v p.it fumira- < ; !: princ jutro • ■ ... v« -v> radosti t . . - ■ z dan. ' : t eno. \ a jc • izko&je ■ ... v 7v. iji nju mi -: na v/hodu in na za-lm je usoda namenila dt lo :n trpljenje. 'n ADVRRTIbE "GLAS NARODA" Zgodovina fannarskih naselbin na Zapadu NEELEYV1LLE, PORTERVILLE in WILLARD so procvitajode se sloven-»k« farmar tke naselbine v Ameriki. — Vsak Slovenec, ki se zanima za napredek našega naroda v Združenih državah, b: moral citati tozadevne članke v SLOVENSKO-AMERIKAN-SKEM KOLEDARJU za leto 1930. Naročite en izvod Blagajnik ae je zasmejal. — Pri moji veri, — da je r?s. — je rettei Terasi. — Kmetje vladajo in kmet&ki stan je zdaj v časteh. Kako je v resnici, nihče ne ve. No. ako je kmetova slika na denarju bo že res. Knr ne gre mi v glavo, da rte bi lac&ii. — Pojdi vendar ie s pota. kaj še pleše* tod. — je mkel blagajnik. — Takoj, samo da spravim de- pričakovali. da se bo po iznajdbi na kliniki kar trlo kadilcem ki jadiku-jejo, da bi se radi odvadili tobaka pa jim to ni mogoče Na veliko izxie-nadenje zdravnikov pa se doslej še nihče ni javil dobroveljno po injekcijo. Kadilci kade dalje in iskreno zatrjujejo svojim ženam in celemu fvttu. da bi radi poskusili vse. da se rešijo nezdrave in drage razvade DRUŠT II NAMSRAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne Htm. ni Slovenci v vali okolici. ZA OGLASE SO ZMRK? aanja znanost je ugotovila ua tz- i wira tako zvana "telesna zaost > j lost", delavna nezmožnost trop- ' skih narodov pred vsem od neke i posebne gliste, ki človeku spodkoplje zdravje. V Indiji, vsaj na jugu, trpi na tej bolezni baje do tH)r" | prebivalstva. Bolezen je težko c- | zdravljiva, a se lahko prepreči. — ! Človek ne sme hoditi bo&. da m\i i ne zlezejo kali pod kožo. Toda kdo bo indijskega kmeta prisilil, nuj se dnevno obuje? Isti nacionalisti ogorčeno pišejo da jedo Angleži *naše matere1'. Te so krave, ki jih smatrajo za svete živali. Bombayski parlament se je leto dni prerekal, aii sme policija uničiti zapuščene ali po avtomobilih povožene živali. Naposlod se je to dovolilo po pogojem, da ne bodo med njimi krare. Kaj hočejo črede j krav na deželi? V starih časih so jih ugonabijali; in odvajali nasilni muslimanski napadalci. Zdaj varujejo Aogleii { indijske meje in moraj stare krave poginiti od lakote. Prebivalstvo ' stalno narašča in vedno več pašnikov se izpcemeni v polja. Bile bi bolj usmiljeno zakiau vsaj poiovi-co krav. da lahko aavi druga polovica. A to bi bil po indijskih nazorih gre h. Gandhi sam ni vedel, kako bi zajeail pomnožite v napol divjih psov. ki se v velikih čredah1 potikaj o pa rtrfcrti Priporočil Je.! naj jim ljudje ne dajo pesti! Takoj ustvarja življenje v Indiji vedno j nove teiave Nekdanje Azije ni več -Evropa pa4ioee biti. Bogre. kdo razvozljal ta vocel ... Knjigarna "Glas Naroda' 216 Wot 18th Street New York, N.Y. CENA KOLEDARJA 50e poštnina plačana ADTKUT/SK ta "lita* Nmrodm -.1 * LAS NAHODA- NEW YORK. SATURDAY, FEBRUARY 15. 1939 rslajdenka. | Da! Ali Imam čast videti v vas njegovo; ILLINOIS MIIM d Ji^-ria ROMAN u ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 3? J ■mu i ...........Manami Ah Hfcai hitrt - Ti da l>< srrtt logf i Tfft M t x»*U! LbCr Zad Ah. ttdnja t> Ah ee bi Hj i Nadaljevanje. > pozabim vse. kar naju ločuje! Jt zatajila? -in m Inga r pogledam le Lbu. n kot upravicrvajr da * m vt*dn > držala z Ebbo! Nisem je uui^lr Harxno-ja v živo. Zardel je. reči. Inga* Tega nisem stonl in konečno nisem je besede nisem še izgovoril eda nI bila se izgovorjena' io fthuil, kako globoko bo rezala ta zadnja njegova po Graf. J«* pričakovala grufica Reinshagen. i:a ko vzravnana in ponosna je stala Annua sta Mopila takoj za grofico tudi gro- pričakt ; ali.riu. Kaki a h a vfnaar pa a taki »ospo a Sturma! Inpa dejanski nI ni- Angela lahko čutila razli- — MoJ brat Aleksander! soprogo? Angela je pokimala z glavo. . mmrnm — Ah ste gospa Alkesander Reinshagen. poročena ž njim, kot za- F La.Ur^h,'. Andrc,w 8p,llar i tvata postava m cekve? — je vprašal ledeno mrzli glas grofice, koje J.ubeznjivost se je trenotno izpremenila. * Oba gospoda sta bila precej neprijetno dirnjeha od tega vpraša-; rja grofice, kajti to se jima je zdelo zelo neprimerno. — Po postavi in cerkv. sem poročena z Aleksandram Reinshage-| nom. grofica, — je odvrnila Angela dvorljivc. ne da bi se brigala za j žalitev, vsebovano v vprašanju. — Ali r.cmnevau-. grofica, tla bi si črzniia drupače stopiti v vašo l.išo brez vsaj navidezne pravice? Vzel- je iz svcje ročne torbice rmen zavitek, katerega je položila na mizo. — Tukaj je moj poročni Lst ter vse drugo, kar je v^žno in zanimivo za vas. — Bedasta bi bila, če bi skušala sedaj razpravljati z vami o tem. na slepo srečo! — Grofica, vi se hočete boriti za Reinshagen! — je posegel vmes Hanno. V njem je naravnost vrelo in ni mogel še nadalje obvladati svojih čustev. -- Jaz ne maram dosti okoliščin. Povejte povsem prosto, po kaj ste prišli? — Takoj boste slišali to, grof Hanno. Naiprvo pa hočem pomiriti gospodo raditega. da nisem prišla, da bi uveljavila kake zahteve! Za mene ie morahčna pravica višja kot pa postavna! Vem, da bi imela Dostavno pravico zahtevati zase Reinshagen. — tukaj so listine, oglejte si jih! Mtraličnc pa bi bila ta zahteva ne vzdržljiv a in zaničevanja vred-ua Zardela bi pred samo sebo! Aurora, J. Verbich Chicago. Joseph Bllsh, J. Bevčlč, Cicero, J. Pablan. Joliet. A. Anzelc. Mary Bamblch J. Zaletel. JoseDh Hrovai. La Salle, J. Spelich. Mascoutah. Frank Augustin North Chicago Anton Ko bal Springfield. Matija Barborich. Summit, J. Horvatn. Waukegan. * rank Petkovšek le Jože Zelene. KANSAS Girard. Agnes Modul* Kansas City. Frank £ag*r. MARYLAND Steyer, J. Cerue. Kitzmlller, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular. Ant. Ja-nezich. The LARGEST SLOVENS DAILY I* 0. 8. A . .. ■ " .—i,"1".11 .ni yaawww—- ' "r Kretan je Parnikov — Shipping News •— llr* < Dalje prihodnjič.! ak< iti ti varth, a pii Ii konečno na najbližjo! r At *ele. Kako gibč en je bil krasni gla?- i vršen o kramljati! p-^leda Naer.krat pa je rekla iz nje- j SEŽIGANJE TOBAKA LDU Let ck). da va ;itei.» se j Ali «u*li! Kako Rt no y*i t.;ki i dru doišti '»d vas, milostna gospar Mi- MINNESOTA Chisholmn. Frank Gouie, A. Pa-nian. Frank PueeiJ. Fly. Jos. J. Peshel, Fr Sekul* Eveleth, Louis Gouie. Gilbert. Louis Vessel Hlbbing, John PovSe Virginia. Fraok Hrvatich. Sheboygan, Johr Zorman West Allls, Frank Skok. 19. februarja: IT.-»ki,-nt ll.«rdiri|f, C)icrU>u' 20 februarja: Siting . I, I -.iviiogn« »:ir Mer, fUriiivi 21. ttoruarja: l'.ar>*. Hi.vre M:>jw»|i<', l.'t>«-rbou rg lir*- rni-ri Otirt-lMMirg, l:r.-rji#>n \\ . ~trri>l:>n!!. ■ .trl.i.vd 22. februarja: «t-i.itul. «"hri l»'«ui g. ll.iiiil.iuC 26 fetjruaria: • : .ifliiiiK: unj. Krrm^n 1. marca- A'|U (Iiilli.1 ClcrlrfHir» t ..-rili- nt. lrt.i.l«^-- l: .tT.-i .!;< -n O-fil- tUi •4. man: i j i. Ch*-rtMiui; 5. marca U« nu, N i}H,Ii. i;-,...:, 6 rn.irca: 1»T. ^ l.-K. « »rt-lH.urs, r.>r 7 marca: ! .1.- Kr; Il^rr rir ai «l, OIM rt-JUlii Z. rr\ n r c .1: Mtur-ekah "la. '■»- •• St. l-'-Uls. " u«-ri." i.41 K . lian '<2. marca: Alt! -rit-;«. Ch-rbourK. i:r 13. marca: >LrU h«n, m» i. 14. marca: M*>»lic. Hr«m<-n, Chtrftourjf Cliei U uri;. Urrrn 15. marca: M ir:ii> w.-kft, Ch. rlK.iir Chrrt-"uri{. t'ofilr i irur:Ui-. .V-[-•a i:e |/cnam nikogar, ki bi bu nik zagrešil neke nečednosti in io ' sterdamu zažigajo cele griče pop:-a Lil . n! Zt lu nadarjen človek, ki pa se je gibal je pobrisal preko meje. Blago je; ali pa kje drugje cele armade do-,rr i/< ■ .0:1 v*i .riiiM-i za realno življenje. Posku- 1 ostalo brez gospodarja in oblast.| bro 0hr%njenih avtomobilov — sa-n.-i.benik. kot Uikar, a pri tem ruztresel svoje , ki "ni vedela'" kaj bi počela ž njim i mQ da preobilica takšnUl dobnn vprašala grofica Reinshagen, nekoliko mučno >ti te dame. ki jo je polnila z gotovim rasto- Biii ste dosti na potovanjih, kot je rekel vaš gospod oče! Dolgu leta sva živela v Orijentu, v Egiptu. Indiji, Sumatri, Javi.! na Japonskem in vsepovsod j Kako zanimivo! Da. grofka, a ostali so mi tudi neizbrisni spomini! Potovati z i i. :m ir ti m je bil ulitek za vse življenje. Nato pa se ga je lotil stan r.i m i ki na je gnal takrat iv Evrope Njegovo itak rahlo zdravje se «*< tKli joiau.alo v s led napfjrov in razburjenj potnega življenja. V : vi i va ju vela že \ec let in tam sem zopet izvrševala svoj poklic. Moji . >pehi »o bili /anj največje zadoščenje! Dolga leta so morale počivati i. v>]< umetniško >ile za javrto.-t — v svoje največje obžalovanje. Ljubila sen» sv j pt'k>.ic ter vedela, da lahko maisikaj dosežem. Svojemu možu pa sem t -piiiif sla se večje žrtve kot te. Ko pa .>em videla Aleksandra . 'ViU ;recnet?a in zadovoljnega ub svoji strani, sem bila povsem zado-voljna. • — Aleksander? — j prizadeta kot od vse po cLm nemirom. Da. Graf, Aleksander je bilo njegovo krstno ime, — je odvrnila Angela, nekoliko čudno pogledala svojega gosta. \ iMem trtnutku pa je prišlo tudi grofici in grofu spoznanje, da i.iora biti ta AU kaander njegov izgubljni brat. Nevarnost se je mudila seda} pod njegovo lasi no hišo. O/rl -e je v svoje ji sina, a ua njegovem, brezbrižnem obrazu ni čital ničesar Ah. ae eno prošnjo, — jr rekla umetnica. — gospa grofica bo fctovo dovolila, da konte^a Inga obišče Ebbo Lene. Ni verjetno ošabno je izgledala grofica v tem trenutku. Ta igralka i .n »i gotovo Usti pravice Kljub temu pa je odgovorila zelo ljubez-. Ijnjivo: M ja hčerka. ne bo hotela odrfči temu užitku! Ali boste zopet odpotovali z gospodično Lene? To je odvisno od različnih okoliščin — Mogoče pride že jutri. Groi je čutil, da mora imeti prošnja Angele prav posebni vzrok. H jtfla je imeti Ingo proč. Raditega ji je rekel: — Pojdi. Inga Ne i stani pa predolgo, da boš imela še veselje videti gospo tukaj. Hvaležno je sprejela Inga dovoljenje ter se odstranila. Življenje je dejanski polno doživljajev, — je pričela govoriti zopet grofica. — In sedaj ste vdova? 2c več mesecev. Moj mož je podlegel srčni kapi. potem ko sem j rejšnji večer igrala Ifigenijo v njegovo polno zadovoljnost. Težko je same pren ..-all .amotno življenje! Bila sem tako navezana na svojega moža! — Saj imate še siar:še! Gnvonia sem preje o velikih žrtvah, katere sem doprinašala i svojemu rmitt Ena teh žrtev je bila, da sem se morala ločiti od svoje! družine k j* je tuui storil on sam - a brez vsakega vzroka. On jc šel rek? dalje. Zamenjal je svoje znano ime s priprostejšim--- Pr;iVo ime vašega mrtveca moža mora ostati vsled tega skriv-i. - vprašal R» inshagen. ki je imel od prvega početka ob- c u' k da ima ta obširna povest brez dvoma kak namen. Neizmerno ga ; lut i!r> 'rse to. Takoj je hotel imeti jasnost in le z naporom je move l ohranili vsaj zunanji mir Kako nepremično je sedela, tukaj ta ženska! — Ali ni čutila, kaj si vrsi krog nje? Ali je mogla njena življenjska usoda proizvesti tako globoke izpremembe v njenem obnašanju? Pravzaprav, grof, — vendar pa ni meni prav nič na tem, kajti m je umetniško Ime ima tako dober zvok. da ga bom ohranila še na-prj,- Mogoče pa je zelo zanimivo za vas, če imenujem svoje pravo ime. i I se glasi tako ket vaše. Jaz sem namreč grofica Reinshagen« — Ah--- S to besedo je bil pojasnjen ves položaj! Ta tuja ženska je bila žena Aleksandra Relnshagena, prvotnega gospodarja ogromnega posestva! ILvino Je nalahno zažvižgal. Ali piha veter od te strani? Ali mu hoče u lepa ženska ugrabiti Reinshagen? Ne bo ji posebno- lahko! TUdI grof .ca je takoj nastopila. Visoko se Je vzravnala m njene oči so blestele sovražno, ko Je lahno smehljaje pripomnila: pa je res zelo čudno! Je nam pogosto zaigra še bolj čudne slučaje, grofica! Ali videti sliko mojega mrtvega moža? ' je vzela iz svoje ročne torbice etui, ki Je vseboval dve shki nanje. |j sjika Aleksandra malo pred najino poroko in ta slika prt-" leta njegovega življenja! je odredila, naj se ves tobak sežge. Pred nkoliko dnevi so zapali.i prvo | množino, 1137 zabojev s 56,850 kg cen. NEVARNOSTI PASJE STEKUNE V zadnii številki glasila čeških zdravnikov je objavljen referat o novi Barbierjevi knjigi, v kateri je zbranih mnogo dokazov, da se steklina ne prenaša samo s pasjim m-grizom, marveč večkrat tako posredno. da se da komaj dokazati pr i vi izvor. Že iz rimskih časov nam j*1 znan primer krojača Coelija Aureii-ana, ki je šival obleko, raztrgano od steklega psa. Pri tem je po navadi krojačev pregriznil niti in se okužil. Na enak način si je nalezla steklino po poročilu tLstanovnlka dunajskega Pasteurjevega zavoda dr. Krausa neka dunajska šivilja. Francoska zdra-vnika Eynaux in Chaussier sta dognala obolenje .a j steklino pri ljudeh, ki so si brisali nos z robcem, onečedenim s slino steklega psa. Bardsley je dognal primer stekline pri človeku, ki je odvezoval vrv, na kateri je bil preje obešen stekel pes.Neprevidni mož si je pri tem pomagal z zobmi in kmalu po tem so se na njem pokazali znaki te strašne bolezni. koš je popadel stekel pes. predno jo je ženska zaklala in se pri tem okužili. Barbier navaja še nešteto podobnih prenosov pasje in volčje stekline. • POZOR, ROJAKI Is naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naiočnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. CALIFORNIA Font ana. A. Hochevar San Francisco. Jacob Laushln COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo. Peter Culig. John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Saiida, Louis Costello. Walsenburg, M J. Bayuk. Ricochon omenja med svojimi pacijenti žensko, ki se je pri skub- INDIANA ljenju kokoši vprasnila v prst. Ko- Indianapolis. Louis Banlcb Vsakovrstne ' KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI' SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3S78 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN 97 NEBRASKA Omaha, P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl Sternlsha. Little Falls, Frank Maslo. OHIO Baiberton, Jonti Balant, Joe Hitl Cleveland, Anton flobek, Chas. ; Xarlinger, Louis Rudman, Anton jSlmcich, Math. Slapnlk. Euclid, F. Bajt. Girard. Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J. Kumše Niles, Frank Koguvšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown. Anion KikelJ. OREGON Oregon City. J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank JakAe. Bessemer, Louis lirlbar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Yerina Conemaugh. J. Brezovec. V. Ro-vaniek. Crafton, Fr. Machek. Export. O. Prjvič, Louis Jupan-člč. A. SkerlJ. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin Greensburg, Frank Novak. Homsr City In okolico. Frank Fe-renchack. Irwin. Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Marttn Korushetz. Krayn, Ant. TauželJ. Luzerne, Frank Bulloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlviek. Midway. John 2ust. Moon Run, Fr. PodmllAek. Pittsburgh, 2. Jakshe, Vine. Arb in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto. F. B. Demshar. Reading, J. Pezd^rc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. SkerlJ, Fr. Schlfrer. West Newton, Joseph Jovan Willock. J. Peternei. UTAH Helper. Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Bret. WISCONSIN Milwaukee, Joseph tatnik in Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. WYOMING Rock Springs, Louis "iaacber. ; Dlamondville. F. Lumbert. H0LL^DAMtRIC4LlNE Rotterdam — Yolcndam New Amsterdam — Veendam sr.\ im;i!..ii"ii:n \ i• u;mk._v 'i i: I'IMV.ui: HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Boulogne -sur Mer 1'titi iv:inj»- m in rniK i I l«*m. ml-Ara«-ri< I.III. p":ii«rllj.L int..I.Hi t. douin'.- r.iE-T>-»t<»žt-nje-. n--|»rt'li««Jji\.» knlntij«. in ;...-■■ T* dt-iiKk'i d|''mji Y..\ i».-ilMbrnwU v{«r:*AaJt. !<vre i-lympi.. 'li^i I..lurt W r«i :i n<1, »"ti"rt><'iirK, A nt w«-r- I»T. Kuroi.ii, ( 'herl-ourii, lJr.-incii i Prvi4 nov ) Ausuft 1«, 2** marca: < \ ai.U C('crt).iiirir, II..m bur* i ;.>orjf \\ .»--hlT.Kt.-n. Oh« rb'»ii Itixm-n V.,l. ti.lam lUfu!.>ar.- hut r. U..I V in IZ Jugoslavije PREKO HAMBURGA z našimi jiurtimi parmki: NIV TOaa, ALBERT 1ALUM, HAMBURG, OIUTSCSLAMO, SUOUITX, RU IANCE, cleveland, ■T. LOUIS, KU.WAUSEI Neiiadknlj v* postrežba i n ku-lurija v vseh rizred.n. k. $198 4 lVu.ni d.ivfck $5 posebej) ^^B IZ NEW Y0RKA DO ' LJUBLJANE IN NAZAJ \ m»a1'-rri. :n rt r:>zr< I i. HITRO POŠILJANJE DENARJA PO NIZKIH CENAH 7.& poyratr:ri .1 v.iij. i ii i it 'ti .ir.-infortn. eatoviriit na ogromni* «irnlklhi PARIS 21. lebruarja; 21. marca 11 P. M. ) 15 P. M. i ILE DE FRANCE "t mar.; 28. mar. (1 P M.) <5 P. M t Najkrnjia pot P" t«ia»i.iol V«aktt Je v pue«ltnl kabttil « vsetut on- d^rnl mt ud-iLinokti — Pijank id »Uvu» fr«aeoakp kuUto}* lare-lno ui«M» cen. V i>raSa.jte kater^cakol* oootlbi^aoofa FRENCH LINE 1» STATE STRKCT NEW rOHK, N. V. Vsak sastopnlk.. izda potrdilo ra svoto, katero Je prejel. Zastopnike | rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol lets $3.; za itiri mesece $2.; s^tetrt leta •»-50. ' Mew York CUy je $7. celo leta Naročnina ta Evropo Je ti- n celo CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo naročite |a pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA 21S West IS Street New York City Kako sc potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdoi Jc namr-nj^n potoraft v kUri kraj, je pol.~*bno, 4a jc poučen o' potnih litUH, prtljagi !•» drugih stvareh. Vsled nase dolgoletne izkušnje Vam ml zamorim« dati najboljša poiAsnlla In prlpo-i ločanio vedno le prruvistae parnike. i . Tudi nedrisvljanl csro*-r?jo po-to»aU ▼ stari krJ u« oKlsk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje m po»rr»iiev (Return Permit) Is Washington«, ki je veljaven sa eno leto. I llres permits je sedaj nemogočo priti nazaj tudi t teku t. mesecev in h.ii se ne poiiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilce osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit so mora vložiti najmanje eden mesce pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka, Je najbolje, da v proinjl ozn si I je, naj ve jim pošlje na Bar g« Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljave z prvim Julijem, znaša Jegosktvaa-ska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizeji se Izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in ti no: Stsriš' ameriških državljanov, možje ameriških državljank, U so se po 1. JurJJu 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci Izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni •Jo prve polovice kvote. Do drugo polovice pa se opravičeni žene In neporočeni otroci Izpod XI. leta onih nedrzavljanov, ki to bill postavno prlpaščenl v U* deželo sa stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte aa ln sa nos i JI ve SAKSER STATE BANK n COBTUNDT mut M