INSTITUTA ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA ZRC SAZU N UUl JEZIKOSLOVNI ZAPISKI ISSN 0354-0448 Uredniški odbor Kozma Ahačič, Hubert Bergmann, Metka Furlan, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, France Novak, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Urednik Peter Weiss Tehnična urednica Alenka Jelovšek Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Donald Reindl, DEKS, d. o. o. Prelom Simon Atelšek Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan Naslov uredništva Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: 01 4706 160 Peter.Weiss@guest.arnes.si ali isj@zrc-sazu.si http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html Letna naročnina 10 €, za študente 8 € Cena posamezne številke 7 €, cena dvojne številke 12 € Naročila sprejema Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija Telefon: 01 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si Jezikoslovni zapiski so glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija. Izhajajo dvakrat letno. V njih domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov objavljajo svoje izsledke ter ocene in poročila o najnovejših slovenskih in tujih jezikoslovnih delih. Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. Jezikoslovni zapiski izhajajo s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Tisk: Littera picta, d. o. o., Ljubljana To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave. JEZIKOSLOVNI ZAPISKI Glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša 17 • 2 2011 Kazalo p- Razprave in članki Matej Sekli, Predzgodovina praslovanskega naglasnega sistema v luči moskovske naglasoslovne šole ......................................................... 7 Robert Grošelj, Vezljivost odrazov praslovanskega glagola *mysliti v zgodovini izbranih slovanskih jezikov..................................... 41 Silvo Torkar, Priimki Košmelj, Košmrlj in Minodraš......................................... 69 Polona Gantar, Leksikalna baza za slovenščino: komu, zakaj in kako (naprej)?..... 77 Jerica Snoj, Metaforična pomenotvornost z vidika sintagmatike....................... 93 Mojca Kompara, Razvoj algoritma za samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav v elektronskih besedilih......................... 107 O Irena Stramljič Breznik, Različni tipi besedotvornih morfemov pri današnjih slovenskih tvorjenkah ....................................................... 123 hh Elena Sverko, Prvi slovenski razlagalni terminološki slovar turizma............... 131 Z Vlado Nartnik, K podobnostim in različnostim slovenskega in madžarskega pregibanja ..................................................................... 143 ^ Luka Repanšek, K problematiki palatalizacije velarov v stari frizijščini.......... 159 Velemir Gjurin, Slovenščina kot neposlednji jezik: revitalizacija pojma 'J2' ..... 173 Ocene in poročila Jožica Narat, Model zgodovinskega slovarja................................................... 181 Sofija Miloradovic, »Pušti niz vodu, čekaj uz vodu« ....................................... 189 Jubileji Ob 70. rojstnem dnevu doc. dr. Vlada Nartnika (Jožica Skofic)....................... 195 Vlado Nartnik: bibliografija 1967-2011 (Peter Weiss - Alenka Porenta)........ 199 Razprave in članki Predzgodovina praslovanskega naglasnega sistema v luči moskovske naglasoslovne šole Matej Šekli Cobiss: 1.01 npofieccopy B. A. flbiôo K eocbMudecnmunemHeMy môunem X m h« CL < S V prispevku je podan pregled teorije moskovske naglasoslovne šole o pred-zgodovini praslovanskega naglasnega sistema. Gre za enega od poskusov pojasniti oblikovanje praslovanskega naglasnega sistema iz praindoevropskega preko vmesnega prabaltoslovanskega. Moskovska teorija ima za osnovo obli-koslovni pristop, središče katerega je naglasni tip. V svoj teoretični sistem vgrajuje nekatere prvine klasičnega naglasoslovja, nadgrajuje Stangovo teorijo, prabaltoslovanski naglasni sistem prikaže na tvorbeno-pretvorbeni način. m Ključne besede: naglasoslovje, baltoslovanščina, moskovska naglasoslovna šola, oblikonaglas, naglasni tip Prehistory of the Proto-Slavic accentual system according to the Moscow Accentological School N This article reviews the Moscow Accentological School theory of the prehistory of the Proto-Slavic accentual system. The Moscow theory is one of several attempts to explain the formation of the Proto-Slavic accentual system from its Proto-Indo-European source through the intermediate Balto-Slavic system. The Moscow theory is based on the morphological approach, the central focus of which is accentual paradigm. This theoretical system is characterized by several elements of classical accentology, builds on Stang's theory, and presents the Proto-Balto-Slavic system in a transformational-generative manner. Key words: accentology, Balto-Slavic, Moscow Accentological School, morphoaccent, accent paradigm 0 Uvod V primerjalnem naglasoslovju slovanskih jezikov velja za bolj ali manj nesporno rekonstrukcija praslovanskega naglasnega sistema, tj. posameznih oblikotvornih in besedotvornih naglasnih tipov ter vanje spadajočih leksemov. Razhajanja se pojavljajo pri interpretaciji nastanka rekonstruiranega praslovanskega naglasnega sistema v odnosu do njegovega praindoevropskega izhodišča. Tako obstaja več v nekaterih točkah med seboj izključujočih se modelov geneze praslovanskega nagla-snega sistema, eden od katerih je tudi moskovski model avtorjev V. A. Dyboja in ^ V. M. Uiča-Svityča,' ki predstavlja osrednji model v baltoslovanskem naglasoslovju ^ druge polovice 20. in začetka 21. stoletja. Podobno kot ostali sodobni naglasoslov-N ni modeli ima tudi moskovski za osnovo standardni »oblikoslovni« metodološki pristop (rus. Mop^onornnecKaa KOH^e^^M b a^eHTonorHH), katerega središče je ^ naglasni tip. V svoj teoretični sistem vgrajuje nekatera spoznanja »glasoslovnega« 0 pristopa (rus. ^OHeTH^ecKaa KOH^e^^M b a^eHTonorHH) »klasičnega« predstan-s govskega naglasoslovja (Bezzenberger, Fortunatov, de Saussure, Leskien, Hanssen, L Hirt, Šahmatov, Meillet, Vasiljev in Dolobko, Ivšic, Bulahovski), katerega težišče ° je bilo odkrivanje naglasnih sprememb in postavljanje naglasnih zakonov, izhaja iz v dela norveškega jezikoslovca Ch. S. Stanga Slavonic accentuation (1957), prabalto- slovanski naglasni sistem v okviru teorije naglasne valence morfemov pa tipološko 1 prikaže na tvorbeno-pretvorbeni način. Spoznanja moskovske naglasoslovne šole so v znanstveni javnosti prisotna od prvih naglasoslovnih objav V. A. Dyboja, osre- Z dnje osebnosti moskovske naglasoslovne šole, leta 1958.2 Središče »oblikoslovnega« metodološkega pristopa v naglasoslovju je p spoznanje o vpetosti naglasnih prvin (naglasno mesto, zložniška kolikost, tonem) v i naglasni tip ali akcentsko paradigmo. Naglasni tip je vzorec razporeditve naglasnega S mesta ter različnih zložniških kolikosti in tonemov znotraj pregibalnih vzorcev ali fleksijskih paradigem pregibnih besednih vrst (tj. sklanjatvenih, spregatvenih in 1 vzorcev pregibanja po spolu). Tako razumljen naglasni tip je torej tesno povezan s 7 pojavljanjem naglasa v oblikovju, znotraj katerega je smotrno posebej razlikovati • naglas v oblikotvorju od naglasa v besedotvorju ter posledično oblikotvorne in 0 besedotvorne naglasne tipe. 1 2 1 Praslovanski naglasni sistem Praslovansko sinhrono gledano je netvorjene in tvorjene pregibne besedne vrste mogoče razvrstiti v posamezne praslovanske oblikotvorne in besedotvorne naglasne Med odmevnimi modeli geneze praslovanskega naglasnega sistema so poleg Dybojevega in Illič-Svityčevega vsaj še Kortlandtov (Frederik Kortland, Slavic accentuation: a study in relative chronology, Lisse 1975), Rasmussenov (Jens E. Rasmussen, Die Vorgeschichte der baltoslavischen Akzentuierung: Beiträge zu einer vereinfachten Lösung, Indogermanisch, Slawisch und Baltisch: Materialien des vom 21.-22. September 1989 in Jena in Zusammenarbeit mit der Indogermanischen Gesellschaft durchgeführten Kolloquiums, ur. B. Barschel - M. Kozianka - K. Weber, München, 1992 (Slavistische Beiträge 285), 173-200) in Klingenschmittov (Gert Klingenschmitt, Die Bedeutung des Slovenischen für die Rekonstruktion der urslavischen Akzentverhältnisse, izroček, predavanje v Lingvističnem krožku Filozofske fakultete, Ljubljana, 22. 10. 1990). Illič-Svityč 1963; Dybo 1981, 2000; Zaliznjak 1985; Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1990, 1993. - Po letu 1990 (po Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1990) je v pogledih moskovske naglasoslovne šole na genezo praslovanskega naglasnega sistema prišlo do spremembe pri poimenovanju praslovanskega naglasnega pomika po Dybojevem zakonu, na kar je v pričujočem delu opozorjeno, pri čemer pa je predstavljeno stanje pojmovanja do leta 1990 (prim. 4.2). 2 tipe, pri čemer je prehajanje iz naglasnega tipa v naglasni tip v besedotvorju posledica praslovanske metatonije. 1.1 Praslovanski oblikotvorni naglasni tipi Praslovanski oblikotvorni naglasni tipi so značilni za netvorjene in z neproduktivnimi praslovanskimi priponskimi obrazili izpeljane (za)imenske besedne vrste 1—1 (samostalnik, pridevnik, zaimek) ter za sedanjik glagola. Po klasični Stangovi teoriji (Stang 1957: 56-167) je praslovanščina poznala tri tovrstne naglasne tipe (a, b, c), moskovska naglasoslovna šola pa je za nekatere sklanjatvene vzorce odkrila še četrtega (d). m 1.1.1 Praslovanski oblikotvorni naglasni tip a Za praslovanski oblikotvorni naglasni tip a je bilo značilno nepremično naglasno mesto na korenu in staroakutski tonem v vseh oblikah: a) samostalniki: sln. volna volno, nštok., čak. vuna vunu, rus. eonHa eonHy < psl. *vblna *vblnç (a) 'volna'; sln. lípa lipo, nštok., čak. lipa Tipu, rus. nùna nùny, češ. lípa lípu < psl. *lïpa *lïpç (a) 'lipa'; sln. griva grivo, nštok., čak. griva grivu, rus. ^pùea ^pùey, češ. hríva hrivu < psl. *grïva *grïvç (a) 'griva'; sln. brat bráta, nštok., čak. brat brata, rus. 6pàm ôpàma, češ. (bratr bratra) < psl. *bratn *bratra (a) 'brat'; sln. dim dima, nštok. dim dima, rus. dÙM dbrna, češ. dym dymu < psl. *dymb *dyma (a) 'dim'; rus. mùn mùna, češ. tyl tylu < psl. *tylb *tyla (a) 'tilnik'; sln. šilo, nštok., čak. šilo, rus. uùno, Î4 češ. šidlo < psl. *sïdlo (a) 'šilo'; sln. sito, nštok., čak. sito, rus. cùmo, češ. sito < psl. M *sïto (a) 'sito';3 b) pridevniki: nar. sln. poln polna polno, nštok., čak. pün puna puno Z < psl. *pblnb *pblna *pblno (a) 'poln';4 c) glagoli na *-0-ti *-(j)e-šb: sln. lésti lezeš W lêzete, nštok. ljesti ljezeš ljêzëte, lesti lezeš lêzëte, čak. list lizeš lizete, rus. nèsmb H' nèseub nèseme, brus. nè.^i nèseu nèse^, ukr. nicmu nisem niseme, češ. lézt lezeš lezete < psl. *lësti *lëzesb *lëzete (a); sln. šiti šiješ šijete, nštok. šiti šiješ šijete, čak. šit šiješ šijete < psl. *sïti *šiješb *šijete (a) 'šiti, šivati'; č) glagoli na *-i-ti *-i-šb: sln. meriš merite, nštok. mjeriš mjerite, meriš merite, čak. miriš mirite, rus. Mèpuub Mèpume, češ. meriš mérite < psl. *merišb *mërite (a). 1.1.2 Praslovanski oblikotvorni naglasni tip b Za praslovanski oblikotvorni naglasni tip b je bilo značilno nepremično naglasno mesto na prvem/edinem zlogu končnice v sklanjatvi oziroma na prvem zlogu desno od korena v spregatvi, na katerem se pojavlja tonem tipa praslovanskega novega akuta (na dolžini ali na kračini), pri čemer prihaja do naglasnega umika s praslovanskega nestaroakutiranega zložnika na prednaglasni zlog ter do nastanka pozno- 3 Različica z drugačnim vokalizmom je ohranjena v stčeš. sieto < psl. *sèto 'sito' (Metka Furlan v Bezlaj 1995: 239). 4 Pri navajanju primerjalnega gradiva iz slovanskih jezikov imajo prednost tiste knjižne različice in narečne tonemske oblike, ki izkazujejo starejše naglasno stanje (sln. nóga nogo, živ živa živo in ne nóga nógo, živ živa živo; nar. sln. poln polna polno in ne knj. sln. poln polna polno). Knjižnoslovenske tonemske oblike so navajane po SSKJ in SP 2001, arhaične narečnoslovenske pa predstavljajo glasovno poknjižene oblike nadiškega narečja (Šekli 2006). Oblike, ki so posledica analognih izravnav, so navedene v oklepaju. ^ praslovanskega novega akuta (na dolžini ali kračini): a) samostalniki: sln. sveča W svečo, nštok. svijéca svijécu, svéca svécu, čak. svica svicu, rus. ceena ceeny < psl. N *sveta *svetQ (b); nar. sln. žena ženo, nštok. žena ženu, čak. žena ženu, rus. weHa 1—1 weHy < psl. *žena *ženg (b); sln. bolha bolho, nštok. buha buho, búva búvo, rus. ^ 6noxa 6noxy < psl. *blbxa *blbXQ (b) 'bolha'; sln. mláj mlája, nštok. mlad (mlada), 0 stčeš. mláz < psl. *móldb *molda (b); knj. sln. pod póda, nar. sln. pod poda, nštok. s pod póda < psl. *pddí *poda (b) 'pod, tla'; star. knj. sln. žrelo, češ. zrídlo, nar. L rus. wepenó 'odprtina, ustje, jama' < psl. *žerdlo (b) 'žrelo'; star. knj. sln. načelo, Q počelo,5 nštok. načélo, počélo, vsl. csl. nahaaw < psl. *-čgdlo (b); nar. sln. pero, čak. v pero, rus. nepó < psl. *pero (b) 'pero'; b) pridevniki: nar. sln. éstar ostra ostro, nštok. oštar (oštra oštro), čak. oštar oštra oštro < psl. *dstri *ostra *ostro (b) 1 'oster'; c) glagoli na *-0-ti *-(j)e-šb: sln. m0či moreš morete, nštok. móci možeš možete, rus. Monb Mówemb Móweme, češ. moci mužeš mužete < psl. *moti *m0žešb Z *m0žete < *moti *možešb *možete (b); sln. začeti začneš, nštok. zdčeti začneš, rus. A sanamb sanHewb < psl. *začgti *začbnešb (b); č) glagoli na *-i-ti *-i-šb: sln. blodiš p blodite, nštok. bMdiš blúdite, rus. 6nydumb 6nydume, češ. bloudiš bloudíte < psl. 1 *blQdišb *blQdite < *blgdišb *blgdite (bj); sln. nosiš nosite, nštok. nosiš nosite, čak. S nosiš nosite, rus. Hócumb Hócume < psl. *n0sišb *nósite < *nosišb *nosite (bj). K M 1.1.3 Praslovanski oblikotvorni naglasni tip c 7 Osnovne oblike, s pomočjo katerih je mogoče določiti praslovanski naglasni tip 2 c, so: a) samostalniki: sln. gláva glavo, nštok. gláva glavu, čak. glava glavu, rus. 1 ^onoea ^ónoey, češ. (hlava) hlavu < psl. *golva *gdlvQ (c) 'glava'; rus. ^Ha ^Hy < . psl. *cena *cenq (c) 'cena'; nar. sln. zima zimo, nštok. zíma zimu, čak. zima zimu, rus. 3UMa 3UMy, češ. (zima) zimu < psl. *zima *zimQ (c) 'zima'; knj. sln. nóga nogo, nar. sln. noga nogo, nštok. nóga nogu, čak. noga nogu, rus. Ho^a Hóey < psl. *noga *nogQ (c) 'noga'; sln. smrad smradu, nštok., čak. smrad smrada, nar. rus. cMópod cMÓpoda, češ. smrad smradu < psl. *smordb *smorda (c) 'smrad'; nar. sln. meh meha, nštok. mijeh mijeha, meh meha, čak. mih miha, rus. MexMexa, češ. méch méc-hu < psl. *mexb *mexa (c) 'meh, vreča'; sln. meso, nštok., čak. meso, rus. mhco, češ. maso < psl. *m£so (c) 'meso'; b) pridevniki: sln. živ živa živo, nštok. živ živa (živo), čak. živ živa živo, rus. wUe wuea wUeo < psl. *živb *živa *živo (c) 'živ'; sln. nag nága nago, nštok. nag nága (nágo), čak. nag naga nago, rus. Ha^ Ha£a Ha^o < psl. *nagb *naga *nago (c) 'nag'; sln. suh súha suho, nštok. suh súha (súho), süv súva (súvo), čak. süh suha süho, rus. cyx cyxa cyxo < psl. *süxb *suxa *süxo (c) 'suh'; sln. mlad mláda mlado, nštok. mlad mláda (mládo), čak. mlad mlada mlado, rus. Mónod Monoda Mónodo < psl. *moldb *molda *moldo (c); knj. sln. bos bósa boso, nar. sln. bos bosa boso, nštok. bos bósa (bóso), čak. bos bosa boso, rus. 6óc 6oca 6óco < psl. *bosb *bosa *boso (c) 'bos'; c) glagoli na *-0-ti *-(j)e-šb: star. knj. sln. nésti neseš neséte, nar. sln. nesti neseš nesete, nštok. nesti neseš (nesete), rus. Hecmu Pričakovani odraz praslovanskega prednaglasnega dolgega samoglasnika je zabeležen v starejšem knjižnem jeziku (Pleteršnik: žrelo, načqlo, počqlo), v sodobni knjižni slovenščini se pojavlja nepričakovana široka samoglasniška kakovost (SSJK, SP 2001: žrelo, načelo, počelo). Hecemb (Heceme), brus. (Hec^i) Hncem HMca^, ukr. Hecmu Hecem Heceme < psl. ^ *nesti *nesešb *nesete (c); sln. tresti treseš (tresete), nštok. tresti treseš (tresete), ^ rus. mpncmu mpncemb (mpnceme), brus. (mpš^i) mpacem mpacaukr. mpncmu ® mpncem mpnceme < psl. *tr%sti *tr%sešb *tr%sete (c); č) glagoli na *-i-ti *-i-šb: sln. ^ moriš morite, nštok. moriš (morite), čak. moriš morite, rus. Mopumb (Mopume) (tip brus. Kpbmbim Kpbmu^, ukr. Kpunum Kpunume) < psl. *morišb *morite (c). Za praslovanski oblikotvorni naglasni tip c je bilo značilno polarizirano premično naglasno mesto, kar pomeni, da se je le-to lahko nahajalo ali na prvem ali na zadnjem zlogu fonološke besede. To je zakon Vasiljeva in Dolobka (Vasiljev 1905; Dolobko 1927).6 Glede na pojavljanje naglasnega mesta v pregibalnem vzorcu je mogoče glede na fonološki status ločiti dvoje vrst oblik: fonološko naglašene in fonološko nenaglašene. Fonološko naglašene oblike imajo lasten naglas, ki se v različnih skladenjskih zgradbah, v katerih se naglašena oblika pojavlja, ne spreminja, pri čemer je glede na vrsto naglasa mogoče ločiti tri vrste oblik: a) oblike z naglasom na zadnjem zlogu, tj. na edinem/zadnjem zlogu končnice: Isg sln. nogo, glavo < *nogQ, *glavq < psl. *nogojQ, *golvojg; b) oblike s staroakutskim naglasom na predza-njem zlogu: sln. Dpl nogam, Lpl nogah, Ipl nogami, čak. Dpl nogan, Lpl nogah, Ipl nogami, slavonsko stštok. Dpl nogam, Lpl nogah, Ipl nogami, rus. Dpl Ho^aM, Lpl Ho^ax, Ipl Ho^aMU < psl. Dpl *nogamb, Lpl *nogaxb, Ipl *nogami; c) oblike z novoakutskim naglasom na predzadnjem zlogu in polglasnikom v zadnjem zlogu po poznopraslovanskem umiku naglasa s praslovanskega polglasnika v šibki poziciji (sln. Lpl zobeh < psl. *zQbexb < *zgbexi). Fonološko nenaglašene oblike (oblike ne z naglasom na zadnjem ali pred- W zadnjem zlogu) nimajo lastnega naglasa (podobno kot starogrška e^Khvo^sva), saj H' se naglas spreminja glede na besedno zvezo, v kateri se nenaglašena oblika pojavlja: a) na prvem zlogu fonološke besede, tj. na prvem zlogu osnove ali na (prvi) predslonki, se naglasno mesto, in sicer praslovanski stari cirkumfleks, pojavlja ob prisotnosti same polnopomenske besede ali ob prisotnosti polnopomenske zveze in predslonk(e): strus. pe^, na PYKY, ze na PYKY < psl. *rgkg, *na rQkQ, *ne na rQkQ\ strus. GSA+, Ne GSA+, np®GSA+ < psl. *bylb, *ne bylb, *probylb (Vasiljev 1905a); sln. nogo, na nogo, glavo, na glavo, čak., nštok. nogu, na nogu, glavu, na glavu, rus. Hoey : Ha Ho^y, ^onoey, Ha ^onoey < psl. *nogQ, *na nogQ, *gdlvQ, *na golvg; sln. dan, dne, na dan < psl. *dbnb, *dine, *na dbnb; b) na zadnjem zlogu fonološke besede, tj. na (enozložni) zaslonki, se naglas pojavlja ob prisotnosti polnopomenske besede (predslonk(e)) in zaslonke: rus. esnMcn, HanancA, poduncA < psl. *vbzglb s£, *načglb s£, *rodilb s£ ^ psl. *vbzqlb, *načqlb, *rodilb; nar. sln. danas/danas, nar. rus. dHecb, Honecb, oceHecb, 3UMycb : nemocb, ympoc < psl. *dbnhsb, *nothsb, 6 Pred tem je prvi del zakona pojasnjeval t. i. zakon Šahmatova, ki pravi, da se stari cir-kumfleks umakne na predslonko (Šahmatov 1901). Tako Šahmatov kot Vasiljev in Dolobko govorijo o premiku naglasa, kar pomeni, da izhajajo iz fonološke naglašenosti oblik. O fonološki nenaglašenosti praslovanskih oblik ob tipološkem sopostavljanju s starogrškimi EyKXivop£va govori Jakobson (1963: 7-9), kar v svoj teoretični koncept integrira moskovska naglasoslovna šola (Dybo 2000: 77). ^ *esenhsb, *zimgsb : *letosb, *utrosb ^ *dbnb, *notb, *esenb, *zimg : *leto, *utro W (Dolobko 1927: 687-693); c) polnopomenska beseda je torej fonetično naglašena Z (s praslovanskim starim cirkumfleksom na prvem zlogu osnove) samo v položaju 1—1 med naglašenima polnopomenskima besedama ali med premoroma, tj. ko se ob njej ^ ne pojavljajo breznaglasnice (predslonke in zaslonke) (strus. b®ay : b b®ay, 3d b®ay, 0 ze 3d boay : RjAY kb, boay < psl. *vodQ : *i vodQ, *za vodQ, *ne za vodQ : *vodQ s li, *vodQ že) (Zaliznjak 1985: 372). Glede na fonološko naglašenost oblike, v kateri se pojavljata, je za praslo-Q vanska stara tonema možno reči, da predstavlja praslovanski stari akut avtonomni v naglas (tj. stoji »avtonomno« na fonološko naglašenem zlogu), medtem ko predstavlja praslovanski stari cirkumfleks avtomatični naglas (tj. stoji »avtomatično« na 1 prvem ali zadnjem fonetično naglašenem, a fonološko nenaglašenem zlogu fonolo-ško nenaglašene fonetične besede). Z A 1.1.4 Praslovanski oblikotvorni naglasni tip b/a p Pri glagolih z ničto nedoločniško pripono in korenom na nosnik in jezičnik se po-i javlja oblikotvorni naglasni tip b/a, kar pomeni, da glagoli tega tipa v oblikah sedali njiške osnove izkazujejo praslovanski oblikotvorni naglasni tip b, v oblikah nedo-ločniške osnove pa praslovanski oblikotvorni naglasni tip a (sln. žeti žanješ, mleti 1 melješ, nštok. žeti žanješ, ml(j)eti melješ, rus. wamb wueub, Monomb Meneub < 7 psl. *ž£ti *žbnešb, *melti *melešb < *žgti *žbnešb, *melti *meiešb (b/a)). • o 1.1.5 Praslovanski oblikotvorni naglasni tip c/a • Pri glagolih z ničto nedoločniško pripono se pojavlja oblikotvorni naglasni tip c/a, 2 kar pomeni, da glagoli tega tipa v oblikah sedanjiške osnove izkazujejo praslo-vanski oblikotvorni naglasni tip c, v oblikah nedoločniške osnove pa praslovanski oblikotvorni naglasni tip a (sln. gristi grizeš (grizete), nštok. gristi grizeš (grizete), čak. grist grizeš grizete, rus. ^pucmb ^pu3eub fepuseme), brus. ^pu3^i ^pu3eu ^pu3H^e, ukr. ^pu3mu ^pu3eu ^pu3eme, češ. hryzt hryzeš (hryzete) < psl. *gryzti *gryzešb *gryzete (c/a); sln. žreti žreš žrete, rus. (wpamb) wpeub (wpeme) < psl. *žerti *žbrešb *žbrete (c/a) 'žreti'; sln. pitipiješ, nštok. piti, rus. numb nbeub (nbeme) < psl. *p'iti *piješb/*pbješb (c/a) 'piti'). 1.1.6 Praslovanski oblikotvorni naglasni tip d Praslovanski oblikotvorni naglasni tip d je značilen samo za nekatere sklanjatvene vzorce (to so moška o-jevska sklanjatev, M-jevska in i-jevska sklanjatev, soglasni-ška sklanjatev samostalnikov srednjega spola z osnovo na *-es-) in je različica pra-slovanskega naglasnega tipa b: fonološko nenaglašene oblike imenovalnika/tožilni-ka ednine, nepremično naglasno mesto na prvem/edinem zlogu končnice v ostalih oblikah (čak. zub zuba < psl. *zQbb *zQba (d) 'zob'; nar. sln. most mosta (rezijansko (Bila) 'must mos'ta) < psl. *mostb *mosta (d) 'most';7 sln. uho ušesa < psl. *uxo 7 V slovenščini odraz psl. naglasnega tipa d izkazuje rezijansko gradivo, kjer je razlika med psl. naglasnima tipoma b in c ter hipoteričnim psl. naglasnim tipom d vidna v odražanju naglasa pri samostalnikih moške o-jevske sklanjatve z enozložno osnovo s psl. kratkim sa- *ušese (d) : sln. oko očesa < psl. *oko *očese (c)). V večini slovanskih jezikov pa naj bi že zelo zgodaj sovpadel z odrazi praslovanskih naglasnih tipov c ali b (knj. sln. most mostu, nštok. most most, rus. Mocm Mocma, češ. most mostu < *mostB *mosta; sln. zob zoba, nštok. zub zuba, rus. 3y6sy6a, češ. zub zubu < *zgbb *zgba).8 1.2 Nepremična naglasna tipa s praslovanskim novim akutom Poleg praslovanskega naglasnega tipa a z nepremičnim naglasnim mestom na osnovi se pojavljata še dva nepremična naglasna tipa, ki pa za razliko od tipa a izkazujeta praslovanski novi akut na osnovi, ki ni povsem jasnega nastanka, najverjetneje je pogojen z besedotvornim vzorcem (Dybo 2000: 98). Praslovanska nepremična na-glasna tipa s praslovanskim novim akutom izkazujeta tele značilnosti: (a) nepremično naglasno mesto na osnovi in praslovanski novi akut na dolžini ali na kračini v vseh sklonskih oblikah; imajo ga praslovanski dvozložni samostalniki a-jevske sklanjatve, izpeljani s praslovanskim priponskim obrazilom *-ja (posledično je zadnji soglasnik osnove jotiran), zanje je torej značilna t. i. »jotacij-ska imobilizacija« (rus. HOTOBaa HMMo6H^H3a^M): sln. suša sušo, nštok. suša sušu, čak. suša sušu, rus. cyrna cyrny, češ. (souš) souše < psl. *suša *sušg (a'); sln. koža kožo, nštok., čak. koža kožu, rus. Kowa Kowy, češ. kuže kuži < psl. *kdža *kdŽQ (a'); (a") nepremično naglasno mesto na osnovi in praslovanski novi akut na kra-čini v vseh sklonskih oblikah; poznajo ga praslovanski trizložni samostalniki moške o-jevske in a-jevske sklanjatve, izpeljani iz sestavljenih glagolov s pomočjo kvalitativnega prevoja *e ^ *o korenskega samoglasnika, zanje je torej značilna t. i. M »prefiksalna imobilizacija« (rus. npe^HKcantHaa HMMo6H^H3a^M): a) samostalni- Z ki moške o-jevske sklanjatve: knj. sln. potok potoka, nar. sln. potok potoka, nštok. W potok pdtoka, čak. potok potoka, rus. nomoK nomoKa < psl. *potdky *potoka (a") H' • *potekti *potečešb (c) : psl. *tokb *tokb (c) • *tekti *tečešb (c); b) samostalniki a-jevske sklanjatve: sln. zaloga zalogo, nštok. zaloga zalogu, češ. zaloha zalohu < psl. *zaloga *zaldgQ (a") • *zalegti (c). 1.3 Praslovanski besedotvorni naglasni tipi Praslovanski besedotvorni naglasni tipi so značilni za s praslovanskimi produktivnimi priponskimi obrazili izpeljane (za)imenske besedne vrste (samostalnik, pridevnik, zaimek) ter za sedanjiške in nedoločniške glagolske oblike z izjemo sedanjika. Po teoriji moskovske naglasoslovne šole (Dybo 1981: 55-196; 2000: 97-226) je moglasnikom: rez. sln. 'buk 'boga = knj. sln. bog boga, nštok., čak. bog boga, rus. 6o^ 6o^a < psl. *bog-b *boga (c) : rez. sln. 'bop bo'ba = knj. sln. bob boba, nštok. bob boba, rus. 6o6 6o6a < psl. *bobb *boba (b) : rez. sln. 'must mos'ta < *most-b *mosta (d). Za hipotetični tip d je bil v rezijanskem narečju slovenščine doslej najdem samo navedeni primer. Rezijanski zgledi so prirejeni po Steenwijk 1992. 8 V posameznih slovanskih jezikih in njihovih narečjih se za psl. naglasni tip d pojavljajo tile odrazi: 1. poseben odraz psl. naglasnega tipa d (nar. psl. *gordi *gorda, *mgi *roga); 2. sovpad s psl. naglasnim tipom b (nar. psl. *gord-b *gorda, *rog-b *roga); 3. sovpad s psl. naglasnim tipom c (nar. psl. *gord-b *gorda, *rog-b *roga) (Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1990: 129-154). ^ praslovanščina poznala sedem tovrstnih naglasnih tipov (A, B, C, D, E, F, G), ki ^ imajo tele značilnosti: (A) stalni staroakutski naglas na besedotvorni podstavi (sln. (starac) starca, 1—1 nštok. starac starca, sr. čak. starac starca, rus. cmape^ cmap^a < psl. *starbcb ^ *starbca (A) ^ psl. *starb (a); sln. (siten) silna silno, nštok. silan silna silno, rus. 0 cuMbHuu < psl. *silbnto *silbna *silbno (A) ^ psl. *sila (a); vsl. csl. hhctota hhctot^ s < psl. *čistota *čistotQ (A) ^ psl. *čistb (a); sln. starost starosti, nštok. starost L starosti, vsl. csl. cTfpocTh, rus. cmapocmb cmapocmu < psl. *starostb *starosti (A) ° ^ psl. *starb (a); sln. ribica ribico, nštok. ribica ribicu < psl. *rybica *rybicg (A) v ^ psl. *ryba *rybg (a); sln. krastav krastava krastavo, nštok. krastav krastava krastavo, rus. Kopocmaeuu < psl. *korstavb *korstava *korstavo (A) ^ psl. *kor- 1 sta *korstg (a); sln. kravar kravarja, nštok. kravar kravarja < psl. *korvarb *kor-vara (A) ^ psl. *korva *korvg (a)); (B) stalni naglas na prvem/edinem zlogu končnice (sln. zobac (zobca),9 nštok. A zubac (zupca), rus. 3y6e^u, 3y6^a < psl. *zQbicb *zQbbca (B) ^ psl. *zqbb *zQba (c); p nar. sln. lepota lepoto (rezijansko (Bila) lopo'ta lopo'to), vsl. csl. *A"tn®Tf A-tnoT^ i (tip rus. členoma cnenomy) < psl. *lepota *lepotQ (B) ^ psl. *lepb *lepa *lepo S (c);10 sln. mesar mesarja, nštok. mesar mesara, čak. mesar mesara < psl. *m%safb Pn *mqsara (B) ^ psl. *mqso (c)); (C) polarizirani mobilni naglas: sln. močan močna močno < psl. *motbnb 7 *motbna *motbno (C) ^ psl. *motb (c); sln. mladost mladosti, nštok. mladost • mladosti, rus. Monodocmb Monodocmu < psl. *moldostb *moldosti (C) ^ psl. o *moldb *molda *moldo (c); sln. karvav (karvava) karvavo, nštok. krvav (krvava) • krvavo < psl. *krivavb *krbvava *krivavo (C) ^ psl. *kry *krive (c); (D) stalni naglas na polglasniku priponskega obrazila:11 sln. stolac (stolca), nštok. stolac (stolca), rus. cmone^ (cmo^a), ukr. cmine^ (cmrnbi\A) : nar. rus., brus. (cmone^ cmo^a < psl. *stolbcb *stolbca < *stolbcb *stolbca (D); sln. grešan 9 V slovenščini je pri odrazih posameznih samostalnikov na *-bcb praslovanskega naglasnega tipa B prišlo do posplošitve bodisi naglasa imenovalnika (psl. *zQbbcb *zQbbca (B) > sln. *zobac *zobca > zobac zobca) bodisi naglasa odvisnih sklonov (psl. *venbcb *venbca (B) > sln. *venac *venca > venac venca). 10 V južni slovanščini se v tem tipu prvotno pojavlja odraz praslovanskega naglasnega tipa c (srblg. *ktnoTf A-noT« < *lepota *lepotQ (c), ki je glede na zunanje primerjalno gradivo (baltščina) drugoten. Pozneje je v posameznih sistemih prišlo do izravnave naglasa po eni izmed oblik (knj. sln. lepota lepoto, nštok. ljepota ljepotu, lepota lepotu z izravnavo po oblikah tipa *lepota : knj. sln. sirota siroto z izravnavo po oblikah tipa *sirotg); redki so primeri z ohranjenim odrazom prvotnega stanja (nar. sln. sirota siroto (ziljsko (Brdo) saro:ta saruata) < *sirota *sirotg). 11 V pozni praslovanščini je prišlo do naglasnega umika s polglasnika priponskega obrazila v šibkem položaju in do nastanka poznopraslovanskega novega akuta na edinem/zadnjem zlogu korena. V (zahodni in južni) slovenščini na primer se praslovanski novi akut na kračini v nezadnjem zlogu odraža v samoglasniški kakovosti (sln. žena : ženski, konj : konjski < psl. *žena (b) : *ženbskbjb (D), *kdnb (b) : *konbskbjb (D)). grešna grešno < psl. *grešmb *grešbna *grešbno < *grešbny *grešbna *grešbno (D) • psl. *grexi *grexa (b); (E) stalni naglas tipa novega akuta na kratkem samoglasniku priponskega obrazila (sln. dobrota dobroto, srblg. AjEpoTA AjEpoTffi, vsl. csl. AjEpoTA AjEpoT^ 'dobrota' < psl. *dobrota *dobrotQ (E) 'dobrota' • psl. *dobri *dobra *dobro (b); vzh. srblg. M^ApjcTh < psl. *mgdrostb *mqdrosti (E) • psl. *mgdri *mgdra *mgdro (b); (F) stalni staroakutski naglas na dolgem samoglasniku priponskega obrazila z dvema podtipoma z naglasnim mestom: (Fj) na prvem zlogu priponskega obrazila (sln. ženica ženico, nštok. ženica ženicu < psl. *ženica *ženicQ (Fj) • psl. *žena *ženQ (b); sln. rjav rjava rjavo, nštok. rdav rdava rdavo < psl. *rbdavb *ndava *ndavo (Fj) • psl. *rbda *rbdq (b)); sln. nositi, nštok. nositi, rus. Hocumb < psl. *nositi (Fj); (F2) na predzadnjem zlogu oblike: sln. nožica nožico, nštok. nožica nožicu, čak. nožica nožicu < psl. *nožica *nožtCQ (F2) • psl. *noga *nogQ (c); sln. bradavica, nštok. bradavica, nar. rus. 6opo^oeu^a < psl. *bordavica (F2) • psl. *borda *bdrdg (c); sln. moriti, nštok. moriti, rus. Mopumb < psl. *moriti (F2);12 (G) stalni naglas tipa novega akuta na dolgem samoglasniku priponskega obrazila (sln. konjar konjarja, nštok. konjar (konjara) < psl. *konarb *konara (G) • psl. *konb *kona (b)). Praslovanski besedotvorni naglasni tipi tvorjenk so določljivi na osnovi oblikotvornega naglasnega tipa njihovega besedotvornega predhodnika, tj. pregibne imenske besedne vrste oziroma sedanjika glagola (oblikotvorni naglasni tipi *a, *b, *c), in vrste praslovanskega priponskega obrazila. Pri slednjih sta pomembni dve dejstvi: 1. vrsta prvega zložnika priponskega obrazila (polglasnik, kratki samoglasnik, akutirani dolgi samoglasnik, neakutirani dolgi samoglasnik); 2. odsotnost : prisotnost praslovanskega naglasnega tipa C pri izpeljankah, tj. fonološko nenagla-šenih oblik. X m h« CL < SI z > o - m O U h« S N *a *b *c Zgledi psl. *-b-/*-b- *A *D *B *-bcbsub, *-bca, *-bce, *startct *stoltCB *zQbbct *-bkb ,, *-bka, *-bko, *startca *stoltca *zQbtca *-bj-, *-bstvo *A *D *C *-bnb, *-bkb ,., *-bskb adj *siltnB *greštni *mottni *siltna *greštna *mottna *siltno *greštno *mottno Razlika med praslovanskima naglasnima podtipoma Fj in F2 je jasno razvidna v primerih z zloženim priponskim obrazilom (sln. Brezovica : Leskovica : Bazovica < *berzovica (A) : *leskovica (F^ : *b-bzovica (F2) • psl. *berza *berzQ (a) : *leska *leskg (b) : *biza (c)). E Z 1 K O S L 0 V 2 1 Z A P ^ Poznopraslovanski oblikotvorni in besedotvorni naglasni tipi K 1 1.4 Praslovanska mctatonija 7 Znotraj praslovanskega naglasnega sistema j e opazna besedotvorno pogojena meta- • tonija ali tonemska sprememba v smeri cirkumfleks > akut (natančneje praslovanski i stari cirkumfleks na dolžini > praslovanski stari/novi akut na dolžini, praslovan- • ski stari cirkumfleks na kračini > praslovanski novi akut na kračini) in stari akut/ w cirkumfleks > prednaglasnost. S stališča fonološke naglašenosti metatoniranega morfema gre za spremembo nenaglašenost (cirkumfleks) > naglašenost (akut) oziroma naglašenost (akut) > nenaglašenost (prednaglasnost). Posledica praslovanske metatonije je prehajanje besedotvorne podstave iz naglasnega tipa v naglasni tip ob izpeljavi. Za praslovanščino so značilni tile prehodi med naglasnimi tipi: a) pri izpeljankah s praslovanskimi priponskimi obrazili kot *-dlo, *-jb, *-vb prehod c, c/a ^ b: psl. *žerti *žbrešb (c/a) 'žreti' : *žerdlo (b) 'žrelo'; psl. *moldb *molda *moldo (c) 'mlad' : *moldb *molda (b) 'mlaj'; b) pri izpeljankah s praslovanskim pripon-skim obrazilom *-ja prehod c ^ a': psl. *suxb *suxa *suxo (c) 'suh' : *suša *sušq (a') 'suša'; c) pri izpeljankah iz sestavljenih glagolov in oblik za srednji spol pri-mernika prehod c ^ a, a": sln. vrat vratu, nštok. vrat vrata, rus. eopom eopoma < psl. *vortb *vorta (c) 'vrat' : sln. obrat obrata, nštok. obrat obrata, rus. o6opom očopoma < psl. *obvortb *obvorta (a") 'obrat'; sln. tok (toka), Npl tokovi, nštok. tok (toka), rus. moK moKa, češ. tok toku < psl. *tokb *toka (c) 'tok' : *potokb *potoka (a") 'potok'; sln. drag draga drago, nštok. drag draga (drago), čak. drag draga drago, rus. ^opo^ ^opo^a ^opo^o < psl. *dorgb *dorga *dorgo (c) 'drag' : čak. draže, rus. dopove < psl. *dorže (a) 'dražje'. psl. *-V- *A *E *B *-ota *čistota *dobrota *lepota *čistotQ *dobrotQ *lepotQ *A *E *C *-ostb, *-ota, *-ovb *starostt *mQdrostt *moldostt *starosti *mQdrosti *moldosti psl. *-V- *A *F i *F 2 *-ica, *-ina ,, *-išče, *rybica *ženica *nožica *-atb, *-itb *rybicQ *ženicQ *nožicQ *A *F i *C *-enb, *-avb, *-qt- *korstavi *ridavi *krtvavi *korstava *rtdava *krivava *korstavo *rtdavo *krtvavo psl. *-V- *A *G *B *-afb, *-akb, *-ikb, *korvaft *konart *mqsaft *-ina ,, *-inb adj *korvafa *konafa *mqsafa 2 Naglasni sistemi baltskih jezikov z zgodovinskojezikoslovnega vidika Naglasni sistemi posameznih baltskih jezikov v posameznih naglasnih prvinah iz- ® kazujejo sistematične vzporednice, ki jih je mogoče zvesti na skupno prabaltsko ^ izhodišče. Naglasno mesto se ujema v litovščini in stari pruščini (lit. móté 'zakonska žena', añtras antra 'drugi, drug', turéti 'imeti', kadá 'kdaj, kadar', dabar 'zdaj' 1—1 = stpr. müti 'mati', anters antra 'drug', turit 'imeti', kadden 'kdaj, kadar', dabber 'še'),13 letonskemu lomljenemu tonemu ustreza v litovščini (in stari pruščini) aku-tirani prednaglasni zložnik (let. galva 'glava', azis 'kozel', sirds 'srce' : lit. galvá 'glava', ožys 'kozel', širdis 'srce' (: Asg gálvq, óziq, šird\) < pblt. *gál'va, *a'zis, *sír'dis). Tonemi so vzporedni v litovščini in v letonščini v prvem zlogu (lit. dúona 'kruh', líepa 'lipa', brólis 'brat', móté 'mati', sáulé 'sonce' : draügas 'prijatelj', Asg aüs{ 'uho', Asg ziemq 'zima' = let. duona 'kos kruha', liepa 'lipa', bralis 'brat', mate 'mati', saüle 'sonce' : dráugs 'prijatelj', Asg áusi 'uho', Asg ziemu 'zima' < pblt. *'dona, *'léjpa, *b'raljas, *'matl, *'sáulS : *d'raugas, *'ausin, *'zeimtin)u kot tudi v stari pruščini, ko so le-ti posredno označeni (na dvoglasnikih in dvoglasni-ških zvezah) (stpr. Asg m ainan 'eden', pogaüt 'ujeti, zgrabiti', Apl kaülins 'kost', Asg m geiwan 'živ', boüt 'biti', Asg soünon 'sin' : eit 'iti', Asg jwaigftan 'zvezda', Apl ausins 'uho', imt 'vzeti', desimts 'deseti' = lit. Asg m víenq, pagáuti, káulas, Asg m gyvq, büti, Asg süni : eiti, Asg zvaigzdq, Asg aüs\, imti, dešimtas < pblt. *'ajnan, *pa'gáutéj, *'káulas, *'giuan, *'sünün : 'ejtéj, *zuaigzden, *'ausin, *'Tmtéj, ¡^ *de'simtas).15 Nobeden od dokumentiranih baltskih jezikov ne ohranja prvotnega prabalt- Z skega naglasnega stanja, v vsakem od njih je prišlo do naglasnih sprememb. 2.1 Litovščina V litovskem naglasnem sistemu je prišlo do regularnih naglasnih sprememb (na-glasni pomik po drugem de Saussurjevem zakonu, krajšanje izglasnih dolžin po Leskienovem zakonu, daljšanje v naglašenih odprtih nezadnjih zlogih, navzkrižna metatonija) in analognih sprememb (naglasnomestne izravnave znotraj pregibalnih vzorcev, prehajanje leksemov iz naglasnega tipa v naglasni tip). 13 V tretjem staropruskem katekizmu (Enchiridion, 1561) je na naglasno mesto mogoče sklepati na osnovi dveh grafičnih posebnosti: 1. znak ~ (v transliteraciji ") označuje naglašenost enoglasnika in dvoglasnika ter samoglasnika v dvoglasniški zvezi; 2. pisni dvojni soglasniki nakazujejo, da je samoglasnik levo od njih kratek in nenaglašen ter posledično kažejo na to, da se naglasno mesto nahaja v sledečem zlogu. 14 Naglasna znamenja v vzhodnobaltskih jezikih: a) litovščina: V (naglasno mesto, dolžina, litovski zgodovinski akut), V (naglasno mesto, dolžina, litovski zgodovinski cirkumfleks), V (naglasno mesto, kračina); b) letonščina: V (dolžina, letonski rastoči tonem), V (dolžina, letonski padajoči tonem), V (dolžina, letonski lomljeni tonem). 15 Označevanje tonemov v stari pruščini: 1. znak ~ na drugi sestavini dvoglasnika označuje staropruski rastoči tonem; 2. znak ~ na prvi sestavini dvoglasnika ali na prvi sestavini dvoglasniše zveze označuje staropruski padajoči tonem. Naglasni pomik po drugem de Saussurjevem zakonu: Prabaltsko naglasno W mesto se je v litovščini s prabaltskega cirkumflektiranega ali kratkega zložnika poN maknilo na neposredno sledeči prabaltski akutirani zložnik (de Saussure 1896: 157) 1—1 (lit. krumas (1) 'grm', läpas (2) 'list' ^ krumuotas 'grmičast' : lapúotas 'listnat' < ^ pblt. *k'rumotas (I/1), *'lapotas (I/2); lit. septyni (3) 'sedem', Apl septynius < pblt. O *septf'nf (II/2), Apl *'septinios). Ta naglasnomestna sprememba je razvidna tako s znotrajsistemsko (lit. vyras (1) 'mož, moški, soprog', pirštas (2) 'prst', kélmas (3) L 'deblo, steblo', dievas (4) 'bog' : Ipl vyrais, pirštais : kelmais, dievais : Apl vyrus, 0 kélmus : pirštus, dievus < pblt. Apl *'uiráns, *'kélmáns, *pirstáns : *'deiuáns) kot v zunajsistemsko v primerjavi s staropruskim gradivom (lit. Apl rankäs 'roke', Apl ausis 'ušesa' : stpr. Apl rankans ['ränkans] 'roke', Apl ausins ['äusins] 'ušesa' < 1 pblt. *'mnkáns, *'äusms). Krajšanje izglasnih dolžin po Leskienovem zakonu: a) Prabaltski (nena-Z glašeni in naglašeni) akutirani zložniki v (odprtem in zaprtem) zadnjem zlogu so se A v litovščini skrajšali (lit. várna 'vrana', galvä 'glava', Nsg f tä 'ta' < pblt. *'uárna, p *gál'ua, *'ta); b) Prabaltski (nenaglašeni in naglašeni) cirkumflektirani zložniki v i (odprtem in zaprtem) zadnjem zlogu so v litovščini ostali dolgi (lit. Gsg várnos, S galvos, Gsg f to < pblt. *'uárnas, *gálVas, *'tä). Ta kolikostna sprememba je raz-Pn vidna tudi znotrajsistemsko (lit. geras (4) 'dober', Nsg f indef. gerä : def. geróji, 1 Npl m indef. geri : def. geríeji; sukti 'zavrteti', 1sg praes. suku 'zavrtim' : sukúos 7 'zavrtim se', 2sg praes. suki 'zavrtiš' : sukíes 'zavrtiš se'). Daljšanje v naglašenih odprtih nezadnjih zlogih: Prabaltska kratka *e, *a o v naglašenih odprtih nezadnjih zlogih sta se v litovščini podaljšala, kar je razvidno • tudi znotrajsistemsko (lit. nešti 'nesti' : 3sg praes. neša < pblt. *nes'téi 'nesti' : 3sg 2 praes. *'nesa; lit. avis 'ovca' : Asg äv{ < pblt. *au'is : *'auin). Navzkrižna metatonija: V litovščini je prišlo do navzkrižne metatonije: prabaltski akut, tj. rastoči tonem, se je spremenil v litovski padajoči tonem, prabaltski cirkumfleks, tj. padajoči tonem, se je spremenil v litovski rastoči tonem. Poimenovanje litovskih tonemov je zato samo zgodovinsko (zgodovinski akut, zgodovinski cirkumfleks). Litovska navzkrižna metatonija je razvidna zunajsistemsko v primerjavi z letonskim in staropruskim gradivom.16 Analogne spremembe: Pri fonološko nenaglašenih oblikah je v sklanjatvi prišlo do izravnave naglasa po oblikah brez naslonke (lit. Asg gálvq 'glavo',po gal-vq 'po glavi'; Asg ziemq 'zimo', f žiemq 'proti zimi' < pblt. *'gáluan, *'pa gáluan (II/1); *'zeimän, *'in zeimän (II/2)), medtem ko se je v spregatvi razlika med oblikami brez naslonke in oblikami z naslonko pri glagolih s cirkumflektiranim ali kratkih 16 Razliko v tonskem poteku jasno nakazujejo naglasna znamenja na dvoglasnikih in dvo-glasniških zvezah: 1. naglasno znamenje na prvi sestavini kaže na padajoči tonski potek (lit. dúona, pagáuti, let. dräugs, stpr. eit); 2. naglasno znamenje na drugi sestavini kaže na rastoči tonski potek (lit. draugas, eiti, let. duona, stpr. pogaüt). Podoben pojav navzkrižne metatonije v slovanskih jezikih srečamo v križevško-podra-vskem narečju kajkavščine (*meso > meso, *suša > suša) (Lončaric 1996: 27-28, 4950), v predzadnjih besednih zlogih pa tudi v poljanskem narečju slovenščine (*bré:za > bré:za, *se:nca > sé:nca) (Stanonik 1977: 298). zložnikom v korenu (pri katerih ni prišlo do naglasnega pomika s predslonke na ko- ^ ren po de Saussurjevem zakonu) ohranila (lit. duoda 'da', neduoda 'ne da', atduoda jh 'odda', let. duod 'da', neduod 'ne da', atduod 'odda' : lit. neša 'nese', neneša 'ne ® nese', atneša 'odnese' < pblt. *'doda, *'ne doda, *'at doda (II/2); *'neša, *'ne neša, ,!_ *'at neša (II/2)). V knjižni litovščini sta skozi zgodovino dokumentirani predvsem težnji po prehodu leksemov med naglasnimi tipi kot 1 > 3 in 2 > 4, pri čemer ino- 1—1 vacijo potrjuje tudi primerjava s stanjem v letonščini, redkeje v stari pruščini (lit. pilnaspilna (3) < stlit. pilnaspilna (1) 'poln', let. pilnspilna 'poln' < pblt. *'pilnas *'pilna (I/1) : lit. gyvas gyva (II/1) 'živ', let. dzivs dziva 'živ' < pblt. *'giuas *gi'ua (II/1); lit. vilkas vilkai (4) < stlit. vilkas vilkai (2) 'volk'; lit. migla, Gsg miglos (4) < stlit. migla, Gsg miglos (2) 'megla' < pblt. *'migla, Gsg *'miglas (I/2); lit. aštras aštra (4) < stlit. aštras aštra (2) 'oster'). 2.2 Letonščina V letonskem naglasnem sistemu je prišlo do regualrnih naglasnih sprememb (po-splošitev naglasnega mesta na prvem zlogu, krajšanje v zadnjih zlogih večzložnic) in analognih sprememb (tonemske izravnava znotraj pregibalnih vzorcev). Posplošitev naglasnega mesta na prvem zlogu: V letonščini je (verjetno pod vplivom substratnih in adstratnih baltofinskih jezikov, ki poznajo stalno nagla-sno mesto na prvem zlogu) prišlo do posplošitve naglasnega mesta na prvem zlogu. Letonski umično naglašeni zložniki imajo tele toneme: a) prabaltski akutirani prednaglasni zložnik (znotraj prabaltskega mobilnega naglasnega podtipa II/1) ima letonski lomljeni tonem (let. 'galva 'glava', lit. galvá, Asg gálvq < pblt. *gál'ua); b) prabaltski cirkumflektirani prednaglasni zložnik (znotraj prabaltskega mobilnega naglasnega podtipa II/2) ima letonski padajoči tonem (let. 'ziema 'zima', lit. ziemá, Asg žiemq < pblt. *zei'ma). Krajšanje v zadnjem zlogu večzložnic: Prabaltski dolgi zložniki v zadnjem zlogu večzložnic so se v letonščini skrajšali (let. varna 'vrana', Gsg varnas, lit. várna 'vrana', Gsg várnos < pblt. *'uárna, Gsg *'uárnas; 1-3sg praes. let. saku saki saka 'reči', lit. sakaü sakai sako < pblt. *sa'kau *sa'kai *sa'ka; let. labi 'dobro', lit. labai 'zelo, dobro' < pblt. *la'bai), v zadnjem zlogu enozložnic pa so ostali dolgi (let. Nsg f ta 'ta', Gsg f ta, lit. Nsg f tá, Gsg f td < pblt. Nsg f *'ta, Gsg f *'ta; let. Apl mus 'mi', lit. mus < pblt. *'mus; let. Apl tris 'trije', lit. tris < pblt. *t'ris), oboje ne glede na prabaltski tonem zložnika v zadnjem zlogu. Izravnava tonemov znotraj pregibalnih vzorcev: V letonščini je na prvem zlogu prišlo do posplošitve enega od tonemov (letonščina posledično na prvem zlogu ne pozna tonemskih premen). Pri odrazu prabaltskega mobilnega naglasnega podtipa II/1 se je na primer posplošil lomljeni tonem v prvotno fonetično naglašenih oblikah, v katerih bi pričakovali rastoči tonem (let. 'galva 'glava', Asg 'galvu : lit. galvá, Asg gálvq < pblt. *gál'ua *'gáluan, kar bi pričakovano dalo let. *'galva, Asg *'galvu)}1 17 Do tipološko podobne izravnave naglasnih prvin pri odrazih samostalnikov praslovanske a-jevske sklanjatve naglasnega tipa c z dolžino v osnovi je prišlo tudi v zahodnoslovanskih jezikih, kjer je bila v oblikah s pričakovano dolžino posplošena kračina (češ. hlava hlavu, slš. hlava hlavu, polj. glowa glowq, gluž. hlowa hlowu brez kolikostne premene za Z > O - m O U h« SI N ^ 2.3 Stara pruščina ^ V stari pruščini je prišlo do ene regularne naglasne spremembe (naglasni pomik po N Kortlandtovem zakonu). Naglasni pomik po Kortlandtovem zakonu: Prabaltsko naglasno mesto se je v stari pruščini s prabaltskega kratkega naglašenega zložnika pomaknilo na nepo-O sredno sledeči zložnik (ne glede na njegove naglasne značilnosti) (Kortlandt 1974: s 302) (stpr. Asg buttan [bu'tan] 'hiša', dessimton [de'simton] 'deset', Asg gallan L [ga'lan] 'smrt', 2pl praes. immati [i'mati] 'vzamete', Asg m labban [la'ban] 'dober', ° semme [ze'me] 'zemlja' : lit. Asg butq 'stanovanje', dešimt 'deset', Asg galq 'kov nec', 2pl praes. imate 'vzamete', Asg m labq 'dober', žeme 'zemlja' < pblt. *'butan, *'desimt, *'galan, *'imate, *'laban, *'zemš).ls N 3 Prabaltoslovanski naglasni sistem A p Za prabaltoslovanski naglasni sistem se navadno trdi, da je bil istoveten s prabalt-i skim.19 To pomeni, da ga je mogoče rekonstruirati na osnovi naglasnega stanja S v baltskih jezikih, ki izkazujejo bolj arhaično naglasno stanje od slovanskih jezici kov. Rekonstrukcija prabalt(oslovan)skih naglasnih tipov s pomočjo primerjalne 1 metode in metode rekonstrukcije je osnova za tvorbeno-pretvorbeno predstavitev 7 naglasnih značilnosti določenih morfemov posameznih oblik pregibnih besednih • vrst v okviru teorije naglasne valence morfemov in postavitev pravila o določanju 0 prabalt(oslovan)skega naglasnega mesta. 1 • 2 pričakovano češ. *hláva *hlavu, slš. *hláva *hlavu, polj. *glówa *glowq, gluž. *hlówa *Mowu kot odraz psl. *golua *gdluQ (c) (> sln. gláva glavo, nštok. gláva glavu, čak. glava glavu, rus. ^onoBá ^ÓMOBy)). 18 Do naglasnega pomika v stari pruščini po Kortlandtovem zakonu je prišlo ne glede na fonološko naglašenost prabaltskega fonetično naglašenega zloga in ne glede na kolikost ali tonem zložnika v ponaglasnem zlogu. Do staropruskega naglasnega pomika pride torej pod drugačnimi pogoji kot do litovskega pomika po drugem de Saussurjevem zakonu in do praslovanskega pomika po Dybojevem zakonu. 19 Istovetnost prabaltskega in prabaltoslovanskega naglasnega sistema je značilna predvsem za strukturo naglasnega sistema kot celote, razlike pa se lahko pojavljajo pri strukturiranosti in naglasu posameznih oblik: 1. oblikovne razlike: 2pl praes. psl. *jbmete 'vzamete' < *im-e-te : lit. imate 'vzamete', stpr. immati [i'mati] < *im-a-te; 2. naglasne razlike: psl. *nesti 'nesti' : lit. nešti 'nesti'; psl. Npl *meši 'mehovi' : lit. maišai 'vreče'; psl. Nsg *notb 'noč', Gsg *noti, Asg *notb : lit. Nsg naktis 'noč', Gsg nakties : Asg nakti; psl. Nsg *syn-b 'sin', Gsg *synu, Asg *syn-b : lit. Nsg sünüs 'sin', Gsg sünaü, Asg sumf. Glede na to, da v slednjih primerih baltščina izkazuje več različno naglašenih oblik, je bolj verjetno, da je do analognih izravnav prišlo v slovanščini (na primer izravnava naglasa imenovalnika po naglasu tožilnika po vzoru samostalnikov o-jevske sklanjatve). 3.1 Prabaltoslovanski naglasni tipi Za rekonstrukcijo prabaltoslovanskih naglasnih tipov je najbolj povedno litovsko gradivo, zgodovinskojezikoslovno interpretirano z upoštevanjem litovskih nagla-snih in analognih sprememb (prim. 2.1). Letonsko in staroprusko gradivo prabaltsko ^ rekonstrukcijo na osnovi litovskega gradiva potrjujeta oziroma jo ponekod nekoliko modificirata: letonščina v primerih, ko je v litovščini prišlo do analognih sprememb (prim. 2.2); stara pruščina v primerih, ko je v litovščini prišlo do naglasnega pomika po de Saussurjevem zakonu (prim. 2.3). Prabaltoslovanščina je poznala dva osnovna naglasna tipa (I, II), ki sta glede na tonem naglašenega zložnika v osnovi imela vsak po dva naglasna podtipa (I/1, I/2, II/1, 11/2). Prabaltoslovanski nemobilni naglasni tip (I) je imel nepremično naglasno ^ mesto na osnovi (osnova je torej vsebovala vsaj en fonološko naglašeni morfem, in sicer koren ali priponsko obrazilo) ter je imel dva naglasna podtipa: A) s pra-baltoslovanskim akutiranim zložnikom v osnovi (I/1): a) naglasno mesto je bilo na korenu (I/1Rx); b) naglasno mesto je bilo na priponskem obrazilu (I/1Sx); B) s prabal-toslovanskim cirkumflektiranim ali kratkim zložnikom v osnovi (I/2): a) naglasno mesto je bilo na korenu (I/2R ); b) naglasno mesto je bilo na priponskem obrazilu (I/2Sx). Prabaltoslovanski mobilni naglasni tip (II) je imel fonološko naglašene oblike z naglasnim mestom na edinem/zadnjem zlogu končnice in fonološko nena-glašene oblike s fonetičnim naglasnim mestom na prvem ali zadnjem zlogu fonolo- M ške besede (osnova je torej vsebovala samo fonološko nenaglašene morfeme) ter je imel dva podtipa: A) s prabaltoslovanskim akutiranim zložnikom v korenu (II/1); B) s prabaltoslovanskim cirkumflektiranim ali kratkim zložnikom v korenu (II/2). 3.2 Naglasna valenca morfemov Rekonstruirani prabaltoslovanski naglasni sisetm je mogoče predstaviti na tvorbeno-pretvorbeni način v okviru teorije naglasne valence morfemov. Jedro teorije je, da ima vsak morfem neke oblike pregibne besedne vrste naglasno valenco, in sicer je morfem: 1. naglasno dominanten, tj. z naglasno valenco »plus« (+), če je fonološko naglašen; 2. naglasno recesiven, tj. z naglasno valenco »minus« (-), če je fonološko nenaglašen. Naglasno valenco so imeli vsi morfemi (korenski, besedotvorni, končniški).20 3.2.1 Korenski morfemi Prabaltoslovanski korenski morfemi so bili naglasno dominantni ali naglasno re-cesivni: 20 Moskovska naglasoslovna šola na tvorbeno-pretvorbeni način v okviru teorije naglasne valence morfemov opisuje tudi naglasne sisteme manj raziskanih sodobnih jezikov (na primer abhazijščine, kavkaškega jezika severozahodne podskupine; Dybo 2000: 660734). A) naglasno dominantni koreni so bili značilni za prabaltoslovanski nemo-W bilni naglasni tip z naglasnim mestom na korenu (IRx), in sicer: a) akutirani nagla-N sno dominantni koreni za naglasni podtip I/1 (lit. vilna vilnq (1) 'volna', let. vilna 1—1 vilnu 'volna' < pbsl. *'uílna *'uílnan (I/1Rx); lit. líepa líepq (1) 'lipa', let. liepa liepu ^ 'lipa' < pbsl. *'léipa *léipan (I/1Rx); let. griva grivu 'ustje reke' < pbsl. *g'rtua 0 *g'rtuan (I/1Rx); lit. dúona dúonq (1) 'kruh', let. duona duonu 'krajec kruha' < pblt. s *'dona *'donan (I/1Rx) 'kruh'; lit. brólis 'brat', let. bralis 'brat' < pblt. *b'ralias L (I/1Rx);21 lit. dumai pl. (1) 'dim', let. dumi pl. 'dim' < pbsl. *'dumai pl. (I/1Rx); lit. Q pilnas pilná (3 < 1) 'poln', let. pilns pilna 'poln' < pbsl. *pílnas *'pílna (I/1Rx)); v b) cirkumflektirani ali kračinski naglasno dominantni koreni za naglasni podtip I/2 (lit. blusá blúsq (2) 'bolha', let. blusa blusu < pbsl. *b'lusa *b'lusan (I/2Rx); lit. 1 žambas (4 < 2) 'rob, nekaj ostrega', let. zúobs 'zob' < pbsl. *zambas (I/2Rx) 'zob'; lit. padas (2) 'podplat, pod, spodnji del', let. pads 'tlak, pod' < pbsl. *padas (I/2Rx) Z 'pod, tla'; lit. aštras aštm (4 < 2) 'oster', let. astrs astra 'oster' < pbsl. *'astras A *'aštra (I/2Rx) 'oster'); B) naglasno recesivni koreni so bili značilni za prabaltoslovanski nemobilni i naglasni tip z naglasnim mestom na priponskem obrazilu (ISx) (prim. 3.2.2) in za S prabaltoslovanski mobilni naglasni tip (II), in sicer: a) akutirani naglasno recesivni Pn koreni za naglasni podtip II/1 (lit. galvá gálvq (3) 'glava', let. galva galvu < pbsl. 1 *gál'ua *gáluan (II/1); stlit. smárdas (3) 'vonj, smrad', let. smards < pbsl. *smár-7 das (II/1) 'vonj, smrad'; lit. gyvas gyvá (3) 'živ', let. dzivs dziva 'živ' < pbsl. *gtuas • *gt'ua (II/1); lit. núogas nuogá (3) 'nag', let. nuógs nuóga 'nag' < pbsl. *nogas 1 *no'ga (II/1)); b) cirkumflektirani ali kračinski naglasno recesivni koreni za na- • glasni podtip II/2 (nar. lit. kainá kainq (4) 'cena' < pbsl. *kai'na *kainan (II/2); lit. 2 žiemá žiemq (4) 'zima', let. ziema zlemu < pbsl. *zei'ma *íeiman (II/2); lit. nagá nagq (4) 'kopito' < pbsl. *na'ga *nagan (II/2) 'nohti, noga'; lit. maišas maišai (4) 'vreča', let. máiss máisi 'vreča' < pbsl. *maišas *mai'šai (II/2) 'meh, vreča'; lit. saüsas sausá (4) 'suh', let. sáuss sáusa 'suh' < pbsl. *sausas *sau'sa (II/2); lit. basas basá (4) 'bos', let. bass basa 'bos' < pbsl. *basas *ba'sa (II/2)). 3.2.2 Besedotvorni morfemi Prabaltoslovanski besedotvorni morfemi, od katerih so tu obravnavana samo pri-ponska obrazila, so bili naglasno dominantni, drugotno dominantni, recesivni. Naglasno dominantna priponska obrazila so spreminjala naglasno valenco neposredno pred seboj stoječih morfemov, naglasno recesivni morfem je namreč postal naglasno drugotno dominantni morfem, pri čemer se je prabaltoslovanski recesivni akut metatoniral v dominantni cirkumfleks. Tovrstna priponska obrazila so bila: lit. -tas, -stas, -klas, -vas, -kas < ie. *-tó-, *-stó-, *-tló-, *-uó-, *-kó-sub (lit. déti 'položiti', let. det 'leči jajca' : lit. déklas 'prevleka, ovoj' < pblt. *de'téi (II/1) : 21 Oblika lit. brolis 'brat', let. bralis 'brat' < pblt. *b'ralias (I/1) je (vzhodno)baltska inovacija, odraz prvotne oblike je posredno ohranjen v izpeljankah lit. broteršlis 'bratec', broterautis 'bratiti se' ^ pblt. *b'rater (I/1), pri čemer je prvotni naglas ohranjen v lit. broterautis. *'dStlän (I/2) < *detlän (II/1)); psl. *-dlo, *-jb, *-Vb < ie. *-tló-, *-ió-, *-uó- (psl. ^ *žerti *žbrešb (c/a) 'žreti' : *žerdlo (b) 'žrelo' < pbsl. *gér'téi (II/1) : *'gertlän (I/2) jh < *gérMn (II/1)) (Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1990: 8899). Naglasno drugotno dominantna priponska obrazila (za razliko od nagla- ,!_ sno prvotno dominantnih) spremembe naglasne valence neposredno pred seboj stoječih morfemov niso povzročala. Tovrstna priponska obrazila so bila: a) aku- 1—1 tirana naglasno drugotno dominantna priponska obrazila: lit. -uotas, -ytis, -iena < ie. *-o-tó-, *-i-tió-, *-ei-na (stlit. miltuotas miltuota 'mokast', dumblúotas dum-blúota 'muljast, blaten', taukúotas taukúota 'masten', kraujúotas kraujúota 'krvav' < pblt. *'míltotas *'míltota (I/1Rx), *'dümblotas *'dümblota (I/2Rx), *táu'kotas *táu'kota (I/1Sx), *kräu'iotas *kräu'iota (I/1Sx) ^ lit. miltai (1) 'moka', dumblas (2) 'mulj, blato', taukai (3) 'mast', kraüjas (4) 'kri' < pblt. *'míltas (I/1), *'dümblas (I/2), *táukas (II/1), *kräuias (II/2)); psl. *-atb, *-itb, *-ica, *-inasub, *-išče < ie. *-0-tó-/*-ñ-tó-, *-i-tió-, *-ei-na, *-i-ka, *-i-skió- (psl. *vblnatb (A), *zenätb (Ft), *bordätb (F2) = *mqsätica (F)22 ^ *vblna (a), *žena (b), *borda (c), *mqso (c)); b) cirkumflcktirana ali kračinska naglasno drugotno dominantna priponska obrazila: lit. -ybé, -okas, -ykas, -inykas (> -ininkas); -ikas, -ukassub, -is, -inis, -tuvas, -ata < ie. *-i-b(h)ia, *-a-kó-, *-i-kó-; *-i-kó-, *-u-kó-, *-i-ió-, *-i-n-ió-, *-tu-uó-, *-o-ta-(stlit. príesinykas 'nasprotnik', vietinykas 'namestnik', darbinykas 'delavec', zolinykas 'zeliščar'23 < pblt. *p'réiSimkas (I/1Rx), *'ueitinikas (I/2Rx), *dárbi'nikas (I/2Sx), *zäli'mkas (I/2Sx) ^ lit. priesas (1) 'sovražnik', vietá (2) 'mesto, prostor, kraj', dárbas (3) 'delo', zolé (4) 'trava, zelišče' < pblt. *p'réisas (I/1), *'ueita M (I/2), *dárbas (lI/1), *za'lš (II/2)); psl. *-akb, *-ikb; *-ota; *-bc-, *-bk-, *-bj- < ie. Z *-0-kó-/*-a-kó-, *-i-kó-, *-o-ta-, *-i-kó-, *-u-kó-, *-i-ió- (psl. *stärbcb (A), *stolbCb W (D), *zgbbcb (B) ^ *stärb (a), *stoli (b), *zqbb (c)). Naglasno recesivna priponska obrazila so bila: a) akutirana: lit. -yba, -ingas, -okas < *-i-b(h)a, *-n-gjh)ó-, *-a-kó- (stlit. ilgokas ilgoka 'malo dolg', ma-zókas mazóka 'majcen', Sáltokas Saltoká 'mrzlkast', retókas retoká 'redkast' < pblt. *'dílgakas *'dílgaka (I/1Rx), *'mazakas *'mazaka (I/2Rx), *Sáltakas *Sálta'ka (II/1), *retakas *reta'ka (II/2) ^ lit. ilgas ilgá (3 < 1) 'dolg', mäzas mazá (4 < 2) 'majhen', Sáltas salta (3) 'mrzel', retas reta (4) 'redek' < pblt. *¡dilgas *'dilga (I/1), *'mazas *'maza (I/2), *Sáltas *Sál'ta (II/1), *retas *re'ta (II/2)); psl. *-avb, *-enb (po sekundarni nazalizaciji tudi *-qnb) < *-a-uó-, *-e-nó- (psl. *korstavb (A), *rbdävb (Fj), *kfbvavb (C) : *bordavica (F2) ^ psl. *korsta (a), *rbda (b), *kry *kfbve (c), *borda (c)); b) cirkumflektirana ali kračinska: lit. -inas, -uka-sadj, -iškas, -astis < ie. *-i-no-, *-u-ko-, *-is-ko-, *-os-ti- (lit. vyriskas vyriska 'moški', dväsiskas dväsiska 'duhoven, duševen', suniškas süniSká 'sinovski', dieviškas dieviská 'božji, božanski' < pblt. *'uiriSkas *'uiriSka (I/1Rx), *'duasiskas *'duasiska (I/2Rx), *suniskas *sünis'ka (II/1), *deiuiSkas *deiuiS'ka (II/2) ^ lit. vyras (1) 'mož', dväsas (2) 'duh, duša', sünus (3) 'sin', dievas (4) 'bog' < pblt. *'uiras (I/1), *'duasas 22 Sln. mesatica 'vrsta ribe' (SSKJ) < psl. *mqsatica (F). 23 V sodobni litovščini se izpeljanke glasijo: priešininkas 'nasprotnik', vietininkas 'namestnik', darbininkas 'delavec', žolininkas 'zeliščar'. ^ (I/2), *su'nus (II/1), *deiuas (II/2)); psl. *-bny, *-ykbaA, *-bsky, *-ostb < ie. *-i-no-, ^ *-u-ko-, *-is-ko-, *-os-ti- (psl. *sflbm, (A), *grešbnb (D), *motbnb (C) ^ *sila (a), N *grexi (b), *motb (c)). i ^ 3.2.3 Končniški morfemi 0 Prabaltoslovanski končniški morfemi so bili naglasno dominantni ali naglasno reces sivni: A) prabaltoslovanske naglasno dominantne končnice so bile v prabaltoslo-L vanskem mobilnem naglasnem tipu (II) naglašene; B) prabaltoslovanske naglasno ° recesivne končnice so bile v prabaltoslovanskem mobilnem naglasnem tipu (II) v nenaglašene. Z 1 3.3 Prabaltoslovansko naglasno mesto Tipološko gledano je imela prabaltoslovanščina stalno naglasno mesto, in sicer Z na prvem naglasno dominantnem morfemu od začetka besede: 1. oblika je ime- A la naglasno mesto na korenu in posledično naglasni tip I (I/l^, I/2Rx), če je bil p korenski morfem naglasno dominanten, pri čemer sta bila priponski in končniški i morfem lahko naglasno dominantna ali naglasno recesivna: pbsl. *'RX(+)-Sx-Ter S (IRx); 2. oblika je imela naglasno mesto na priponskem obrazilu in posledično na- ^1 glasni tip ISx (I/l , I/2Sx), če je bil korenski morfem naglasno recesiven in priponski 1 morfem naglasno dominanten (natančneje drugotno dominanten (prim. 5.4)), pri 7 čemer je bil končniški morfem lahko naglasno dominanten ali naglasno recesiven: • pbsl. *RxH-'SX(±)-Ter (ISx); 3. oblika je imela naglas na končnici in posledično nao glasni tip II (II/l, II/2), če sta bila korenski in priponski morfem naglasno recesivna, • končniški morfem pa naglasno dominanten: pbsl. *RxH-SxH-'Ter(+) (II); 4. oblika 2 je bila fonološko nenaglašena in posledično imela naglasni tip II (II/l, II/2), če so bili vsi morfemi naglasno recesivni: pbsl. *Rx -Sx -Ter (II).24 24 Tu so obravnavane samo oblike brez predponskega obrazila, saj je princip pojavljanja naglasnega mesta pri oblikah s predponskim obrazilom isti. Oblika je imela naglasno mesto na predponskem obrazilu, če je bil predponski morfem naglasno dominanten, pri čemer so bili vsi sledeči morfemi lahko naglasno dominantni ali naglasno recesivni: pbsl. *'Px(+)-Rx-Sx-Ter (IPx) (sln. patoka 'slabo pivo, vino, žonta', nštok. patoka, rus. namoKa, češ. patoky pl. < psl. *patoka; sln. paberdk 'preostali sadež po trgatvi ali žetvi', češ.paberek < psl. *paberbkb; sln.pastorka, nštok.pastorka < psl. *pastorbka kažejo na to, da je bilo priponsko obrazilo psl. *pa- naglasno dominantno; podobno tudi psl.*pra'-) (Bezlaj 1995: 15, 1, 13-14; Snoj 2003: 485). fis 1 * m 1 * C£ * 3 * > £ * cr¡ * * 1 * > t' >> * Va S CS CS 3t * * * > » * * tf S '¡3 'g £ * v S IM IM * * (N tí * > £ * v S M M "N "N es es S a * * S * > » > » * * * VA es M •S iÖ' * t» P * cS M "Ž ^03 * go •î: c3 M íit^ 'N * tí & i! t "i3 T ^ N J3 ' /T Is 0 ^^ ' 1 c3 g m „ í g CS ■ ■■i 'Vf? ^^ S O ifl 1 1 1 * * * •fis 1 f * m 1 * C£ •î: tí * 1 * a * Va (S 1 * o * 1fl s Is .!3 ■ i * * •£ T K & i * C£ * 3 * » * Ö ! * Ö iS I * * K na M * (S * rB i « is 1 i J ^ 1 i > ■ * * JO T3 ■ * •fis 1 * C£ •î: I * Ö ÍICS J3 J3 "3í "3í * * I * Ö ilcS Va VA J3 J3 JQ JQ * * * ^ M M * * 'A 'A í * ^ ílS ¡0' ¡0' -N "N * * Ö u î^ o > •5« * •î: •í: § ^^ a u a a ^ 4 Od prabaltoslovanskega do praslovanskega naglasnega sistema M Primerjava praslovanskega naglasnega sistema s prabaltoslovanskim pokaže, da se praslovanski naglasni sistem od prabaltoslovanskega razlikuje po nekaterih slovanskih naglasnih inovacijah. V praslovanščini je namreč prišlo do naglasnomestnih in tonemskih sprememb. S L 4.1 Praslovanski naglasni umik po Hirtovem zakonu ° Gre za Illič-Svityčevo dopolnitev Hirtovega zakona za slovanščino: Prabaltoslo-v vansko naglasno mesto se je v praslovanščini s prabaltoslovanskega končnega zlo-žnika (znotraj prabaltoslovanskega naglasnega tipa II) umaknilo na prednaglasno i dolžino laringalnega nastanka (Illič-Svityč 1963: 78-82; Dybo 2000: 59-64) (psl. *gryzti, *žerti (c/a) < *gryzti, *žerti (c) = *nesti, *trqsti (c) < pbsl. *gruz'tei, *ger'tei Z (II/1) : *nes'tei, *trems'tei (II/2) (> lit. graužti, let. grauzt 'glodati, gristi'; lit. gerti, A let. dzert 'piti'); psl. *nožica, *bordavica (F2) < *nožica, *bordavica (C) < pbsl. p *nagt'ka, *bardavt'ka (II/2);25 psl. Dpl *nogamb, Lpl *nogaxb, Ipl *nogami < Dpl i *nogami, Lpl *nogaxi, Ipl *nogami = lit. Dpl nagoms, Lpl nagose, Ipl nagomis < S pbsl. Dpl *naga'mus, Lpl *naga'su, Ipl *naga'mts). Posledica praslovanskega na-glasnega umika po Hirtovem zakonu je nastanek praslovanskih naglasnih tipov c/a 1 oziroma F2 iz dela praslovanskih naglasnih tipov c (iz prabaltoslovanskega nagla-7 snega tipa II/1) oziroma C (in prabaltoslovanskega naglasnega tipa II z akutiranim • recesivnim priponskim obrazilom v predzadnjem zlogu)26 ter nastanek oblik s pra-o slovanskim starim akutom na predzadnjem zlogu znotraj praslovanskega naglasne- • ga tipa c/C. 4.2 Praslovanski naglasni pomik po Dybojevem zakonu Prabaltoslovansko naglasno mesto se je v praslovanščini s prabaltoslovanskega cirkumflektiranega ali kratkega fonološko naglašenega zloga (znotraj prabaltoslo- 25 Naglasni tip psl. *nožica *nožicg, *bordavi'ca *bordavicg (F2) naj bi torej nastal iz starejšega psl. *nožica *nožicg, *bordavica *bordavicg (C) po umiku naglasa po Hirtovem zakonu v oblikah z naglašeno enozložno končnico in posledično po izravnavi naglasnega mesta fonološko nenaglašenih oblik po umičnonaglašenih oblikah. Naglas prvotnih praslovanskih fonološko nenaglašenih oblik se najverjetneje posredno odraža na primer v sln. Nožice, Stožice, kar je rezultat izravnave naglasa po oblikah s predlogom sln. v Nožice, v Stožice < *v'i> Nožicq, *v'i> Stožicq (Snoj 2009: 285). Proti tezi o prvotnem pra-slovanskem naglasnem tipu C (< II) pri tovrstnih samostalnikih bi kazal naglas izpeljank tipa sln. goričica, lisičica • sln. gorica, lisica < psl. *goričica, *lisičica • *gorica, *lisica. Naglas tipa *goričica *goričicg (F), *lisičica *listčicg (F) je torej enak naglasu tipa psl. *mqsatica *mqsaticg (F < I/1Sx). 26 Naglas izpeljanke tipa psl. *bordavica *bordavicg (F) < *bordavica *bordavicg (II/2) • *bordavb *bordava *bordavo (C = II/2) • *borda *bordQ (c = II/2) kaže na prabaltoslo-vansko recesivno akutirano priponsko obrazilo psl. *-avb (prabaltoslovanski akut je razviden v izpeljankah tipa psl. *rbdavb *rbdava *rbdavo (F1) • *rbda *rbdg (b)), medtem ko naglas izpeljanke tipa psl. *mqsatica *mqsaticg (F) = *mqsatica *mqsaticg (I/1Sx) • *mqsatb *mqsata *mqsato (F2 = I/1Sx) • *mqso (c = II/2) kaže na prabaltoslovansko dominantno akutirano priponsko obrazilo psl. *-atb. vanskega naglasnega tipa I/2) pomaknilo na sledeči zlog (Dybo 1958; Illič-Svi-tyč 1963) (psl. *blbxa *blbxq (b), *stolbCb *stolbca (D), *dobrota *dobrotg (E), *žemca *ženicg (F1), *konafb *konafa (G); *zgbbcb *zgbbca (B), *lepota *lepotq (B), *mqsafb *mqsafa (B) < starejše psl. *bVbxa *bHxQ, *stolbCb *stolbca, *dobrota *dobrotg, *ženica *ženicg, *konafb *konafa (I/2Rx); *zgbbcb *zgbbca, *lepota *lepotg, *mqsafb *mqsafa (I/2Sx)). Posledica praslovanskega naglasnega pomika po Dybojevem zakonu je nastanek praslovanskih naglasnih tipov b, D, E, F1, G (odvisno od samoglasnika, na katerega se je naglas pomaknil) iz prabaltoslovanskega na-glasnega tipa I/2Rx ter praslovanskega naglasnega tipa B iz prabaltoslovanskega naglasnega tipa I/2Sx. Do izostanka naglasnega pomika po Dybojevem zakonu v obliki imenovalnika-tožilnika ednine je prišlo pri praindoevropskih samostalnikih moške o-jevske sklanjatve, posledica česar je nastanek praslovanskega naglasnega tipa d, t. i. Illič-Svityčev arhaizem (Illič-Svityč 1963: 118-119) (pbsl. *'zambas *'zamba > *zQbb *zgba (d)), praslovanski samostalniki o-jevske sklanjatve moškega spola naglasnega tipa b pa so nastali iz praindoevropskih baritornirah samostalnikov o-je-vske sklanjatve srednjega spola s praindoevropsko kračino v korenu (prim. 5.5.1).27 4.3 Praslovanska nevtralizacija tonemskih nasprotij v fonološko nenaglašenih oblikah Prabaltoslovanski akut in cirkumfleks v prabaltoslovanskih fonološko nenaglaše-nih oblikah (znotraj prabaltoslovanskega naglasnega tipa II) sta se v praslovan-ščini nevtralizirala v cirkumfleks, kar torej pomeni, da je poznopraslovanski stari cirkumfleks posledica tonemske nevtralizacije (psl. *gdlvg, *na golvg (c); *z!mg, *na zimg (c); *gryzg, *ne gryzg, *otgryzg (c); *nesg, *ne nesg, *otnesg (c) < pbsl. *galuan, *no galuan (II/1); *zeiman, *no zeiman (II/2); *gruzo(n), *ne gruzo(n), *atgruzo(n) (II/1);*neso(n), *ne neso(n), *atneso(n) (II/2)). To je prvotno t. i. Meil-letov zakon.28 Posledica nevtralizacije prabaltoslovanskega akuta in cirkumfleksa v fonološko nenaglašenih oblikah je sovpad prabaltoslovanskih naglasnih tipov II/1 in II/2 v praslovanski naglasni tip c/C. Tako je torej nastal praslovanski avtomatični naglas (prim. 1.1.3). 4.4 Poznopraslovanski naglasni umik s polglasnika v šibkem položaju S praslovanskega polglasnika v šibkem položaju se je naglas umaknil na predna-glasni zlog, na katerem je nastal poznopraslovanski novi akut (na dolžini oziroma X m h« CL < SI z > o - m O U h« S N 27 Po letu 1990 moskovska naglasoslovna šola naglasni pomik po Dybojevem zakonu pojmuje nekoliko drugače: praslovanski naglas se je s prabaltoslovanskega cirkumflektirane-ga ali kratkega fonološko naglašenega zloga pomaknil na sledeči dominantni akut (Dybo 2000: 93-96). Oblike tipa rus. Dpl xšHaM, Lpl xšHax, Ipl xšhcimu so bile do leta 1990 razlagane kot inovacije znotraj ruščine (za prvotno psl. *ženamb, *ženaxb, *ženami), po letu 1990 pa kot prvotne (naglasnomestna premena psl. *žena : *ženamb, *ženaxb, *ženami naj bi kazala na prisotnost/odsotnost dominantnega morfema v drugem zlogu). 28 To naglasno spremembo je prvi formuliral A. Meillet (1902), ki je govoril o metatoniji akut > cirkumfleks. Razlika med Meilletovim in Dybojevim pojmovanjem naglasne spremembe je v tem, da Meillet metatonijo pojmuje kot spremembo naglasa v zlogu, ki je naglašen, medtem ko Dybo govori o nevtralizaciji tonema v zlogu, ki ni naglašen. ^ na kračini odvisno od kolikosti prednaglasnega zložnika) (Ivšic 1911: 182-194) ^ (psl. Lpl *zQbex-b < *zgbexi; psl. *nesešb, *trqsešb, *gryzešb; *morišb < *nesešb, N *trqsešb, *gryzešb; *morišb). i ^ 4.5 Poznopraslovanski naglasni umik z nestaroakutiranega srednjega zloga 0 S praslovanskega kratkega ali dolgega srednjega besednega zloga v okviru praslo-s vanskega naglasnega tipa b, tj. s praslovanskega kratkega/dolgega samoglasnika z L naglasom tipa novega akuta (s praslovanskega kratkega ali dolgega starocirkum-° flektiranega samoglasnika po starejši formulaciji), je v pozni praslovanščini prišlo v do naglasnega umika na prednaglasni zlog, na katerem je nastal poznopraslovanski novi akut (na dolžini oziroma na kračini odvisno od kolikosti prednaglasnega 1 zložnika) (Ivšic 1911: 169-177; Stang 1957: 169-170). To je t. i. Ivšic-Stangov zakon. Do naglasnega umika ni prišlo v vseh oblikotvornih in besedotvornih vzor- Z cih ter v vseh naglasnih tipih (psl. *možete, *nosite, *blQdite < *možete, *nosite, A *blgdlte : *dobrota, *mQdrostb). Tako se na primer pri praslovanskih glagolih na *-i-ti *-i-šb pojavljata dva i podtipa naglasnega tipa b (bp b2) glede na besedotvorni pomen (iterativi, kavzati-S vi, denominativi): a) iterativi, tj. ponavljalni glagoli, izkazujejo splošnoslovanski umik naglasa s praslovanskega dolgega srednjega zložnika z naglasom tipa novega 1 akuta (psl. *blQdišb *blQdite < *blQdišb *blgdlte (bj), *nosišb *nosite < *nosišb 7 *nosite (bj); b) kavzativi in denominativi (desubstantivi, deadjektivi), tj. vzročni • in (izsamostalniški, izpridevniški) izimenski glagoli, pa umika naglasa s praslovan-o skega dolgega srednjega zložnika z naglasom tipa novega akuta v vseh slovanskih • jezikih ne izkazujejo (psl. *xvališb *xvallte (b2), *ložišb *ložite (b2)). Tako se na 2 slovanskem jezikovnem ozemlju glede na prisotnost : odsotnost naglasnega umika s praslovanskega dolgega srednjega samoglasnika z naglasom tipa novega akuta v okviru praslovanskega naglasnega tipa b2 na prednaglasno dolžino (psl. *xvališb *xvalite > nespl. sl. *xvališb *xvalite) oziroma na prednaglasno kračino (psl. *ložišb *ložite > nespl. sl. *ložišb *ložite) pojavljajo štirje osnovni naglasni sistemi (Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1990: 109-129): 1. tip *xvališb, *ložišb (severna slovenščina, kajkavščina, severna čakavščina); 2. *xvališb, *ložišb (štokavščina); 3. *xvališb *ložišb (južna slovenščina, južna čakavščina, knjižna beloruščina); 4. *xvallšb *ložlšb (knjižna ruščina).29 *xvališt *xvalite *ložišt *ložite *xvališb *xvalite *ložišt *ložite *xvališt *xvalite *ložišb *ložite *xvališb *xvalite *ložišb *ložite Slovanski naglasni sistemi glede na umika naglasa s srednjega zloga (razvrščeni od leve proti desni od najbolj arhaičnega do najbolj inovativnega) 29 Slovensko jezikovno ozemlje se na osnovi nesplošnoslovanskih naglasnih razlik deli na dva areala s temile nesplošnoslovanskimi pojavi: 1. severnoslovenski naglasni tip (psl. *xvallšb, *ložlšb > sev. sln. *xvališb, *ložišb); 2. južnoslovenski naglasni tip (psl. *xvallšb, *ložlšb > juž. sln. *xvališb, *ložlšb). Natančna meja med naglasnima makroarealoma še ni natančno določena. K severnoslovenskemu naglasnemu tipu naj bi spadala štajerska narečja, rezijansko narečje in morda koroška narečja. Prabaltoslovanska izhodišča praslovanskih naglasnih tipov so torej tale: psl. a, ^ A < pbsl. I/1Rx; psl. b, D, E, Fp G < pbsl. I/2Rx; psl. B < pbsl. I/2Sx; psl. F2 < pbsl. 3 I/1 Sx; psl. c/a *a *I/2 > *b *II/1 > *c(/a) *II/2 > *c -t samostalnik, *vtlna *žena *golva *borda m pridevnik *vtlnQ *ženQ *golvQ *bordQ glagol *lesti *mogti *gryzti *trqsti *1šzq *mogQ *gryzQ *trqsQ < *lezešt *možešt *gryzešt *trqsešt N *lezete *možete *gryzete *trqsete Izpeljanke z naglasno dominantnimi priponskimi obrazili h« Z > *Rx-Sx(t±)-Ter *I/1R > *A Rx *I/2r > *F, Rx 1 *I/1 Sx > *F2 *I/1 Sx > *F2 o *vtlnatb *ženatt *golvatt *bordatt *vtlnata *ženata *golvata *bordata hJ *vtlnato *ženato *golvato *bordato m *Rx-Sx^±rTer *I/1R > *A *I/2R > *G *I/2 > *B Sx *I/2 > *B Sx O *korvarb *konarb *mqsart *petafb U *korvara *konara *mqsara *petara h« *Rx-Sx^-Ter *I/1R > *A *I/2R > *E *I/2 > *B Sx *I/2 > *B Sx S *čistota *dobrota *života *lepota N *čistotQ *dobrotQ *životQ *lepotQ *I/1R > *A *I/2R > *D *I/2S > *B Sx *I/2S > *B Sx *startct *stolict *tučbct *ZQbbct *startca *stoltca *tuči>ca *zQbbca Izpeljanke z naglasno recesivnimi priponskimi obrazili *Rx-Sx(t)-Ter *I/1R > *A Rx *korstavt *korstava *korstavo *I/2r > *F, Rx 1 *ridavt *n>dava *n>davo *II/1 > *C *II/2 > *C *kr£vavt *krtvava *kri>vavo *Rx-Sx(t)-Ter *I/1R > *A Rx *I/2R > *G Rx *II/1 > *C *II/2 > *C *Rx-Sx(^_)-Ter *I/1R > *A Rx *starostt *starosti *I/1R > *E Rx *mQdrostt *mQdrosti *II/1 > *C *živostt *živosti *II/2 > *C *moldostt *moldosti *I/1R > *A Rx *siltnt *siltna *siltno *I/1R > *D Rx *greštnt *greštna *greštno *II/1 > *C *tučtnt *tučtna *tučtno *II/2 > *C *mottnt *mottna *mottno Zgodnjepraslovanski oblikotvorni in besedotvorni naglasni tipi ^ 5 Od praindoevropskega do prabaltoslovanskega naglasnega sistema M N Prabaltoslovanski naglasni sistem se je izoblikoval iz praindoevropskega po spe-1—1 cifičnih prabaltoslovanskih inovacijah, ki zajemajo tako regularne naglasne spremi membe (prabaltoslovanski naglasni umik po Hirtovem zakonu, nastanek prabalto-O slovanskih tonemskih nasprotij v neizglasnih zlogih, prabaltoslovanska metatonija) s kot tudi analogne modifikacije naglasnih sprememb (nastanek prabaltoslovanskega L mobilnega naglasnega tipa).30 0 v 5.1 Prabaltoslovanski naglasni umik po Hirtovem zakonu (z Illič-Svityčevo dopolnitvijo) 1 Praindoevropski naglas se je v prabaltoslovanščini z indoevropskega končnega zložnika nelaringalnega nastanka umaknil na indoevropski prednaglasni dolgi zlo- Z žnik laringalnega nastanka (Hirt 1895: 58; Illič-Svityč 1963: 72-83):31 psl. *dymb A (a) 'dim' < pbsl. *'dumas (I/1) 'dim' : gr. dv^óq 'duša, življenjska moč, pogum, p strast', sti. dhümáh 'dim, sopara' < pie. *dhuh2mós 'dim'; psl. *gríva (a) 'griva' i < pbsl. *g'nua (I/1) 'griva' : sti. griva 'tilnik' < pie. *g"rih3uéh2 'tilnik, zatilje'; S pblt. *'dona (I/1) 'kruh' : sti. dhanah pl. 'žito' < pie. *deh3néh2 'kar je dano'; psl. Pn *pblnb *pblna *pblno (a) 'poln' < pbsl. *'pílnas *'pílna *'pílnan (I/1) 'poln' : sti. 1 pürnáh pürna pürnám 'poln', stir. lán 'poln' < pie. *plh1nós *plh1néh2 *plh1nóm 7 'napolnjen'. Posledica prabaltoslovanskega naglasnega umika po Hirtovem zakonu • je nastanek prabaltoslovanskih samostalnikov z nemobilnim naglasnim tipom iz o dela praindoevropskih oksitoniranih samostalnikov. V primerih tipa pbsl. *g'riua, *'pílna < pie. *gurih3uéh2, *p¡h¡néh2 naglasne- 2 ga umika po zgoraj formuliranem naglasnem pravilu ne bi pričakovali. Prav tako imajo proti pričakovanju nekateri indoevropski oksitonirani samostalniki s pred-naglasno dolžino laringalnega nastanka v prabaltoslovanščini mobilni naglasni tip (psl. *živb *živa *žiuo (c) 'živ' < pbsl. *giuas *gi'ua *giuan (II/1) 'živ' : sti. jiváh jiva jivám 'živ' < pie. *gvih3uós *gvih3uéh2 *g"ih3uóm 'živ'). Poleg tega v nekaterih primerih vsa baltoslovanščina ne izkazuje istega stanja (psl. *si'to (a) 'sito', lit. síetas (1) 'sito' < nespl. pbsl. *'séitan : let. siéts 'sito; bedro, stegno' < nespl. pbsl. *séi'tan ^ pie. *seitóm 'sito').32 Navedena odstopanja od pričakovanega 30 V nadaljevanju so prabaltoslovanske fonološko nenaglašene oblike podane brez ikta, znaka za naglasno mesto. Fonetično naglasno mesto se nahaja na prvem zlogu fonetične besede. 31 Hirt je zakon prvič podal v referatu Über den Akzent der i- und w-Deklination im Indogermanischen v Indoevropeistični sekciji Filološkega seminarja na Dunaju leta 1893 (Streitberg 1894: 164), prvič pa ga objavil v svoji naglasoslovni monografiji leta 1895. Hirtov zakon je leta 1963 dopolnil Illič-Svityč, natančneje je določil naravo zložnika, s katerega se naglas umakne. 32 Trimorni dvoglasnik v *séitóm ni nastal neposredno iz *sehjtóm (ker bi se to spremenilo *sehjtóm > *seitóm), temveč je bil posplošen iz sedanjiške osnove pie. *seh-ie- (> psl. *séjati *sejQ *seješi 'sejati' > stcsl. ctiaTM ctra ct-niii 'sejati'), izkorenska tvorba je ohranjena v stčeš. sieto < psl. *seto 'sito' < nespl. pbsl. *sétán < pie. *sehjóm (Metka Furlan v Bezlaj 1995: 239). stanja so najverjetneje posledica analognih izravnav. Znotraj tistih pregibalnih ^ vzorcev namreč, v katerih sta se v indoevropščini v končnem zlogu izmenjeva- jh li kračina ali dolžina kontrakcijskega nastanka na eni ter laringalna dolžina na ® drugi strani, so se v zgodnji prabaltoslovanščini izmenjevale oblike z naglasom ^ na predzadnjem zlogu na eni ter oblike z naglasom na zadnjem zlogu na drugi strani (pie. Nsg *deh3neh2 : Gsg *deh3neh2es > pbsl. Nsg *do'na : Gsg *'donas; 1—1 pie. *plh1nos *plhtneh2 *plh1nom, *guih3uos *guih3ueh2 *guih3uom > pbsl. *'pilnas *pil'na *'pilnan, *'gtuas *gi'ua *'gtuan; pie. NAVsg *seh1itom : NAVpl *seh1iteh2 > pbsl. NAVsg *'seitan : NAVpl *sei'ta). Pozneje je prišlo do izravnave naglasa ene od oblik, večinoma že v prabaltoslovanščini, čeprav ne v vseh primerih.33 m 5.2 Oblikovanje prabaltoslovanske naglasne valence morfemov Na osnovi praindoevropske naglašenosti oziroma nenaglašenosti posameznih morfemov je v prabaltoslovanščini prišlo do izoblikovanja naglasne valence morfemov. Praindoevropski naglašeni morfemi so v prabaltoslovanščini naglasno dominantni morfemi (+), tj. inherentno fonološko naglašeni. Prabaltoslovanski naglasno dominantni morfemi so bili korenski (indoevropski naglašeni koreni, tj. koreni in-doevropskih bariton; prim. 5.5.1), priponski (indoevropska naglašena priponska obrazila; prim. 3.2.2), končniški (prim. 3.2.3). Praindoevropski nenaglašeni morfemi so v baltoslovanščini naglasno rece-sivni morfemi (-), tj. inherentno fonološko nenaglašeni. Prabaltoslovanski nagla- ^ sno recesivni morfemi so korenski (indoevropski nenaglašeni koreni, tj. koreni in- M doevropskih oksiton; prim. 5.5.2), priponski (indoevropska nenaglašena priponska Z obrazila; prim. 3.2.2), končniški (prim. 3.2.3). 5.3 Nastanek prabaltoslovanskih tonemskih nasprotij v neizglasnih zlogih (prvi de Saussurjev zakon ali zakon stoti) Baltščina, grščina in germanščina v izglasnih zlogih pogosto izkazujejo vzporednice v vrsti tonema (ali v njegovem kolikostno-kakovostnem odrazu zložnika), kar je najverjetneje skupna poznopraindoevropska inovacija ali vsaj tendenca (Hanssen 1885) (Nsg in Gsg: lit. varna värnos 'vrana', galvä galvos 'glava', gr. noivr noivfjq 'odkupnina, plačilo', 9sa 9säg 'boginja', got. giba gibos 'dar, darilo' < *-a : *-as < pie. *-eh2 *-eh2-es/-os, toda Asg lit. värnq, gälvq < *-än : gr. noivrv, &£Öv, got. giba < *-an < pie. *-eh2m). Za razliko od tonemskih nasprotij v izglasnih zlogih pa so tonemska nasprotja v nezadnjih zlogih prabaltoslovanska inovacija. Indoevropska kolikostna napro-tja dolžina : kračina so se namreč v prabaltoslovanščini spremenila v tonemska nasprotja akut : cirkumfleks (Bezzenberger 1877; Fortunatov 1880; de Saussure 1894): A) indoevropski »dolgi« zložniki imajo v prabaltoslovanščini akut (rastoči tonem), in sicer: a) praindoevropski kratki zložniki v položaju pred laringalom in 33 Slovanski in baltski jezki se v načinu izravnave naglasa v večini primerov ujemajo (lit. duona duonos (1) = let. duona duonas, psl. *pblnb *pblna (a) = stlit. pilnaspilna (1) = let. pilns pilna, psl. *živb *živa (c) = lit. gyvas gyva (3) = let. dzivs dziva), obstajajo tudi pa razlike med samimi vzhodnobaltskimi jeziki (psl. *sito (a) = lit. sietas (1) let. siets). soglasnikom; b) praindoevropski dolgi zložniki, nastali po kvantitativnem prevoju W po podaljšavi (po vrddhiju); c) prabaltoslovanski dolgi samoglasniki, nastali v praN baltoslovanščini po podaljšavi praindoevropskih kratkih samoglasnikov v položaju 1—1 pred neaspiriranimi nezvenečini zaporniki po Winterjevem zakonu (Winter 1978) ^ (prim. 5.5.1 A, 5.5.2 A); B) indoevropski »kratki« zložniki, tj. praindoevropski kratki zložniki v položaju ne pred laringalom in soglasnikom, imajo v prabaltoslo-s vanščini cirkumfleks (padajoči tonem) oziroma kračino (prim. 5.5.1 B, 5.5.2 B).34 L Q 5.4 Prabaltoslovanska metatonija v V prabaltoslovanščini je prišlo do besedotvorno pogojene metatonije, tj. tonemske spremembe, v smereh akut > cirkumfleks (»metatonie douce«) in cirkumfleks > i akut (»metatonie rude«) (de Saussure 1894). Metatonija tipa cirkumfleks > akut ima vzroke v že praindoevropščini, in sicer v indoevropskem kvantitativnem prevoju po Z podaljšavi (osnovna prevojna stopnja : vrddhijevska podaljšana prevojna stopnja) A (pie. *uornos 'vran' : pie. *uorneh2 'pripadajoča vranu' > pbsl. *'uarnas 'vran' : p *'uarna 'vrana' > lit. varnas 'vran' : varna 'vrana', psl. *vdrnb 'vran' : *vorna i 'vrana' > sln. vran : vrana, nštok., čak. vran : vrana, rus. eopon : eopona) ali pra-S baltoslovanskem prevoju po podaljšavi praindoevropske ničte prevojne stopnje (po modelu praindoevropskega kvantitativnega prevoja po podaljšavi), medtem kot je 1 do metatonije tipa akut > cirkumfleks prišlo v prabaltoslovanščini. V teoretičnem 7 modelu moskovske naglasoslovne šole je šlo pri prabaltoslovanski metatoniji za • spremembo naglasne valence morfema: recesivni morfem je postal dominanten, če o mu je sledil dominantni morfem (dominantni morfemi so na primer besedotvorna • obrazila pie. *-to-, *-sto-, *-tlo-, *-uo-, *-io-, *-ko-sub) (Dybo - Zamjatina - Niko- 2 lajev 1990: 85-108). Če prabaltoslovanskemu (akutiranemu ali cirkumflektiranemu) dominantnemu morfemu neposredno sledi dominantni morfem, ne prihaja do nikakršnih prabaltoslovanskih naglasnih sprememb: dominantni + dominantni morfem = dominantni + dominantni morfem: pbsl. *V+V+ (I) = *V+V+ (I): a) pbsl. *V+V+ (I/1) = *V+V+ (I/1) (psl. *šiti *šješb (a) 'šiti, šivati' = *šidlo (a) 'šilo' < pbsl. *'siutei (I/1) = *'siudlan (I/1)); b) pbsl. *V+V+ (I/2) = *V+V+ (I/2) (psl. *-čqti *-čbnešb (b) = *-čqdlo (b) < pbsl. *'kintei (I/2) = *'k+ndlan (I/2)). Če prabaltoslovanskemu (akutiranemu ali cirkumflektiranemu) recesivnemu morfemu neposredno sledi dominantni morfem, recesivni morfem postane drugotni dominantni morfem: recesivni + dominantni morfem > drugotni dominantni + dominantni morfem: pbsl. *VV+ (II) > *V±V+ (I): a) Če akutiranemu recesivnemu morfemu neposredno sledi dominantni morfem, akutirani recesivni morfem postane cirkumflektirani drugotni dominantni morfem, tj. spremeni naglasno valenco (rece- 34 Formulirani pravili nastanka prabaltoslovanskih tonemov veljata za večino primerov. Pojavljajo pa se tudi odstopanja oziroma celo dvojni odrazi istega izhodišča (na primer tonem končnice imenovalnika množine moške o-jevske sklanjatve pie. *-oi, sicer zaimenskega izvora; v baltščini samostalniki izkazujejo cirkumfleks, medtem ko pridevniki izkazujejo akut: lit. maišai 'vreče' : indef. sausi, def. sausieji 'suhi' < pbsl. *maj'šaj : *sau'sdj). sivni morfem > dominantni morfem) in doživi metatonijo (akut > cirkumfleks): ^ akutirani recesivni + dominantni morfem > cirkumflektirani drugotni dominantni jh + dominantni morfem: pbsl. *VV+ (II/1) > *V±V+ (I/2) (psl. *žerti *žbrešb (c/a) ® 'žreti' : *žerdlo (b) 'žrelo' < pbsl. *ger'tei (II/1) : *'gerdlan (I/2) < *gerdlan (II/1)); ^ b) Če cirkumflektiranemu recesivnemu morfemu neposredno sledi dominantni morfem, cirkumflektirani recesivni morfem postane cirkumflektirani drugotni do- 1—1 minantni morfem, tj. spremeni naglasno valenco (recesivni morfem > dominantni morfem), ne doživi pa metatonije: cirkumflektirani recesivni + dominantni morfem > cirkumflektirani drugotni dominantni + dominantni morfem: pbsl. *V V+ (II/2) > *V±V+ (I/2) (psl. *moldb *molda *moldo (c) 'mlad' : *moldb *molda (b) 'mlaj' < pbsl. *maldas *mal'da *maldan (II/2) : *'maldias (I/2) < *maldias (II/2)). m 5.5 Nastanek prabaltoslovanskega mobilnega naglasnega tipa Iz praindoevropskega oksitoniranega naglasnega tipa je (z izjemo v primerih, v katerih je po delovanju Hirtovega zakona v baltoslovanščini prišlo do nastanka bari-toniranega naglasnega tipa) nastal prabaltoslovanski mobilni naglasni tip, najverjetneje po vzoru praindoevropskega amfikinetičnega mobilnega naglasno-prevojnega tipa. Podrobnosti nastanka naglasnih značilnosti posameznih oblik znotraj mobilne- > O - ga naglasnega vzorca niso povsem jasne.35 V prabaltoslovanščini se tako glede na svoji praindoevropski izhodišči izoblikujeta dva dopolnjujoče razvrščena naglasna tipa glede na fonološko naglašenost korenov (dominantnost : recesivnost), ki sta ^ glede na tonem zložnika v osnovi imela vsak po dva naglasna podtipa. S 5.5.1 Prabaltoslovanski iicmobilni naglasni tip (I) Prabaltoslovanski nemobilni naglasni tip (I) je nastal iz praindoevropskega barito- ^ niranega naglasnega tipa (s fonološko naglašenim korenom) ter iz praindoevropskega oksitoniranega naglasnega tipa, ki je po delovanju Hirtovega zakona v prabaltoslovanščini prešel v baritonirani naglasni tip (fonološko nenaglašeni koren je postal fonološko naglašeni morfem), in sicer: A) podtip z akutiranim zložnikom v korenu (I/1): a) iz praindoevropskega baritoniranega naglasnega tipa z indoevropsko dolžino laringalnega nastanka (psl. *vblna (a) 'volna' < pbsl. *'uílna (I/1) 'volna', sti. urna < *uurna 'volna', lat. lana < *ulana 'volna' < pie. *h2ulh2neh2 'volna'; psl. *bratn (a) 'brat' < *b'ratras ^ pbsl. *b'ratSr (I/1) 'brat', sti. bhrata 'brat', gr. qpaxnp 'član istega rodu, plemena, družine', got. bropar 'brat' < pie. *bhréh2ter 'brat'; psl. *tylb (a) 'tilnik', sti. tulam 'šop, čop' < pie. *túh2lom); b) iz praindoevropskega baritoniranega naglasnega tipa z indoevropsko dolžino prevojnega nastanka (psl. *lipa (a) 'lipa' < pbsl. *'lépa (I/1) 'lipa' < pie. *leipeh2 'lepljiva'); c) iz praindoevropskega oksitoniranega naglasnega tipa po delovanju Hirtovega zakona (tudi v tistih primerih, kjer je v naglasnih vzorcih z oblikami z regularno umanjkanim naglasnim umikom pozneje po analogiji prišlo do posplošitve naglasnega mesta na kore- 35 V primerjavi z drugimi naglasoslovnimi modeli geneze prabaltoslovanskega naglasnega sistema Dybojev in Illič-Svityčev model nastanka naglasa v posameznih oblikah pregibalnih vzorcev ne pojasnjuje. ^ nu) (pbsl. *'dumas (I/1) 'dim' < pie. *dhuh2mós; pbsl. *g'riua (I/1) 'griva' < pie. W *gurih3uéh2; pbsl. *'pílnas *'pílna *pílnan (I/1) 'poln' < pie. *plh1nós *plh1néh2 N *plh1nóm); B) podtip s cirkumflektiranim ali kratkim zložnikom v korenu (I/2) iz prain-doevropskega baritoniranega naglasnega tipa s praindoevropsko kračino v korenu 0 (pbsl. *b'lusa (I/2) 'bolha', gr. yvXXa 'bolha' < pie. *bhlúseh2 'bolha'; psl. *zQbb s *zgba (d) 'zob' < pbsl. *'zambas (I/2) 'zob', sti. jámbhah 'zob', gr. yó^yog 'zob' < L pie. *gómbhos 'zob'; psl. *podi *poda (b) 'pod, tla' < pbsl. *padas (I/2) 'pod, tla', ° gr. nédov 'tla' < pie. *pódom, *pédom'3 pbsl. *'astras *'astra *'astran (I/2) 'oster', v gr. oxpoq 'koničast' < pie. *h2ékros *h2ékreh2 *h2ékrom 'oster').37 Z 1 5.5.2 Prabaltoslovanski mobilni naglasni tip (II) Prabaltoslovanski mobilni naglasni tip (II) je nastal iz praindoevropskega oksitoni-Z ranega naglasnega tipa (s fonološko nenaglašenim korenom), in sicer: A) podtip z akutiranim zložnikom v korenu (II/1): a) v korenih s praindoe-p vropsko prevojno dolžino (psl. *golva *golvQ (c) 'glava' < pbsl. *gál'ua *gáluan i (II/1) 'glava' < pie. *gholuéh2; psl. *smdrdb (c) 'smrad' < pbsl. *smárdas (II/1) S 'vonj, smrad' < pie. *smdrdós; psl. *mqso (c) 'meso' < pbsl. *mémsan (II/1) 'meso', Pn sti. mamsám 'meso', got. mimz 'meso' < pgerm. *mimzán < pie. *memsóm 'meso'); 1 b) v korenih s prabaltoslovansko dolžino, nastalo po Winterjevem zakonu (psl. 7 *nagb *naga *nago (c) 'nag' < pbsl. *nogas *no'ga *nogan (II/1) 'nag' < *noguós • *noguéh2 *noguóm < pie. *noguós *noguéh2 *noguóm 'nag'); c) v tistih primerih, ko 1 je v naglasnih vzorcih z oblikami z regularno umaknjenim naglasom po delovanju • Hirtovega zakona po analogiji prišlo do posplošitve naglasnega mesta na končnici 2 (pbsl. *giuas *gi'ua *giuan 'živ' (II/1) < pie. *guih3uós *guih3uéh2 *guih3uóm); B) podtip s cirkumflektiranim ali kratkim zložnikom v korenu (II/2) v korenih s praindoevropsko kračino (psl. *céna *céng (c) 'cena' < pbsl. *kai'na *kainan (II/2) 'cena', gr. noivr¡ 'odkupnina, plačilo' < pie. *kuoinéh2 'kazen, povračilo, odkupnina, vrednost, cena'; psl. *zima *zímg (c) 'zima' < pbsl. *zei'ma *zeiman (II/2) 'zima' ^ *gheimeh2 ^ pie. *ghéiom *ghimés (^ gr./a/urnv 'zima, mraz, vihar', gr. ' Iz praindoevropskih baritoniranih samostalnikov o-jevske sklanjatve srednjega spola s praindoevropsko kračino v korenu so v praslovanščini nastali praslovanski samostalniki o-jevske sklanjatve moškega spola naglasnega tipa b (pie. *podom > psl. *podi,). Do prehoda srednji spol > moški spol je prišlo zaradi glasovne spremembe pie. *-om > psl. *-b (: pie. *-om > psl. *-o). Pri praslovanskih samostalnikih srednjega spola z nemobilnim naglasnim tipov (pie. *leh1tom > psl. *le'to), pri katerih bi pričakovali enako glasovno spremembo (pie. *leh1tom > psl. **letb), je prišlo do analogne posplošitve izglasnega psl. *-o, in sicer pri v praindoevropščini pogosto naglašenih priponskih obrazilih (pie. *-to-, *-lo-, *-tlo-), dokaz omahovanja pa so dvojni odrazi (pie. *tuh2lom > psl. *tylb, *tylo) (Hirt 1893; Illič-Svityč 1963: 131-133). Premenjevanje prabaltoslovanskega akuta in cirkumfleksa oziroma kračine znotraj pre-gibalnega vzorca je posledica premenjevanja zlogovne strukture v praindoevropščini (prisotnosti laringala v položaju pred soglasnikom : odsotnost laringala v položaju pred samoglasnikom ali pred *i) (psl. *melti *melešb (b/a) < *'meltei *'meliesei (I/1//I/2) < *melh2tei *melie- < pie. *melh2tei *melh2ie-). /sfaa 'zima, mraz, vihar', sti. héman 'pozimi' < *gheim-; lat. hiems 'nevihta, zima, ^ mraz' < *ghiem-); psl. *noga *nogQ (c) 'noga' < pbsl. *na'ga *nagan (II/2) 'nohti, jh noga' < pie. *h3nog"éh2 'nohti'; psl. *méxb (c) 'meh, vreča' < pbsl. *maišas (II/2) ® 'meh, vreča', sti. mesáh 'oven' < pie. *moisós 'oven, ovčja koža'; psl. *süxb *suxa ^ *süxo (c) 'suh' < pbsl. *sausas *sau'sa *sausan (II/2) 'suh', sti. kosah 'izsušujoč', hom. gr. avoq 'suh' < pie. *h2sausos *h2sauseh2 *h2sausom 'suh'; psl. *bosb *bosa M *boso (c) 'bos' < pbsl. *basas *ba'sa *basan (II/2) 'bos', stvn. bar 'bos, nag' < pgerm. *bazás < pie. *bhosós *bhoséh2 *bhosóm 'bos, nag').38 HH CL 6 Zaključek SI Relativna kronologija naglasnih pojavov od praindoevropščine preko prabaltoslo-vanščine do praslovanščine bi bila v luči moskovske naglasoslovne šole lahko sledeča: (1) prabaltoslovanski naglasni umik po Hirtovem zakonu (z Illič-Svityčevo dopolnitvijo) (pie. *dhuh2mós > pbsl. *'dumas 'dim') in posledično nastanek prabal-toslovanskih bariton iz dela praindoevropskih oksiton; (2) oblikovanje prabaltoslovanske naglasne valence morfemov na osnovi njihove praindoevropske naglašenosti oziroma nenaglašenosti (pie. *h2ujh2neh2, *bhlúseh2 > pbsl. *uiln-{+)) 'volna', *blus-{+) 'bolha' : pie. *gholuéh2, *k-oinéh2 > pbsl. *galu-(_) 'glava', *kain-{ ) 'cena'); (3) nastanek prabaltoslovanskih tonemskih nasprotij akut : cirkumfleks/kra- S čina na osnovi praindoevropskih kolikostnih nasprotij dolžina : kračina (prvi de Saussurjev zakon ali zakon stóti) (pie. *plh¡nós, *leipeh2 : *ujkuos > pbsl. *pílnas H' 'poln', *lépa 'lipa' : *uilkas 'volk'); (4) prabaltoslovanska metatonija tipa recesivni akut > drugotno dominantni cirkumfleks v položaju pred naglasno dominantnim morfemom (pbsl. *gér{_ttéi{_) : *gér{ )dlan{+) > *ger(±)dlan(+)); (5) nastanek prabaltoslovanskega mobilnega naglasnega tipa iz indoevrop-skega oksitoniranega ali mobilnega naglasnega tipa po vzoru indoevropskega am-fikinetičnega naglasno-prevojnega tipa (pie. *gholuéh2, *kioinéh2 ^ pbsl. *gál'ua *gáluan (II/1) 'glava', *kai'na *kainan (II/2) 'cena'); (6) praslovanski naglasni umik po Hirtovem zakonu (Illič-Svityčeva dopolnitev za slovanščino) (pbsl. *grüz'téi, *gér'téi (II/1) > psl. *gryzti, *žerti (c/a); pbsl. *nagt'ka, *bardavt'ka (II/2) > psl. *nožica, *bordavica (F2); pbsl. Dpl *naga'mus, Lpl *naga'su, Ipl *naga'mts > psl. Dpl *nogamb, Lpl *nogaxb, Ipl *nogami) in po- 38 Baltščina in slovanščina se v vseh primerih naglasno ne ujemata, kar bi lahko kazalo na različni praindoevropski naglasni izhodišči vzporednice na segmentni ravni: lit. ranka, Gsg rankos, rankq. (2) 'roka' < *uronkeh2 (> pgerm. *uranxo > stnord. rg 'vogal') : psl. *rgka *rgkg (c) 'roka' (> knj. sln. (roka) roko, nar. sln. roka roko, nštok. ruka ruku, čak. ruka ruku, rus. pyKa pyvy, češ. ruka ruku) < *uronkeh2 (> pgerm. *urango > stnord. rgng 'rebro') (Illič-Svityč 1963: 23-24, 101). ^ sledično nastanek praslovanskih naglasnih tipov c/a in F2 znotraj baltoslovanskega W naglasnega tipa II/1; (7) praslovanski naglasni pomik po Dybojevem zakonu (pbsl. *b'lusa *b'lusan 1—1 (I/2), *uai'nikas *uäi'nikä (I/2) > psl. *blbxa *blbxq (b) 'bolha', *venbcb *vemca ^ (B) 'venec') in posledično nastanek praslovanskega naglasnih tipov b, B, D, E, Fp 0 G iz prabaltoslovanskega naglasnega tipa I/2; (8) praslovanska nevtralizacija tonemskih nasprotij v fonološko nenaglašenih L oblikah (Meilletov zakon) in posledično sovpad prabaltoslovanskih naglasnih tipov Q II/1 in II/2 v praslovanski naglasni tip c/C v večini primerov (Asg pbsl. *gäluän v (II/1), *käinän (II/2) > psl. *goluQ (c) 'glava', *ceng (c) 'cena'); (9) poznopraslovanski naglasni umik s polglasnika v šibkem položaju in 1 posledično nastanek poznopraslovanskega novega akuta (psl. *morišb, *nesešb, *trqsešb, *gryzešt> > *morišb, *nesešb, *trqsešb, *gryzešb); (10) poznopraslovanski naglasni umik z nestaroakutiranega srednjega zloga A znotraj praslovanskega naglasnega tipa b in posledično nastanek poznopraslovan-p skega novega akuta (psl. *možešb *možete; *blQdišb *blgdite, *nosišb *nosite > i *možešb *možete; *blQdišb *blQdite, *nosišb *nosite). S K 1 Literatura i -4 • Bezlaj 1995 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika III, Ljubljana, 1995. • Bezzenberger 1877 = Adalbert Bezzenberger, Beiträge zur Geschichte der litau- ischen Sprache auf Grund litauischer Texte des XVI. und XVII. Jahrhunderts, Göttingen, 1877. Dolobko 1927 = mhahh ,3,ono6Ko, hohe - Ho^ect, öceHt - oceHect, 3HMa - 3HMyct, neTo - neToct, Slavia (Praha) 5 (1927), 678-717. Dybo 1958 = BnagHMHp Ahtohobhh ,3,bi6o, O gpeBHeämen MeTaTOHHH b cnaBrncKOM rnarone, Bonpocbi n3UKo3HaHun (MocKBa), 1958, M 6, 55-62. Dybo 1971 = BnagHMHp Ahtohobhh ,3,bi6o, 3aKOH BacHnteBa-,3,ono6Ko h aK^eHTya^M $opM rnarona b gpeBHepyccKOM h cpegHe6onrapcKOM, Bonpocu H3UK03HaHUH (MocKBa) 1971, M 2. Dybo 1971a = BnagHMHp Ahtohobhh ,3,bi6o, O ^pa3OBHX MO,^H$HKa^mX ygapeHm b npacnaB^HCKOM, CoeemcKoe cnaenHoeedeHue (MocKBa) 1971, M 6. Dybo 1981 = BnagHMHp ahtohobhh ,3,bi6o, CnaenHcKan aK^Hmonoeun, MocKBa, 1981. Dybo 2000 = BnagHMHp ahtohobhh ,3,bi6o, Moptyonoausoeambie napadueMamunecme a^eHmmie cucmeMu, MocKBa, 2000. Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1990 = BnagHMHp ahtohobhh ,3,bi6o - TanHHa HropeBHa 3aMATHHa - Cepren .hbbobhh HHKonaeB, OcHoeu cnaenHCKou a^eHmonoeuu, MocKBa, 1990. Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1993 = BnagHMHp ahtohobhh ,3,bi6o - ranHHa HropeBHa 3aMaTHHa - Cepren .hbbobhh HHKonaeB, OcHoeu cnaenHCKou a^eH-monoauu: cnoeapb, MocKBa, 1993. Forssman 2001 = Berthold Forssman, Lettische Grammatik, Dettelbach: Verlag ^ J. H. Röll, 2001 (Münchener Studien zur Sprachwissenschaft 20). Fortunatov 1880 = Filip Fedorovic Fortunatov, Zur vergleichenden Betonungsle- ® hre der lituslavischen Sprachen, Archiv für slavische Philologie (Berlin) 4 ,!_ (1880), 575-589. Hanssen 1885 = Friedrich Hanssen, Der griechische circumflex stammt aus der 1—1 ursprache, Zeischriftfür vergleichende Sprachforschung 27 (1885), 612-617. Hirt 1893 = Hermann Hirt, Zu den slavischen Auslautsgesetzen, Indogermanische Forschungen (Strassburg) 2 (1893), 337-364. Hirt 1895 = Hermann Hirt, Der indogermanische Akzent: ein Handbuch, Strassburg, 1895. Hraste - Simunovic 1979 = Mate Hraste - Petar Simunovic, Cakavisch-deutsches Wörterbuch, unter Mitarbeit und Redaktion von Reinhold Olesch, Köln -Wien: Böhlau Verlag, 1979. Illic-Svityc 1963 = BnagncnaB MapKOBHH RnraHH-CBHTtra, HMeman a^eHmya^n e öanmuücKOM u cnaeHHCKOM: cydböa a^eHmya^oHHbix napadu£M, MocKBa, 1963. Ivsic 1911 = Stjepan Ivsic, Prilog za slavenski akcenat, Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti (Zagreb) 187 (1911), 133-207. Jakobson 1963 = PoMaH OcnnoBHH ^ko6coh, OntiT ^oHonorrnecKoro nogxoga k HCTopHHecKHM BonpocaM cnaBmcKon a^eHTonorHH, American Contributi- ^ ons to the Fifth International Congress of Slavists: Sofia, 1963, The Hague, M 1963, 1-26. Kortlandt 1974 = Frederik Kortlandt, Old Prussian accentuation, Zeitschrift für ver- W gleichende Sprachforschung 88 (1974), 299-309. Lehfeldt 2009 = Werner Lehfeldt, Einführung in die morphologische Konzeption der slavischen Akzentologie, München, 32009 (4993, 22001). Leskien 1881 = August Leskien, Die Quantitätsverhältnisse im Auslaut des Litauischen, Archiv für slavische Philologie, Heidelberg 5 (1881), 188-190. Lietuviq. kalbos institutas 1997 = Lietuviq. kalbos institutas, Dabartines lietuvi^ kal-bos gramatika, Vilnius, 31997. Lietuviq. kalbos institutas 2000 = Lietuviq. kalbos institutas, Dabartines lietuvi^ kalbos zodynas, Vilnius, 42000. Loncaric 1996 = Mijo Loncaric, Kajkavsko narjecje, Zagreb, 1996. Mathiassen 1996 = Teije Mathiassen, A short grammar of Lithuanian, Columbus, 1996. Meier-Brügger 2010 = Michael Meier-Brügger, Zu den Flexionsparadigmen und ihren Ablautklassen, Indogermanische Sprachwissenschaft, Berlin - New York, 32010 (12000, 22002). Meillet 1902 = Antoine Meillet, O HiKoToptixi aHoManiaxi ygapeHia Bi cnaBÄHCKHxi atiKaxi, PyccKiü $UMonoemecKiü etcmHUKb (Warszawa) 48 (1902), N° 3-4, 193-200. Piesarskas - Svecevicius 2002 = Bronius Piesarskas - Bronius Svecevicius, Nauja-sis lietuvi^-angl^ kalb^ zodynas, Vilnius, 2002. ^ Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar: transliterirana izdaja, Ljubljana, 2006 ('1894/95) (elektronska različica). N de Saussure 1894 = Ferdinande de Saussure, À propos de l'accentuation lituanienne, Mémoires de la Société de Linguistique de Paris (Paris) 8 (1894), 425-446. ^ de Saussure 1896 = Ferdinande de Saussure, Accentuation lituanienne, Anzeiger für indogermanische Sprach- und Altertumskunde: Beiblatt zu den Indogermani- s sehen Forschungen (Straßburg) 6 (1896), 157-166. L Snoj 2003 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana, 22003 ('1997). ° Snoj 2009 = Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljubljana, 2009. SP = Slovenski pravopis, Ljubljana, 2001 (elektronska različica). i SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V, Ljubljana, 1970-1991 (elektronska različica). Z Stang 1957 = Christian S. Stang, Slavonic Accentuation, Oslo, 1957. A Stanonik 1977 = Marija Stanonik, Govor Žirovske kotline in njenega obrobja, Slavistična revija (Ljubljana) 25 (1977), 293-309. 1 Steenwijk 1992 = Han Steenwijk, The Slovene dialect of Resia: San Giorgio, Am- sterdam - Atlanta (GA), 1992. Fl Streitberg 1894 = Wilhelm Streitberg, Die indogermanische Sektion auf der Wiener Philologenversammlung, 23.-27. Mai 1893, Anzeiger für indogermanische Sprach- und Altertumskunde: Beiblatt zu den Indogermanischen Forschungen (Straßburg) 3 (1894), m 6, 162-168. o Stundžia 1995 = Bonifacas Stundžia, Lietuvi^ bendrinès kalbos kirčiavimo sistema, Vilnius, 1995. 2 Šahmatov 1901 = A^eKcaHgp A. fflaxMaToB, Die serbokroatische Betonung südwest- licher Mundarten von Milan Rešetar, Wien, 1900, Hseicmin omdineHin pyccKa^o H3bma u cnoeecHocmu HMnepamopcKoü aKedeMiu HayKb (CaHKTneTep6yprt) 6 (1901 (1903)), 339-353. Šahmatov 1915 = A^eKcaHgp A. fflaxMaToB, OnepKb dpeeHiürna£0 nepioda uemopiupyccKa£0H3bma, neTporpagt, 1915. Šekli, Matej: Ledinska imena v kraju Livek in njegovi okolici: doktorsko delo, Ljubljana, 2006 (razmnoženo). Vasiljev 1905 = .HeoHHg ,Ha3apeBHH BacrateB, Kt HCTopin 3ByKa t Bt MoCKOBCKOMt roBopt B XIV-XVII BtKaxt, Hseicmin omdineHin pyccKa^o H3bma u cnoeecHocmu HMnepamopcKoü aKedeMiu HayKb (CaHKTneTep6yprt) 10 (1905), m 2,177-227. Vasiljev 1905a = .HeoHHg ,Ha3apeBHH BacrateB, 3aMtTKa o6t a^eHTOBKt HecKnoMeMaro nprnaeria Ha -nb, MypHanb MuHucmepcmea Hapo^Ha^o npocei^eHin (C.-neTep6yprt) 1905, aBr., 464-469. Vasiljev 1929 = .HeoHHg ,Ha3apeBHH BacrateB, O 3HaneHHH KaMopti b HeKOToptix gpeBHepyccKHx naMaTHHKax XVI-XVII BeKOB: k Bonpocy o npoH3HomeHHH 3ByKa o b BenHKopyccKoM Hepe^HH, CôopHUK no pyccKOMy H3biKy u cnoeecHocmu (.HeHHHrpag) I (1929), m 2. Zaliznjak 1985 = AHgpen AHaTonteBHH 3anH3MK, Om npacnaenHCKoü a^eHmya^u kpyccKoü, MocKBa, 1985. Prehistory of the Proto-Slavic accent system according to the Moscow Accen- tological School Summary According to the Moscow Accentological School, the relative chronology of ac- 1—1 cent-related phenomena from Proto-Indo-European through Proto-Balto-Slavic to Proto-Slavic appears to be as follows: (1) Proto-Balto-Slavic accent retraction by Hirt's Law (in Illic-Svityc's modification) (PIE. *dhuh2môs > PBS. *'dumas 'smoke'), which is, consequently, responsible for the transition of the affected Proto-Indo-European oxytones to Proto-Balto-Slavic baritones; (2) The emergence of Proto-Balto-Slavic accentual valence in morphemes, constituted on the basis of Proto-Indo-European stress (PIE. *h2ulh2neh2, *bhluseh2 > PBSl. *uiln-(+) 'wool', *blus-(+) 'flea' : PIE. *gholuéh2, *kuoinéh2 > PBSl. *galu-() 'head', *kain-() 'price'); (3) The manifestation of Proto-Indo-European quantitative opposition long vs. short as Proto-Balto-Slavic tonal opposition acute vs. circumflex or short (de Saussure's First Law or the "stôti" Law) (PIE. *plh1nôs, *leipeh2 : *ulkuos > PBSl. ^ *pilnas 'full', *léipa 'lime' : *uilkas 'wolf); (4) Proto-Balto-Slavic metatony of the type recessive acute > circum- ^ flex of secondary dominance before an accentually dominant morpheme (PBSl. 1—1 *gér(_)téi(_) : *gër()dlàn(+) > *gër ^dlàn (5) The development of the mobile Proto-Balto-Slavic accentual paradigm, W based on Proto-Indo-European oxytones or mobile accentual paradigms remod- ^ eled on the amphikinetic accent-ablaut type reconstructed for Proto-Indo-European (PIE. *gholuéh2, *kroinéh2 ^ PBSl. *gàl'ua *gàluan (II/1) 'head', *zëi'ma *zëimân (iI/2) 'winter'); (6) Proto-Slavic accent retraction by Hirt's Law (modification for Slavic by Illic-Svityc) (PBSl. *gruz'téi, *gér'téi (II/1) > PSl. *gryzti 'to bite', *zërti (c/a) 'to devour'; PBSl. *nagt'ka, *bârdavt'ka (II/2) > PSl. *nozïca 'small foot', *bordav'ica (F2) 'wart'; PBSl. Dpl *naga'mus, Lpl *naga'su, Ipl *naga'mts > PSl. Dpl *nogamb, Lpl *nogaxb, Ipl *nogami 'legs') and, consequently, the development of Proto-Slavic accentual paradigms c/a and F2 from Proto-Balto-Slavic accentual paradigm II/1; (7) Proto-Slavic accent shift by Dybo's Law (PBSl. *b'lusa *b'lusan (I/2), *uâi'nikas *uâi'nikô (I/2) > PSl. *blbxà *blbxq (b) 'flea', *vénbcb *vénbcà (B) 'wreath') and, consequently, the development of Proto-Slavic accentual paradigms b, B, D, E, Fj and G from Proto-Balto-Slavic accentual paradigm I/2; (8) Proto-Slavic tonal neutralization in phonologically unstressed forms (Meillet's Law), which in the majority of cases led to the merger of Proto-Balto-Slavic accentual paradigms II/1 and II/2, now constituting Proto-Slavic accentual paradigm c (Asg PBSl. *gàluan (II/1), *kainan (II/2) > PSl. *gôluç (c) 'head', *cënç (c) 'price'); (9) Late-Proto-Slavic accent retraction from the reduced vowels jer or jor in ^ so-called weak position, leading to the appearance of the Late-Proto-Slavic neoN acute toneme (PSl. *morisb, *nesesb, *trqsesb, *gryzesb > *morisb 'you murder', 1—1 *nesesb 'you carry', *trqsesb 'you agitate', *gryzesb 'you bite'); (10) Late-Proto-Slavic accent retraction from vowels with non-acute intona-O tion in medial syllables (affecting accentual paradigm b) and, consequently, the s emergence of the Late-Proto-Slavic neo-acute toneme (PSl. *mozesb *mozete; L *blgdisb *blgdite, *nosisb *nosite > *mozesb *mozete 'you can'; *blQdisb *blQdite q 'you roam', *nosisb *nosite 'you carry'). V Z A P S K K) O Vezljivost odrazov praslovanskega glagola *mysliti v zgodovini izbranih slovanskih jezikov Robert Grošelj m Cobiss: 1.01 a V razpravi je analizirana vezljivost odrazov praslovanskega glagola *mysliti v zgodovini izbranih slovanskih jezikov (slovenščina, stara cerkvena slovan-ščina, hrvaščina, srbščina, češčina, poljščina in ruščina). Opredeljeni so pomeni glagolov, po pomenih so oblikovani pomenski in vezavnostni vzorci, določena je njihova stabilnost, razvojne značilnosti in medsebojna konkurenčna razmerja. Vezljivostne lastnosti glagolov so primerjane tudi medjezikovno. ^ Ključne besede: odrazi praslovanskega *mysliti, vezljivost, vezava hJ The valency of reflexes of the Proto-Slavic verb *mysliti in the history of selected Slavic languages Abstract: This article analyzes the valency ofreflexes ofProto-Slavic *mysliti in the history of selected Slavic languages (Slovenian, Old Church Slavic, Croatian, Serbian, Czech, Polish, and Russian). It defines the meanings of verbs, semantic and government patterns are shaped based on these meanings, and it defines their stability, developmental characteristics, and competition with one another. The valency qualities of verbs are also compared between languages. Keywords: reflexes of Proto-Slavic *mysliti, valency, government 0 Uvod V razpravi je predstavljen razvoj vezljivosti odrazov pslov. *mysliti v slovenščini, stari cerkveni slovanščini, hrvaščini, srbščini, češčini, poljščini in ruščini. Na podlagi slovarskih del je opredeljeno pomenje odrazov pslov. *mysliti (t. i. medjezikovno primerljivi pomeni), s pomočjo korpusa, ki ga sestavljajo besedilni zgledi iz celotnega knjižnojezikovnega razvoja izbranih slovanskih jezikov, pa so določene vezljivostne značilnosti glagolov, kot se kažejo skozi zgodovino. Po posameznih pomenih glagolov so vzpostavljeni najprej pomenski in nato vezavnostni vzorci, določena je njihova stabilnost, razvojne značilnosti in medsebojna konkurenčna razmerja. Vezljivostne značilnosti glagolov so primerjane med seboj. Iz medjezikovne sopostavitve vzorcev se lahko izluščijo stabilni vzorci, ki zaznamujejo vse, več ali samo enega od slovanskih jezikov (skupaj s časovno opredelitvijo), izpostavljena pa je tudi relevantnost tistih nestabilnih vzorcev, ki se pojavljajo v več slovanskih jezikih. Namena diahrone vezljivostne analize odrazov pslov. *mysliti v izbranih slovanskih jezikih sta dva: (1) dokazati, da z variiranjem pomena glagolov variirata ^ njihova vezljivost in vezava (prim. Žele 2003); (2) opozoriti na podobnosti in raz- ^ like vezljivostnih značilnosti odrazov pslov. *mysliti med slovanskimi jeziki (tudi N zgodovinsko).1 i ^ 0.1 Gradivo in korpus 0 0.1.1 Gradivo razprave predstavljajo odrazi pslov. *mysliti (tudi *mysleti) v iz-s branih slov. jezikih: stcsl. mjicihth, sln. misliti, srb./hrv. misliti; češ. myslet (star. L myslit), polj. myslec (star. myslic); rus. muc^hti. Poleg njih so v nekaterih slo° vanskih jezikih izpričane tudi modifikacijske izpeljanke (drugotni nedovršniki) tipa v srb./hrv. mišljati, mišljeti, češ. myslivati (brez zgledov v analiziranih virih), polj. myslac in rus. muc^hbeth, Mi>iiii.iiiBaTii (obravnavani so posebej). Glagoli po- 1 mensko spadajo med mišljenjske, kot takšne pa se jih da opredeliti tudi etimološko.2 Z 0.1.2 Korpus za vezljivostno analizo glagolov sestavljajo izpisi celotnih besedilA nih zgledov iz slovarskih in neslovarskih del, ki pokrivajo ves knjižnojezikovni p razvoj slovanskih jezikov. Izpisani zgledi z izpričanimi vezljivostnimi značilnostmi glagolov so bili na S podlagi uveljavljenih zapisov (prim. predvsem SPP) oblikovani v pomenske in ve-zavnostne vzorce, primerne za vezljivostno analizo. i o 0.2 Metode -4 • 0.2.1 Pomenska analiza glagolov izhaja iz pomenskih razlag v analiziranih slo-o varskih virih. Pomenske razlage se je skušalo uravnotežiti s preveritvijo besedil- • nih zgledov, poskus dopolnitve pa je slonel na sintagmatskem načelu slovarskega 2 pomena: slovarski pomen izkazuje podredno razmerje pomenskih sestavin s skladenjsko vodilno uvrščevalno pomensko sestavino (UPS) in skladenjsko odvisnimi razločevalnimi pomenskimi sestavinami (RPS; Vidovič Muha 2000: 53). Na ta način so se vzpostavili t. i. medjezikovno primerljivi pomeni, tj. pomeni z enako UPS in čim več prekrivnimi RPS, ki omogočajo primerjavo vezljivostnih značilnosti med slovanskimi jeziki. Relativna razvrstitev pomenov temelji na kriteriju pogostnosti, sistematizacija zgledov, ki sledi zgodovinskorazvojnemu urejevalnemu načelu, pa omogoča opredelitev pomenov z vidika časovne ustaljenosti (v katerem obdobju se pomen pojavlja). 0.2.2 Vezljivostna analiza glagolov temelji na sodobnih vezljivostnih obravnavah (prim. Karolak 1984; VV 1987; Žele 2001). Vezljivost je zmožnost določene bese- Razprava je nastala na podlagi dela avtorjeve disertacije Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih (2010; mentorici prof. dr. Alenka Šivic-Dular in prof. dr. Andreja Žele). Predhodna različica razprave je bila predstavljena na Lingvističnem krožku Filozofske fakultete v Ljubljani 8. novembra 2010; diskutantom se zahvaljujem za nasvete in pripombe. Etimološki komentar: Pslov. *myslb, rod. *mysli in izsam. *mysliti, vzporedno *mysleti (A. Vaillant domneva, da je nedoločniška osnova na -e- nadomestila starejšo na -i-; ESSJa 21: 43-44, 45-46); ide. *mudhsl(i)- ali *mudhtl(i)- iz ide. baze meudh- 'paziti na, misliti na' (Snoj 2003: 404; ESJS: 508-509). 2 de (nosilca vezljivosti),3 da veže nase napovedljivo število vezljivostnih položajev ^ - je napovedljivost/obveznost skladenjskih mest (nasproti družljivosti, ki označuje jh prosta mesta). Obvezna skladenjska mesta, ki so napovedljiva iz pomenske usmer- ® jenosti glagola, so zasedena s t. i. določili v določeni slovnični obliki (strukturno- ^ skladenjska vezljivost; Žele 2001: 13).4 Pomenska usmerjenost oz. pomenskoskladenjska vezljivost (z udele- 1-1 ženskimi vlogami) je lastnost nosilca vezljivosti, da s svojim pomenom jezikovno odraža določeno zunajjezikovno mikrosituacijo. Pomenske entitete, ki ustrezajo predmetnim ali abstraktnim sestavinam zunajjezikovne mikrosituacije, so udeleženci, medtem ko njihovo vsebinsko opredelitev pokrivajo udeleženske vloge (npr. Toporišič 1982: 21; SČ 1998: 38-41; prim. Orešnik 1992). Na podlagi aktualizacije5 glagolskih pomenov v besedilnih zgledih so bile določene tudi pomenskoskladenjske značilnosti odrazov pslov. *mysliti v slovanskih jezikih: določeni so bili udeleženci, na podlagi glagolskih pomenov, pomenskih in skladenjsko-oblikovnih lastnosti udeležencev so se oblikovale udeleženske vloge. Pomensko (vezljivostno) razmerje med udeleženci, ki ga usmerja nosilec vezljivosti oz. usmerjenosti, ponazarjajo pomenski (vezljivostni) vzorci, npr. nosilec mišljenja - vsebina. Pomenska usmerjenost se izrazno uresničuje v strukturnoskladenjski ve-zljivosti, ki je v raziskavi poimenovana vezava (po Dular 1982). Udeleženci se skladenjsko oz. besedilno realizirajo kot določila6 v določeni slovnični obliki (gre za oblikoslovne, oblikoskladenjske kategorije tipa sklon, nedoločnik, odvisnik itn.). Vezava je vpliv skladenjsko odločilnih slovarskih lastnosti besedne podstave no- N silca vezljivosti na izbiro kategorialnih (neslovarskih) lastnosti določila (slovnična oblika) oz. predvidljivosti teh lastnosti na podlagi slovarskih lastnosti nosilca ve-zljivosti (prir. po Dular 1982: 78). Na osnovi ugotovljenih pomenskih (vezljivostnih) razmerij in udeležencev so se razkrile strukturnoskladenjske značilnosti odrazov pslov. *mysliti, tj. izpostavila so se določila oz. določilne možnosti. Vzporednost pomenskega in strukturnega vezljivostnega razmerja v okvirih posameznih pomenov je prikazana s pomočjo vezavnostnih vzorcev, ki predstavljajo formulski prikaz vseh določilnih realizacij pomena glagolskega leksema, npr. Snom - VF - SENT. V okvirih posameznih pomenov je bil določen časovni lok pojavljanja vzorca, njegova stabilnost oz. ne- Najbolj tipični nosilci vezljivosti so glagoli, pridevniki (označujejo različna stanjska lastnostna razmerja), poleg njih pa še izglagolski in izpridevniški samostalniki (Žele 2001: 15). Nepolnopomenski glagoli oz. glagoli v pomožniški vlogi kot slovničnofunkcijska jedra povedi lahko v okviru strukturnoskladenjske vezljivosti uvajajo samo neudeležensko povedkovodoločilno vezljivost (Žele 2001: 13). Prim. pojmovanje (besedilne) aktualizacije pri R.-A. de Beaugrandu in W. U. Dresslerju (Beaugrande - Dressler 1992: 33). Določila so lahko na levi ali desni strani jedra (nosilca vezljivosti). T. i. levi vezljivosti pripadajo določila v skladenjski funkciji osebka (v nekaterih vezljivostnih pristopih tudi logičnega osebka), medtem ko ostala določila pripadajo t. i. desni vezljivosti (prim. tovrstno ločevanje pri J. Toporišiču, npr. 1982: 82-119). 4 ^ stabilnost, vzorci pa so bili glede na stabilnost primerjani med seboj.7 Na koncu so ^ bile vezljivostne značilnosti glagolov primerjane tudi med jeziki. Z i ^ 1 Pomeni odrazov pslov. *mysliti v izbranih slovanskih jezikih O s Odrazi pslov. *mysliti (gl. razdelek 0.1.1) izkazujejo tele medjezikovno primerljive L pomene:8 Preglednica 1: Pomeni odrazov pslov. *mysliti v izbranih slovanskih jezikih s časovno opredelitvijo Z Z A P m K 2 0 1 Preglednica 2: Pomeni izpeljank z *mysliti v skladenjski podstavi v izbranih slovanskih jezi- 2 kih s časovno opredelitvijo stcsl. sln. srb./hrv. češ. P°lj. rus. (a) 'misliti, razmišljati' 16.-20. st. (do) 15.-20. st. (do) 16.-20. st. (do) 16.-20. st. 11.-20. st. (b) 'imeti namen, nameravati' 16.-20. st. (do) 15.-20. st. (do) 16.-20. st. (do) 16.-20. st. 11.-20. st. (c) 'misliti, snovati v škodo/ korist' 16.-19. st. 16.-20. st. (do) 16. st. (do) 16.-18. st. 11.-18. st. (d) 'skrbeti za; upoštevati' 16.-20. st. 16.-20. st. (e) 'pričakovati' 18. st. srb./hrv Polj. rus. mišljati mišljeti myslac MIC. IIIIUIIII MumiiBaiu (a) 'misliti, razmišljati' 19., 20. st. 19., 20. st. (b) 'imeti namen, nameravati' 17. st. (c) 'misliti, snovati škodo /.../' 16. st. 16. st. 17. st. 7 Kot stabilen vzorec se obravnava gradivsko dobro izkazan vzorec, ki se pojavlja v načeloma daljšem časovnem obdobju (za krajše obdobje mora zadostiti pogoju zelo dobre gradivske izpričanosti). Nestabilen vzorec je gradivsko šibko izkazan vzorec, ki se pojavlja v krajšem časovnem obdobju; kot nestabilni se obravnavajo tudi vzorci, ki se pojavljajo v daljših obdobjih, a so izkazani s sporadičnimi, osamljenimi zgledi. - Ob relativno fragmentarnem korpusu je treba računati z neizkazovanjem vezljivostnih možnosti (tj. pomenskih in vezavnostnih vzorcev) v posameznih obdobjih. Tovrstne »pomenske praznine« se zapolnijo, če je vezljivostna možnost izkazana v prehodnih in poznejših obdobjih. 8 Pomeni so bili oblikovani na osnovi naslednjih del: stcsl. SJS II (247-248), SS (337); sln. Plet. I (580), SSKJ (557); srb./hrv. ARj VI (761-765, 773-774), RSHJ XII (635-637, 672), RSHKJ III (383-384), RHKKJ II (667-668); češ. Gebauer II (424-425), Jungmann II (524525), Kott I (1093-1094), PSJČ II (1014-1015), SPP (109-110), SSpoj (140); polj. SlStp IV (374-377), S116 XV (282-291), Linde III (183-184), SlWarsz II (1087), SJP IV (938-940); rus. SRja11-17 IX (332-333, 339), SRja18 XIII (96), Pušk II (648), SSRja VI (1420-1421). 2 Vezljivost odrazov pslov. *mysliti po posameznih pomenih Odraze pslov. *mysliti v okviru leve vezljivosti zaznamuje Snom z oznako človeško; ® glagoli izkazujejo namreč pomene, ki so lastni človeški duševnosti in obnašanju. 2.1 Pomen (a) 'misliti, razmišljati' Pomen (a) izkazujejo stcsl. mjcihth, sln. misliti, srb./hrv. misliti; češ. myslet, polj. myslec in rus. muc^eti (podobno velja za izpeljanki srb./hrv. mišljati in mišljeti). m h« 2.1.1 Pri pomenu (a) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mišljenja - vsebina. Na podlagi gradiva sklepam, da sta med stabilnimi (bolj stabilnimi) vezavnostni-mi vzorci dominantna Snom - VF - Sak in Snom - VF - SENT, ki se kontinui- ^ rano pojavljata v vseh izbranih slovanskih jezikih (do sodobnosti). Določili Sak, SENT bi lahko v opredeljenem pomenu obveljali za najbolj ustaljeni obliki za izražanje vsebine mišljenja. Na mestu Sak se razvojno uveljavljajo zaimenske oblike ali samostalniki ekstenzivnega pomena (v vlogi teme mišljenja Sak nadomeščajo predložnosklonske oblike, prim. za rus. Popova 1978: 349-350).9 Med vezavnostnimi vzorci, ki so stabilni v vsaj dveh jezikih, se pojavljata srb./hrv., rus. (do sodobnosti), češ., polj. (do vključno 19. st.) Snom - VF - oSlok (nestabilen v stcsl., sln. 20. st.) in sln., srb./hrv., češ. (do sodobnosti) Snom - VF -naSak (nestabilen v polj. 16. st., rus. 17. st.; ni izkazan v stcsl.).10 Določilo oSlok >4 se v sln. in hrv. jeziku uveljavi šele v 19. st., ko izpodrine določilo odSgen (pri- M sotno narečno). Vezavnostni vzorec Snom - VF - PG s stilistično zaznamovanim N določilom PG je stabilen v sln. in polj. (do sodobnosti; nestabilen v stcsl., srb./hrv. W 20. st., rus. 19.-20. st., ne izkazuje ga češ.). Zanimiv je tudi v sln. in češ. stabilni H' vzorec Snom - VF - ADV (do sodobnosti; nestabilen v srb./hrv. 18.-20. st., polj. 17.-19. st., rus. 19.-20. st.), v katerem ima ADV vlogo t. i. nadomestnega določila. ADV se v vlogi t. i. nadomestnega določila pojavlja tudi kot del desnih določilnih možnosti (Sak*). Določilo Sak* neeksplicitno vsebino na poseben način nomina-lizira in se tako približuje vlogi predmetnega določila Sak; posledica tega približevanja je prekrivnost z zaimenskimi neprislovnimi prvinami, ki so torej potencialno zamenljive s kakovostnimi zaimenskimi prislovi, prim. To mislim o njem ^ Tako mislim o njem itn.11 9 Nestabilnost vzorca Snom - VF - SENT (enako velja tudi za Snom - VF) v primeru srb./ hrv. izpeljank mišljati in mišljeti (19.-20. st.) je posledica slabe gradivske zastopanosti. 10 Določilo oSlok je označeno kot siže (o kom kdo misli?), izhodiščno ga verjetno zaznamuje pomen 'okoli' (Herodes 1963: 345; Kopečny 1973: 132); izhodiščni pomen zveze naSak je bil smernostni, namerni (Kopečny 1973: 117-118). 11 Oznaka Sak* zastopa prislovne in sopomenske neprislovne oblike, ki besedilno nadomeščajo kompleksnejše določilo z vsebinsko udeležensko vlogo. Pritegnitev neprislovnih oblik v skupino upravičujeta pojavljanje v enakih vezljivostnih kontekstih (vezavnostnih vzorcih) in zamenljivost s prislovnimi določili. - Zgradbe tipa misliti dobro o njem, misliti dobro komu kažejo na nadomestno vlogo Sak*: slednji izhodiščno nastopa kot lastnostni modifikator verjetno propozicijskega SENT, prim. Mislim o njem, [da je uspešen, da je pošten itn.] ^ [to je dobro] ^ Mislim o njem dobro; Mislim mu Med vezavnostnimi vzorci, ki so stabilni v posameznih jezikih, je treba iz- ^ postaviti Snom - VF - INF, ki je gradivsko stabilen samo v rus. (do 18. st.), a se N kot nestabilen pojavlja v starejših obdobjih drugih jezikov (stcsl., sln. 19. st., srb./ 1—1 hrv. 16.-19. st., češ. 16. st., polj. 17.-19. st.); v časovni perspektivi se INF (enakost ^ osebka glavnega in odvisnega stavka) umika določilu SENT. V srb./hrv. je stabilen O vzorec Snom - VF - zaSak (16.-19. st.; nestabilen v polj. do 16. st.), pri čemer ima s zaSak izhodiščno smernostni pomen (Kopečny 1973: 283-284),12 v polj. pa Snom L - VF - nadSins (16.-20. st.), ki verjetno ustreza intenzivnejši mišljenjski dejavnosti O (izhodiščno potek 'nad' čim; Kopečny 1973: 124). Primeri: Snom - VF - Sak (stcsl. KwcKq3 Ej mjciHte 3wio cpdu,Hxw KawHxw [Mt 9,4] M; sln. 16. st. Sakaj GOSPVD eno rejzh mifli, [...] [Jer 51,12] DB; 20. st. Očeta mislim, ne tebe. SSKJ; srb./hrv. 16. st. Kada [...] misli (gr-ješnik) Božje milosrdje i dobrotu. [Naručn. 54b] ARj VI; 20. st. Ne zna se, je li htio da se prikaže dostojan ili je mislio svoje prijašnje misli. [Kaleb] Benešic; češ. stčeš. abych myslil mluvy tve ut meditarer eloquia tua [ŽWittb. 118.148] Gebauer II; 20. st. Jake stare rady a mravy to myslite? zeptal se sedlaka. [Herb.] PSJČ II; polj. stpolj. Wszistek dzen mislil neprawd0 i0zik twoy [Fl 51.2 (sim. Pul)] SlStp IV; 19. st. [...] Tyloko coš myšli globoko. [Dud 67-8] Mick IV; rus. 11.-14. st. Cptye mxxa da MueMumb npaBbdbHaa. [naHg. Aht. 11b. (Am^.)] Srezn II; 19.-20. st. CKa^ume, [...] b maKOM mu Bude bu ce6e MueMume co^anbHym „Kamacmpo$y" [...] [nnexaHOB, 3a hto HaM ero SnarogapHTb?] SSRja VI); Snom - VF - SENT (stcsl. mjciHte cee^ maiovfepH . ■ko ne vw3Acte [Mt 16.8] M; sln. 16. st. Ieft miflim pak, tu je moj marter, jeft ga moram terpeti. [Jer 10.19] DB; 20. st. Misli, da bi ga morali bolje plačati. VSSG; srb./hrv. 16. st. Mišljaše, koje bi onojpozdravljenje. [N. Ranjina 16a] ARj VI; 20. st. H oh uoue mucmutu upem mjee he AeKapa ornuhu y 6omhu^. [KaneS 3, 38] RSHJ XII; češ. stčeš. I me srdce mysli, že se jest upevnila, neb tiho na mne jeji dobrota zaslužila. [Hynek z Podebrad, Neubersky sbornik] Vokabular; 20. st. Alena už myslela jen na to, že ma zitra odcestovat. SPP; polj. stpolj. (Maria) [...] myszlyla, yakye by tho bylo posdrovyenye [EwZam 288] SlStp IV; 20. st. [...] nie myšleč o tym, co minilo! [IWASZ. J. Wiersze 200] SJP IV; rus. 11.-14. st. Tam xe u ceMy moMy (CBnmonoMKy) nododbHO naBucA KMy, mumma^m oy6o KMy, KaKO u KUMb 06pa30Mb no^y6umb 6pam CB0K^0 Eopuca. [HecT. Eop. Tn. 16] Srezn II; 19.-20. st. Mmucmum, 6ydem mu cuacmMuBa Mon npunmeMbH^a Mapbn nempoBHa. [ror. nnctMo M. n. BanaSHHon] SSRja VI); Snom - VF - oSlok (stcsl. h to EKcer,d,a eh^htk . o Nembže EecnpectaNH mjciHtb [Bes] SJS II; sln. 20. st. Mislijo o počitnicah v tujini. [prim. Dular 1982: 191]; srb./hrv. 15. st. ... o vašemb zlu ne misli razve o vsakomb dobre i počtenju. [Spom. sr. 1, 35] ARj VI; 20. st. Co$Ka Huje [dobre stvari] ^ Mislim mu dobro. V teh primerih nastopa dobro na mestu določila (še bolj razvidno v zgradbah misliti tako z zaimenskim prislovom), pri čemer slednjega na poseben način nominalizira (tudi zato oznaka Sak*). V razmerju misliti dobro, tekoče, resno ^ misliti dobro, slabo o njem; misliti mu dobro, slabo postane razviden sinkretizem ADV, ki ima lahko vlogo lastnostnega modifikatorja ali določila (gl. tudi razdelka 2.1.3 in 2.3.1). 12 Določilo zaSak je v polj. verjetno za kalk po lat. vzoru, prim. cogitabopropeccato meo (Vulgata). Bonena ga o Tum CBojuM üpe^Ma Mucnu. [CTaHK. E. 3, 18] RSHJ XII; češ. stčeš. Panku, myjl o sobéspieše! [Hrad. 143a] Gebauer II; 19. st. [...] kdyžjsme svorné spolu v miru žili, nemyslíce o loučeni žddmm. [Pfleg.] PSJČ II; polj. stpolj. Rospamy0tay sy0 na dawne dny, mysl o kaszdich narodzech [BZ Deut 32.7] SIStp IV; 20. st. Myilalam o twoim ušmiechu. [Zaron 1980: 88]; rus. 11.-14. st. O HKMh xe ñaue MucnuMb. [rp. Ha3. 11b. 41] Srezn II; 19.-20. st. M. o nymemecmBuu. Ožegov); Snom - VF - naSak (sln. 16. st. Ieft mijlim na te /tare dny, pérvih lejt. [Ps 77.6] DB; 20. st. Mislil je na bolečine. SSKJ; srb./ hrv. 16. st. I mislec na dila od tvojijeh ruk svetijeh. [N. Dimitrovic 79] ARj VI; 20. st. 3a Bac je [...] üpomnocT Ha Kojy He MUcnuTe, oHaj ucTopujcKU uac [...]. [neTp. B. 8, 82] RSHJ XII; češ. stčeš. (Arnošt) napomstu my/le/e [Baw. 90a] Gebauer II; 20. st. Když potom pustila kolovrat, trhala se ji nit' - nebot' nemyslila na práci. [Herb.] PSJČ II; polj. 16. st. my/lilem ná to cžqftokroc [...] [GórnDworz H5] S116 XV; rus. 17. st. u Ha mo Mucnnm umo6 UMb Mope om BopoB upa3ÓouHUKoB ouucmu(m) VK II, 73.524 [Maier 2006: 62]); Snom - VF - PG (stcsl. i mjiwi'awe ex ceE' tía . nt« cwtvop3 [L 12.17] M; sln. 16. st. Sakaj on je taku mi/lil: Lahkaj bi on tudi kej mogél vmréti, kakor njegovi bratje. [1 Mz 38,11] DB; 19. st. In je mislil sam per sebi, rekoč: Kaj bom storil, ker nimam, kamor bi svojeperdelke spravil? [L 12.17] W; srb./hrv. 20. st. Mislit cemo: sami smo - samo daplovimo! [Nikolic] Benešic; polj. 16. st. Myšlq: co bqdzie prze Bóg? [GoslCast 20] S116 XV; 19.-20. st. Wybiega Rymwid, a myslipo drodze: »Gdzie idq, po co? [...]« [MICK. Graž. 32] SJP IV; rus. 19. st. [...] Mbicnum oh: „Heyxmo BnpaBdy n BnwñneH? ..." [FH 220] Pušk II); Snom - VF - ADV (sln. 18. st. Ampak de bóte popólnoma enaku mi/lili, inu mqjnili. [1 Kor 1,10] Jap; 19. st. In ko je Jezus zdajci v svojim duhu spoznal, de sami per sebi takó mislijo, [...] [Mr 2,8] W; srb./hrv. 20. st. Ja mislim drugačije. Sonje; češ. 17. st. Gestli co hanéti se má, at' se dége v oči, a to s swobodnau fečj, gak mysljš. [Com. jan. 920] Jungmann II; 20. st. Marcela rozhodné mysli jinak než já. SSpoj; polj. 17. st. Mowilem ci prawda že siq boiq alem przeciq inaczey myslal. SJChP I; 19. st. Ješli brat tak mysli, Tém lepiej [PT III 414-5] Mick IV; rus. 19.-20. st. Tne6 MupoHUu, KaK Mucnuwh mu? [A. K. tohct. nocagHHK] SSRja VI); Snom - VF - INF (stcsl. h nHiatw nh naroiatH nh cijmatH možaarne . cwKoynxKNaaro pa^H mAteža . h qcoEHU,a mjiwiraawe EjtH Supr 434.2-4; sln. 19. st. Tako, kdor misli trdo stati, pade [...] [Prva ljubezen] Preš; srb./hrv. 16. st. Ter mišljah prije doc na svrhu života. [N. Nalješkovic 2, 49] ARj VI; 19. st. Kam ogox U3 cnoñogHUx žopax, Murn^ax y mux CpücTso ocTaBuTu. [nj. 53, 1-2] Njegoš I; češ. 16. st. A myslime my bez viny byti? Br. [Zikmund 1863 : 414]; polj. 19. st. On, nie znajqc swiata, Mysli žyc w sercu žony, przyjaciela, brata: [Dumania 43-4] Mick IV; rus. 11.-14. st. wmoydoy xe npudouia Huxe KoyueneMUHa MucnA^e Koydí npeumu pimy ffHicmpb. [.HH ok. 1425, 250 (1213)] SDRja11-14 V; 18. st. Hnh 6bw conepHUKmou oh paBeH mhí 6bimh Mucnum? [khak. XBacT. 81] SRja18 XIII); Snom - VF -zaSak (srb./hrv. 16. st. Ne misli za tuj stvar. [N. Nalješkovic 1, 220] ARj VI; 19. st. Te ne sluša cara čestitoga, za vezire nikad i ne misli. [Nar. pjes. vuk 2, 266]; polj. 16. st. [...] y bqdq myflil zá grzech moy [Leop Ps 37,19] S116 XV); Snom - VF - nadSins (polj. 16. st. Dlugom myslil nád tym slowem [Mqcz 14c] S116 XV; 20. st. Im wiqcej myslal nad obecnym swym položeniem [...] [KACZK. Olbracht. III, 167] SJP IV). ^ Preostali vezavnostni vzorci, ki ustrezajo zgornjemu pomenskemu razmerju, so ne-^ stabilni in so se večinoma pojavljali v starejših obdobjih: v sln. (10., 16. st.) in srb./ Z hrv. (16. st.) se pojavlja Snom - VF - kSdat; v sln. še Snom - VF - vSak (19. st.), 1 Snom - VF - poSlok (16., 19. st.), v srb./hrv. Snom - VF - odSgen (17.-19. st.), K Snom - VF - (s)vrh(u)Sgen (16.-18. st.), Snom - VF - zaSins (18. st.), v češ. O Snom - VF - presSak (19. st.), Snom - VF - Part (stčeš.), v polj. Snom - VF -s Sins in Snom - VF - wSlok (stpolj.), v rus. pa Snom - VF - proSak (17. st.). Določilo kSdat zaznamuje izhodiščno smernostni pomen (Kopečny 1973: 0 101); v primeru sln. (16. st.) je treba opozoriti na možno kalkiranost določila (k'fvojmu predanimu blagu mifliti Ezk 7,13 DB - zu seinem verkeuften Gut [...] trachten Luter); za podoben pomen gre tudi v primeru sln. vSak (možna kontami- 1 nacija z verjeti, verovati v koga) in poSlok (na kalkiranost opozarjajo ujemanja tipa Ona mifli po eni Nyvi Prg 31,16 DB - [...] denkt an einem Acher Luter). Tudi Z pri srb./hrv. določilih odSgen in (s)vrh(u)Sgen je treba opozoriti na verjetno kalki-A ranost: v primeru odSgen gre domnevno za it. vpliv,13 zveza (s)vrh(u)Sgen pa naj p bi bila skladenjski kalk po lat. super + ablativ (v kajk. knj. jeziku tudi vpliv nem. i über + Sgen). V vlogi razmernega vsebinskega udeleženca je do polovice 19. st. S v vseh treh nar. skupinah hrv. jezika prevladovalo določilo odSgen, v 19. st. pa Fl je v skupni sbh. normi prevladalo oSlok (odSgen se je obravnavalo - napačno - 1 kot kajkavizem; Hudeček 2003: 113-117, 125-126). Določilo zaSins z izhodiščno 7 nesmernostnim krajevnim pomenom 'hinter' (Kopečny 1973: 283-284) je daleč • redkejše od sopomenskega zaSak. Češ. določilo presSak se je pojavljalo v češ. o pog. jeziku 19. st., kar potrjuje V. Zikmund (1863: 206).14 Stčeš. določilo Part, ki je • funkcijsko ustrezalo vsebinskemu odvisniku z veznikom že (stčeš. by), nadomestita 2 INF ali miti + INF (Travniček 1956: 185-186; HMČ: 365-367). Stpolj. določili Sins, wSlok sta domnevno kalka po lat. (Sins - in consiliis quibus cogitant Vulgata; wSlok - meditabor in te Vulgata). Rus. določilo proSak v vlogi t. i. deliberativ-nega predmeta (izhodiščno pomen ozira, smernosti; Kopečny 1973: 217) se je v strus. pojavljalo predvsem v besedilih pogovornega tipa (Popova 1978: 349), konkuriralo mu je dominantnejše določilo oSlok (Preobraženska 1968: 213). Čeprav naj bi bila zveza proSak s tem pomenom v regresiji, pa jo danes ohranjajo rus. narečja, pogovorni in tudi knj. jezik, prim. dyMamb npo ^py^a (Lomtev 1956: 418; RS 1980: 448). Primeri: Snom - VF - kSdat (sln. 10. st. Da c tomu dini, zinzi, muzlite, ide ne camo ze vcloniti, nu ge pred bosima osima stati i zio prio imeti, iuse gezim bovvedal. BS II, 83-88; srb./hrv. 16. st. [...] vazda kada budeš misliti k raju, ne češ biti upustinju. [Starine 1, 229] ARj VI); Snom - VF - vSak (sln. 19. st. 13 Zanimiv je komentar F. Kopečnega (1973: 154), ki opozarja, da predmetni otiSgen 'o' v stčeš., v dluž. (manj gluž.), v sln., v csl. in v stsbh. govori v prid tezi, da gre za latinizem, ki je bil v prostorih germansko-slovanskega jezikovnega stika podprt z vplivom nemščine (torej ne gre za čisti germanizem, kot je domneval J. Gebauer). Zgodovinskojezikovno je primaren ločilniški pomen zveze otiSgen (prim. Kopečny 1973: 150). 14 Predložna zveza presSak je v vlogi določila zgornjega tipa češ. narečni germanizem, prim. nem. uberSak (Kopečny 1973: 176). Na vsih svojih potih misli v njega [...]. [Prg 3,6] W); Snom - VF - poSlok (sln. 16. st. Vy, kir [...] vfelej le po krivizhnim gofpodovanju mijlite, [...]. [Am 6,3] DB); Snom - VF - odSgen (srb./hrv. 17. st. Koji su od stvarih nebeških brez pristanka mislili i onepromišljali. [A. Georgiceo pril. 5] ARj VI); Snom - VF - (s)vrh(u)Sgen (srb./hrv. 18. st. Poče misliti svrhu ona dva čovika. [P. Ma-cukat 18] ARj VI); Snom - VF - zaSins (srb./hrv. 18. st. Vece misli za dobiti vjekovitom neg'za kratkom i vremenitom. [B. Zuzeri 66] ARj VI); Snom - VF - presSak (češ. 19. st. mluviti pres ctnost' misto mluviti o ctnosti« [Zikmund 1863 : 206]); Snom - VF - Part (stčeš. myslech leže sam jediny Alx [HMČ: 365]); Snom - VF - Sins (stpolj. Lapai0 ie w radach, gimisz misl0 [Fl 9.22] SlStp IV); Snom - VF - wSlok (stpolj. Wiutrzni b0d0 mislicz w tobe [Fl 62.7] SlStp IV); Snom - VF - proSak (rus. 17. st. [...] mo(n)m Mydpue nmdu npo mo uhoko mbicmm VK I, 25.4 [Maier 2006: 61]). Z 2.1.2 V pomenu (a) se vzpostavlja tudi pomensko razmerje med nosilcem mišljenj skega procesa in procesom samim (izražanje mišljenjske sposobnosti). Stabilen vezavnostni vzorec, ki ga (z izjemo stcsl.) do sodobnosti potrjujejo analizirani jeziki, je Snom - VF.15 -J Primeri: Snom - VF (sln. 18. st. Jeftfim po nozhi v'mojim ferzi miflil, inu premifhloval, inu fam febe isprajhoval. [Ps 76,7] Jap; 20. st. Dolgo ni mogel misliti. SSKJ; srb./hrv. 16. st. Kada bjeh mlad, govorah kako mlad, mudro-vah kako mlad i mišljah kako mlad. [N. Ranjina 36b] ARj VI; 20. st. Mucmuo je cuopo, MeMeAurno. [,flpHH. H. 1, 22] RSHJ XII; češ. stčeš. Lide myflyly su cogitaverunt [ŽWittb. 2.1] Gebauer II; 20. st. Karla nemyslela, už nebyla schopna. SPP; polj. stpolj. Mislil iesm v noczi z serczem mogim y scuszal iesm se [Fl 76.6] SlStp IV; 20. st. Gdzie obywatele [...] nie myšlq, tam panstwa upa-dek bliski. [KRAS. Podstoli 76] SJP IV; rus. 18. st. Hu^e^o He Moxem 6umb cmpaHHie KaK ymBepxdamb, umo Mamepun Moxem MueMumb. Pnnep HM II 2] SRja18 XIII; 19.-20. st. [...] oh HayuuM Mem MueMumb. [Konec. Hob. nym] SSRja VI). 2.1.3 Pomen (a) odpira tudi možnost pomenskega vzorca nosilec mišljenja - raz-merni vsebinski udeleženec - vsebina (tudi misliti - o kom, čem - kaj, kako); nosilec mišljenja pripiše razmernemu vsebinskemu udeležencu določeno vsebino. Stabilni vezavnostni vzorci, ki ustrezajo pomenskemu razmerju, so izkazani le v posameznih jezikih, prim. sln. Snom - VF - odSgen // oSlok - Sak* in Snom - VF - odSgen // oSlok - SENT. Vzorci so označeni kot stabilni, čeprav je stabilno pravzaprav vezljivostno razmerje.16 V sln. pride pri določilu na mestu razmernega 15 Gre za sistemsko nerealizacijo določil, ne pa kontekstualni izpust ali absolutno rabo glagola. 16 Vzorce Snom - VF - odSgen // oSlok - Sak* in Snom - VF - odSgen // oSlok - SENT sem označil kot stabilne samo v sln. Medtem ko se vzorca z odSgen pojavljata samo v sln., pa se Snom - VF - oSlok - Sak* kot nestabilen pojavlja še v srb./hrv. (19.-20. st.), češ. (19. st.), polj. (16.-19. st.) in rus. (18. st.), vzorec Snom - VF - oSlok - SENT pa v srb./hrv. (19. st.) in polj. (16. st.). ^ vsebinskega udeleženca v 19. st. do zamenjave: odSgen zamenja oSlok (kot kaže, ^ se oSlok v tej udeleženski vlogi pred 2. pol. 19. st. ne pojavlja).17 Z Primeri: Snom - VF - odSgen - Sak* (sln. 18. st. Al sa oboje bodo po saflushenju prejeli, sa to, kqr jo od Boga hudu mijlili, inu na malike dershali [...]. [Mdr 14,30] Jap; 19. st. Mislite dobro od Gospoda, in išite ga spripro-stim sercam [...]. [Mdr 1,1] W); Snom - VF - oSlok - Sak* (sln. 19. st. kako misliš o tej stvari? Plet. I); 20. st. Večina misli o tem drugače. VSSG; srb./ hrv. 20. st. Ex, 6o^e caM Mucnuo o n,ezoBoj uamemu ho mmo OHa 3acnymyje. [■fioc. fl. 2, 123] RSHJ XII; češ. 19. st. Chcete-li vedet, co o ni myslim, povim Vam to, jest docela protivna. [Slad.] PSJČ II; polj. 16. st. A wiefzli ty co ia o tobie y o innych myflq? [SkarZyw 196] S116 XV; rus. 18. st. [...] Harnxy e^o Moem HixHiumem nacmm, daB eMy B03uyBcmB0Bamb, Konb noxm oh Mbcnum odoMHi. [Ee36om. 75] SRja18 XIII); Snom - VF - odSgen - SENT Z (sln. 16. st. KAdar [...] fo vfi v'fvoim ferci miflili odIoannefa, aku bi lahkaj on Criftus bil, [...]. [Lk 3,15] DB; 19. st. [...] sim derzen proti enim, kteri mislijo od nas, de kakor po mesu delamo. [2 Kor 10,2] W); Snom - VF - oSlok -SENT (sln. 20. st. Mislil sem o Mariji, da bo šele jutri prišla domov. [prim. Dular 1982: 205]); srb./hrv. 19. st. Ne misli sam o sebi da si mudar. [Prič. 3, 7] RHJ; polj. 16. st. zeper iusta media o sobie nie myslemy by nqm nie miano tego dzierzec co Hetman obiecal [ActReg 89] S116 XV). i 7 Drugi vezavnostni vzorci so nestabilni: v sln. Snom - VF - naSak - SENT (16. st.), v srb./hrv. Snom - VF - zaSak - Sak* // SENT (19. st.), v polj. Snom -VF - okoloSgen - Sak (16. st.; določilo okoloSgen zaznamuje izhodiščno krajevni pomen 'okoli', na kar se navezuje oziralnost; Pisarkowa 1984: 108), v rus. Snom - VF - proSak - Sak* (17. st.). Več o določilih z vlogo razmernega vsebinskega udeleženca in Sak* v razdelku 2.1.1. Ki O Primeri: Snom - VF - naSak - SENT (sln. 16. st. On bo na fvoje Iunake miflil: Ali vfaj bodo tijftipadli, kamer kuli bodo hotelipojti [...]. [Nah 2,5] DB); Snom - VF - zaSak - Sak* (srb./hrv. 19. st. A vidječete [...] šta ja mislim za današnji zagrebački pravopis. [Vuk slav. bibl. 1, 91] ARj VI); Snom - VF -zaSak - SENT (srb./hrv. 19. st. Ostane jedna sablja, za koju su gdekoji od njih mislili da vredi mnogo novaca. [Npr. 171] RHJ); Snom - VF - okoloSgen - Sak (polj. 16. st. coš Bofkiego okolo Mefyafza [...] ciytal y myšlil [...] Nathanael [SkarZyw 383] S116 XV); Snom - VF - proSak - Sak* (rus. 17. st. a umo npo mo Mbicnu(m) umo nod KonuBaHbrn b mame cmydeHa[e] no^o^e (sic!) nana myua Myx Ha CHičb [...]. VK II, 43.269 [Maier 2006: 61]). 2.1.4 Četrti pomenski vzorec, ki se vzpostavlja v primeru pomena (a), je nosilec mišljenja - prizadeto - vsebina; nosilec mišljenja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost prek predikativnega stavčnega člena. 17 Podobna sprememba nastopi tudi v hrv. knj. jeziku z vzpostavitvijo sbh. knjižne norme na širši štokavski osnovi v drugi polovici 19. st. (prim. Hudeček 2003: 125-126). Vsi vezavnostni vzorci, ki ustrezajo pomenskemu razmerju, so nestabilni in se pojavljajo le v posameznih jezikih: stcsl. Snom - VF - Sdat - INF,18 srb./hrv. ^ Snom - VF - Sak - Sins (20. st.), Snom - VF - Sak - SENT (18.-19. st.). Zgradba Sdat - INF (dativus cum infinitivo) se pojavlja v stcsl. kot prevo- ^ dna ustreznica gr. accusativus cum infinitivo, vendar je zasidrana v slovanskem jezikovnem sistemu; njeno izhodišče je dajalnik kot t. i. casus coniunctus, ki ima 1—1 vlogo logičnega osebka brezosebnih zgradb oz. drugega predmeta ter logičnega osebka nedoločniškega polstavka v zgradbah tipa *Kmoy npHtH ali *nove- Krnu npHtH (Večerka 2002: 444-445). V primeru Sdat - INF je Sdat casus non coniunctus, tj. glagol (mjciHtn) se z njim ne veže, temveč mu je (verjetno prek etimološkega pomena ciljnosti) pripisana vloga prejemnika propozicijske vsebine, izražene z določilom INF; Sdat je koreferenčen z neizraženim osebkom povedka.19 Določilo Sins, ki naj bi se etimološko povezovalo z orodnikom »osnovne značilnosti«, v srb./hrv. (sploh glede na češ., polj., rus.) ni dobro razvito in je v upadu (velja za 20. st.); nadomeščajo ga Snom, Sak in predložnosklonske oblike (Ivic 1954: 156-158). Določilna možnost Sak - SENT je v starejših obdobjih predstavljala sinonimno možnost k Sak - Part in Sak - INF, pozneje pa naj bi ju nadomestila (Zima 1887: 309-312, 319; Grickat 1975: 175-178). Na podlagi razmerja vezlji-vostne sinonimije in razvoja se sklepa, da Sak - SENT ne predstavlja prolepse, temveč je njeno določilo SENT dvojne narave: je izjavni odvisnik, pomensko pa tudi prilastek predmeta (Grickat 1975: 177-178). h« Primeri: Snom - VF - Sdat - INF (stcsl. mjtiHmw eo, «npaEbdHtH ca vfeporc hi(«)e(^)ku ee3w 3aK0Na [R 3.28 Christ Ochr] SJS II); Snom - VF - Sak - Sins (srb./hrv. 20. st. He 3hcim hu caM, 3awwo cu Ty gjeBojKy mam KpacHOM mucmum. [Ma«. 1, 12] RSHJ XII); Snom - VF - Sak - SENT (srb./hrv. 19. st. Budala kad čuti, misle ga da je mudar. [Nar. posl. vuk 30] ARj VI). 2.1.5 Pomen (a) kaže tudi na vezljivostno možnost, ko nosilec mišljenja vzpostavlja pojasnjevalno pomensko razmerje med vsebinskim in razmernim udeležencem, prim. misliti - kaj, kako - s čim. Pomenskemu razmerju ustrezajo nestabilni vezavnostni vzorci, ki se pojavljajo le v posameznih jezikih: srb./hrv. Snom - VF - Sak - podSins, Snom - VF - SENT - sSins (19. st.), češ. Snom - VF - Sak - Sins (20. st.). Določila v vlogi razmernega udeleženca kažejo na izhodiščno različne pomene: v primeru podSins krajevni 'sub/unter/beneath' (Kopečny 1973: 192-195) - predložna zveza ob t. i. mentalnih glagolih označuje odnos med prekrivnimi pred- 18 V omenjenem vezavnostnem vzorcu se določilo Sdat približuje udeleženski vlogi prejemnika. 19 Razmerje med prejemnikom in vsebino je vzpostavljeno prek glagola umevanja. Kot prevodna ustreznica gr. accusativus cum infinitivo je stcsl. dativus cum infinitivo pogostejši od accusativus cum infinitivo ali accusativus cum participio; v nasprotju s slednjimi pa ga zaznamuje še »zusätzliche modale Schattierung der Gehörigkeit und/ oder Schicklichkeit« (Večerka 1996: 196). ^ meti oz. pojmi (Stevanovic 1969: 461-462; Silic - Pranjkovic 2005: 239); v prime-^ ru sSins sociativni pomen (Ivic 1954: 175-178), prim. razmerje kaj delati s čim ^ N kaj misliti s čim; v primeru češ. Sins pa domnevam izhodiščno sredstveni pomen 1 (prim. Gebauer 1929: 402; ESČ: 182). K Primeri: Snom - VF - Sak - podSins (srb./hrv. 19. st. Huko Hac He upuMopaBa, ga mucmumo uog jegHUM og OHe gBoju^ pawKux BenMoxa KHe3a Ha3apa. [PyB. H. 2, 42] RSHJ XII); Snom - VF - SENT - sSins (srb./hrv. 19. st. I s onijem riječima [...] ja sam upravo mislio, da bi članovi društva najprije sami počeli učiti. [Vuk pisma 24] ARj VI); Snom - VF - Sak - Sins (češ. 20. st. Copresne myslite vyrazem technologie? SSpoj). Z 1 2.2 Pomen (b) 'imeti namen, nameravati' Pomen (b) izkazujejo stcsl. mjciHtH, sln. misliti, srb./hrv. misliti; češ. myslet, polj. myslec in rus. muc^hti (podobno velja tudi za izpeljanko rus. Mum^DBaTs). Med pomenskimi lastnostmi glagolov je treba izpostaviti podpomen 'prizadevati si za' v primeru češ. myslet, ki vpliva na vezljivostne lastnosti. m K Ki O 2.2.1 V primeru pomena (b) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec namere -vsebina. Na podlagi gradiva sklepam, da ima med stabilnimi (bolj stabilnimi) vezav-nostnimi vzorci dominantno vlogo Snom - VF - INF, ki se kontinuirano pojavlja v vseh analiziranih jezikih (do sodobnosti); INF je torej tipično določilo za izražanje vsebinsko-namernega udeleženca (propozicijskega tipa).20 Samo v srb./hrv. sta stabilna vzorca Snom - VF - Sak (16.-19. st.; nestabilen v stcsl., češ. 18.-19. st., rus. 14. st.) ter Snom - VF - daSENT (16.-20. st.). Medtem ko določilo Sak verjetno nastopa v vezavnostnem vzorcu kot nevtralen premi predmet, pa je določilo daSENT sistemska ustreznica INF na vzh. delu srb./hrv. govornega področja ob glagolih, ki kažejo na pomožniško vlogo (prim. pomene 'moči', 'imeti sposobnost, znanje' ali 'nameravati'; prim. Ivic 1972; Sintaksa 2005: 324-329). Primeri: Snom - VF - INF (stcsl. ca . h tolika d«Epa KHNx'NHKd noruEHtH Supr 386.22-24; sln. 16. st. Inu jeftJim mijlil tebi zhaft iskasati [...]. [4 Mz 24,11] DB; 20. st. Misli kupiti to blago. VSSG; srb./hrv. 15. st. Dori jedanb nasb teče [...] ne mislimo umbknutb. [Spom. sr. 1, 39] ARj VI; 20. st. Ohu Mučne CBojy Khep garnu y yuumeACKy WKony. [Ko3apn. 2, 209] RSHJ XII; češ. stčeš. Jehož (Krista, ja) nynie myflym [...]prijimati [Modl. 27a] Gebauer II; 20. st. Nic zleho jsem nemyslilpropovedit. [Svob.] PSJČ II; polj. stpolj. a mislyly gy zabycz [BZ Judith 5.26] SlStp IV; 20. st. Nie myšlal czekac do konca wieczoru [...]. [PAR. Niebo 215] SJP IV; rus. 11.-14. st. Hb He BiMb ubmo Mbicnumb Mncpduu 6b čbmBopumu. [^ygH XII, 756] SDRja11-14 V; 19.-20. st. Oh u He Mbicnun B03paxamb. Ožegov); Snom - VF - Sak (stcsl. 20 Vzorec Snom - VF - INF je nestabilen v primeru rus. MMm^HBaTH, kar je verjetno posledica slabe gradivske izpričanosti (osamljen zgled iz 17. st.). "icuhpMstosoEo UEH™K mjciAtw Supr 388.30; srb./hrv. 16. st. (Judita) puk slobodeči, spuni ča mišljaše Judita 1372; 19. st. Sto sad misliš, Senkoviču Ivo? što sad misliš, čemu li se nadaš? [Nar. pjes. vuk 3, 398] ARj VI; češ. 19. st. Neco gineho mysliti. [Us. 841] Jungmann II; rus. 14. st. Hxe npocmupafcmb poyKoy Ha snamouMaHbfc mo a^e He MonBumb ho wöaue noymBan Mbcnumb. [n^ k. XIV, 44] SDRjall-14 V); Snom - VF - daSENT (srb./hrv. 16. st. (Ovi) misle da zgarnu sada nas s ovih stin Judita 1037; 20. st. nočne moža poKa MucnuMo ga Upegy3MeMo BenuKy a^ujy. [flpMaH. 6, 524] RSHJ XII). m Preostali vezavnostni vzorci, ki ustrezajo pomenskemu razmerju, so nestabilni: v sln., srb./hrv. (20. st.) in češ. (19.-20. st.) Snom - VF - naSak, v sln. (20. st.), češ. (do vključno 16. st.) in polj. (16.-19. st.) Snom - VF - SENT, v srb./hrv. (19. st.) in češ. (do 16. st.) Snom - VF - ADV; samo v polj. se pojavlja Snom - VF - oSlok (19. st.). Pri vseh (tudi Snom - VF - Sak) bi najbrž lahko govorili o stilistični izrabi ^ vezavnostnih možnosti, značilnih za pomen (a) (ohranjanje pomena namere v zvezi naSak je zgolj domneva).21 Prim. razdelek 2.1.1. Primeri: Snom - VF - naSak (sln. 20. st. Ali že misliš na odhod, na upokojitev? SSKJ; srb./hrv. 20. st. rpo$ [...] je ouga uoueo o36ufouo Mucnurnu na xeuug6y. [Tom. E. 4, 11] RSHJ XII; češ. 20. st. Jindrovi už je tricet, ale na ženeni nemysli. SPP); Snom - VF - SENT (sln. 20. st. Mislil je, da pride. VSSG; češ. 16. st. Dnem i nocj o to myslil, aby Neklana z toho knjžetstwj wypudil. [Hag. r. 867] Jungmann II; polj. 19. st. nie myšlalem wcale, Abym przed tobq szedl wylewac zale [Niepew 13-4] Mick IV); Snom - VF - ADV (srb./hrv. 19. st. Kam Mucmrn Tu cag, o M.heuaue? [fflM I, 805] Njegoš I; češ. stčeš. Ktož zle myjly, ten všdy ztrati [Mast. 103] Gebauer II); Snom - VF - oSlok (polj. 19. st. Myšlemy takze o przyjqciu Lelewela [Lj 149] Mick IV); Snom - VF - oSlok - SENT (polj. 16. st. Ale Pan moy myjlil o mnye tu czafu kazdego /Iakoby myq wywodl z mego vpadku frogyego [LubPs L2] S116 XV). Pozornost si zasluži nestabilen vzorec Snom - VF - oSak, ki zaznamuje podpo-men 'prizadevati si za' pri češ. myslet (določilo oSak predstavlja vsebino prizadevanja do vključno 16. st.).22 Primeri: Snom - VF - oSak (češ. stčeš. (kneži) o pastvu sveho bricha myfle [ChelčPar. 188b] Gebauer II; 16. st. Zapomen na se sameho, a o obecne dobre mysl. [Gel. Petr. 96] Jungmann II). 21 V polj. nestabilen vezavnostni vzorec Snom - VF - oSlok - SENT (16. st.) bi celo ustrezal pomenskemu razmerju nosilec mišljenja - razmerni vsebinski udeleženec - vsebina. 22 Predložna zveza oSak se kot predmet, za katerega si nosilec prizadeva v češ. jeziku dobro ohranja, prim. stčeš. dbati o neco, 16. st. Zasazujte se horlive o zakon (Zikmund 1863: 250-251; Gebauer 1929: 464), in sod. dbat, prosit, starat se, snažit se o jidlo (MČ 3: 195-196); nestabilnost v našem primeru verjetno kaže na prisotnost pomena ob glagolu myslet samo v starejših obdobjih češ. jezika. ^ 2.3 Pomen (c) 'misliti, snovati v škodo/korist' W Pomen (c) izkazujejo stcsl. MjiciHtH, sln. misliti, srb./hrv. misliti; češ. myslet, N polj. myslec in rus. muc^hti (podobno velja tudi za izpeljanke polj. myslac, rus. 1 MMC^HBaTH, MUmjHBaTB). Odrazi pslov. *mysliti izkazujejo pomen 'misliti, snovati v škodo/korist' 0 predvsem v starejših obdobjih: češ. do konca 16. st., polj. in rus. do konca 18. st. s (polj. je vprašljiva), sln. do vključno 19. st., medtem ko je v srb./hrv. pomen priso-L ten še v 20. st.23 Stabilnost oz. nestabilnost vezavnostnih možnosti je opredeljiva v ° okviru navedenih obdobij. V 2.3.1 V primeru pomena (c), ki ga lahko umestimo v starejša obdobja slov. jezikov, je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mišljenja - vsebina - prejemnik, ki odraža vezljivostno razmerje z vsebino (običajno negativno),21, ki jo nosilec misli protipre-Z jemniku. Med stabilnimi (bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci, ki ustrezajo pop menskemu razmerju, ima osrednjo vlogo Snom - VF - Sak* - Sdat; stabilno se 1 pojavlja v sln. (16.-19. st.), srb./hrv. (16.-20. st.) in polj. (do vključno 18. st.), v S ostalih analiziranih jezikih pa je nestabilen.25 Sdat predstavlja tipično prejemniško FJ določilo v slov. jezikih. Stabilni vezavnostni vzorci, ki zaznamujejo posamezne jezike, so nasle-7 dnji: v rus. (11.-18. st.) Snom - VF - Sak* - naSak (nestabilen v srb./hrv. 19. st., • v polj. do konca 16. st., ob rus. Mum^HBaTH 17. st.), v sln. (16.-19. st.) Snom - 2 o VF - Sak* - čezSak // zoperSak in polj. (16. st.) Snom - VF - Sak - przeciw(ko) • Sdat. Za omenjene vzorce je značilno, daje prejemnik jasneje označen kot nekdo, 2 proti kateremu je usmerjeno dejanje. Predložna zveza naSak je v starejših obdobjih rus. jezika predstavljala tudi slovnično sredstvo za označevanje osebe, proti kateri se izvaja agresivno dejanje (izhodiščna smernost, namera; Kopečny 1973: 117-118; Černih 1999: 553-554); enako velja za sln. čezSak (izhodiščno pslov. *čerz(b) 'prek, čez'; Snoj 2003: 86; Kopečny 1973: 51),26 zoperSak (etimološko se razlaga kot poprisl. samostalnik pslov.*sQpbr'b s prvotnim pomenom *'nasprotnik'; Snoj 2003: 859) in polj. (na) przeciw(ko)Sdat (ki se etimološko povezuje s pslov. *perz 'proti'; Kopečny 1973: 177). 23 Srb./hrv. slovarska dela pomen (c) opredeljujejo kot 'hoteti, želeti', ker pa dejansko ustreza pomenu 'misliti, snovati v škodo/korist', se srb./hrv. zgledi obravnavajo z ostalimi. 24 Ni pa nujno - vsaj v primeru sln. vzorca Snom - VF - Sak* - Sdat, prim. dobro m. komu es mit jemandem gut meinen, Levst. (Rok.) (Plet. I: 580); pomen protivnosti pri sln. določilih čezSak, zoperSak pa je preveč plastičen, da bi dovoljeval »pozitivno« vsebino. Določilo Sak* v vlogi vsebinskega udeleženca ima skoraj predmetno vlogo (prim. hudo, dobro 'slabe, dobre stvari'). 25 Vzorec Snom - VF - Sak* - Sdat se kot nestabilen pojavlja v stcsl., češ. (do konca 16. st.) in rus. (14., 18. st.); nestabilen je tudi v primeru polj. myslac, rus. MuciHBain (16. st.). 26 Določilo čezSak kaže pri J. Dalmatinu na ujemanje z Lutrovo predlogo (možnost kalkiranosti), prim. čez - über. Primeri: Snom - VF - Sak* - Sdat (stcsl. í" nocT^iditw ci mjiciiym /hkn' ^wiaa Sin 34.4; sln. 16. st. Kadar je pak David vidil, de je Saul njemu hudu mijlil, je on rekel [...]. [1 Sam 23,9] DB; 19. st. Vernejo naj se, in sram jih bodi, ki mi hudo mislijo. [Ps 34,4] W; srb./hrv. 16. st. Kako mogu Isukrsto-vim zaručnicam koje zlo misliti. [F. Vrančic živ. 58] ARj VI; 20. st. Hern ce 3acTuge u UocpaMe Koju HaM 3no Mucne. [Kpa&n. Grj. 5, 74] RSHJ XII; stčeš. Již myjle mné zlé cogitantes [ŽWittb. 34.4] Gebauer II; polj. 16. st. I wiqzni-em bqdqc, ojczyznie swej dobrze mysli. [Papr. Gn.] Linde III; 18. st. [...] nic wam nigdy zlego myslié nie chcq. [Sk. Zyw. 1, 324] Linde III; rus. 11.-14. st. ho óñzoe Mbicnumb eMy Bcezda. 1377, 46-46o6 (1015)] SDRja11-14 V; 18. st. nycmb Mucnnm Bped mhí bcmkoü deHb [...]. [flp^. Con. V 74] SRja18 XIII); Snom - VF - Sak* - naSak (srb./hrv. kajk. 19. st. Vsigdar im takova zapovedajte da detca vaša iz zapovedih vašeh spoznati budu mogla da dobro na nje mislite. [Krist. blag. II, 144] RHKKJ II; polj. 16. st. Co mysliéie ná Iehowq? [BudBib Nah 1.9] S116 XV; rus. 11.-14. st. He mu eeo yóunu, ho OmoBmb flaBbidoBma u BceBonoduub, oxe Mucnunu Ha Hamezo khmsm 3no, xomnue nozyóumu nbcmbw. [Hn. n. 6655r.] Srezn II; 14.-17. st. flmdue mou 3aK0H0npecmynHuu Mucnuma Ha mm 3nan 3a 6n(a)zan. [A36. Cthx., 57. 1574r.] SRja11-17 IX); Snom - VF - Sak* - čezSak (sln. 16. st.Vfi, kateri mene fovrashio, [...] hudu zhes me mijlio. [Ps 41,8] DB; 18. st. Katqri zhes mene hudú mí/lio, imajo nasaj bejshati, inu k'framoti po/tati. [Ps 34.4] Jap); Snom - VF - Sak* - zoperSak (sln. 16. st. [...] de ti hočeš meni odpustiti vse muye grehe inu kar sem danas hudiga subper tuyo volo inu zapuvid mislil, govurill oli sturill. TA I, 307; 19. st. Nič več ni vriskanja v Moabu; zoper Hesebon hudo mislijo. [Jer 48.2] W); Snom - VF - Sak - przeciw(ko)Sdat (polj. 16. st. przeéiwnik iydowfki / myflilprzeéiwko im zle rzeczy / áby ie byl pozábijal [Leop Esth 9.24] S116 XV). Pomenskemu razmerju ustreza še nekaj nestabilnih vezavnostnih vzorcev, prim. v stcsl. in polj. (16. st.) Snom - VF - Sak - stSgen (polj. zSgen), v češ. in polj. (do vključno 16. st.) Snom - VF - Sak* - oSlok, v sln. (19. st.) in srb./hrv. (18. st.) Snom - VF - Sak* - sSins; samo v srb./hrv. (19. st.) Snom - VF - Sak* - poSak, le v rus. (11.-14. st.) pa Snom - VF - Sak - doSgen ter Snom - VF - Sgen - na-Sak. V večini vzorcev je prejemnik dejanja izražen z določili, ki imajo izhodiščno drugačne pomene. Določilo stSgen (polj. zSgen) kaže na razvoj iz ločilniškega pomena (Kopečny 1973: 249-250), oSlok iz razmernega (prim. razdelek 2.1.1), sSins sociativnega (prim. razdelek 2.1.5), poSak, ki se navezuje na pomen koristi, je v zvezi s krajevnim (tudi časovnim) 'za, po' (lat.post; Kopečny 1973: 179-183), medtem ko gre lahko v primeru rus. doSgen za csl. vpliv (odnosniški pomen csl. d«, prim. lat. erga; SJS I: 490); za določilo naSak glej zgoraj.27 Primeri: Snom - VF - Sak - si.Sgen (stcsl. mw E'mw wko npokietH cke^th c teb' [Nicod 15] SJS II; polj. 16. st. nie iiebyfmy byli doftáteczni fámi z siebie co myslié iáko fámi z siebie: ále doftátecznosé náfzá z Bogá ieft. e fS • h« X m h« CL < S h« Z > o - m O U h« S N Vsaj pri vezavnostnem vzorcu češ. in polj. Snom - VF - Sak* - oSlok je treba omeniti možnost stilistične izrabe vzorca, značilnega za pomen (a). [WujNT 2.Cor 3/5] Sl16 XV); Snom - VF - Sak* - oSlok (češ. 16. st. Lstiwe o nekom mysliti. [Wq. 504] Jungmann II; polj. 16. st. Abowiem vzrzq. koniec Z mqdrego / a nie zrozumieiq. coby myflil o nim Bog [...] [Leop Sap 4.17, Ier 29.11] Sl16 XV); Snom - VF - Sak* - sSins (sln. 19. st. V ste z menoj hudo mislili; Bog pa je tisto obernil v dobro [...]. [Gen 50,20] W; srb./hrv. kajk. 18. st. Mene sram prijatela moga, koji z menum dobro misli? [Velikov 83] RHKKJ II); Snom - VF - Sak* - poSak (srb./hrv. 19. st. Vi ste mislili zlo po me, ali je Bog mislio dobro. [D. Daničic 1 mojs. 50.20] ARj VI); Snom - VF -Sak - doSgen (rus. 11.-14. st. Mko He MucMuMb recMb do nnbCKOBuub ^poy6a Hu^e^o xe. [HoBr. I n. 6736 r. (neg)] Srezn II); Snom - VF - Sgen - naSak (strus. nocManucn 0^H0^0 Ha uMn . Hdu^un . do AKcaKb TeMupn . Ha MeHe mu(xo^o MUCMnne TpK3 58 [Krisko 2006: 204]). 1 2.3.2 Naj opozorim tudi na gradivsko izkazane reducirane stabilne vezavnostne Z vzorce, v katerih je realizirano le eno desno določilo (namesto pričakovanih dveh). Samo prejemniško določilo zaznamuje naslednje stabilne vezavnostne vzorce (vsebina se razume kot negativna): rus. (11.-14. st.) Snom - VF - naSak, sln. 1 (16.-19. st.) Snom - VF - zoperSak in polj. (do vključno 16. st.) Snom - VF - (na) s przeciw(ko)Sdat; o določilih v razdelku 2.3.1.28 Vezavnostni vzorci, ki izkazujejo samo vsebinsko določilo (negativno), so 1 nestabilni, prim. srb./hrv. (19. st.), polj. (16. st.) in rus. (11., 18. st.) Snom - VF -7 Sak, rus. (17. st.) Snom - VF - kSdat; srb./hrv. Snom - VF - oSlok (19. st.), Snom • - VF - INF (18. st.). Zgledi prvih dveh vzorcev kažejo na pomensko približevanje 0 k nevtralnemu (a) 'misliti, razmišljati', zgledi zadnjega pa k (b) 'imeti namen, na- 1 meravati'. 2 Primeri: Snom - VF - Sak (srb./hrv. 19. st. Kag Besana He gaxgu, Mapan go6pa He mucmu. [Hnocn ByK RSHJ XII; polj. 16. st. Ktorzy myflili zlofci w serciu fwoim [WrobZolt 139.9] Sl16 XV; rus. 18. st. Hm6u He 3aBudum, He npeBO3HOcumcn, He ^op^umcn, [...] He MueMum 3Ma. [npKn. ^eHt Ek. 7] SRja18 XIII); Snom - VF - naSak (rus. 11.-14. st. Hana [Hopb] MucMumu Ha ffepeBMA.HU . xomA npuMueMumu doMbumrn da(Hb). [HH 1377, 14oS. (945)] SDRja11-14 V); Snom - VF - zoperSak (sln. 16. st. Potle on fpet domoupoj-de, s'velikim blagom, inu njegovu ferce bo miflilu super to fveto Saveso, [...]. [Dan 11,27] DB; 19. st. Napačna je ta vaša misel, kakor de bi bil zoper lončarja mislil, [...]. [Iz 29,16] W); Snom - VF - kSdat (rus. 17. st. OmBopomuMb omb ^opo^a co MHO^uMu Ka3aKu, Komopue Kb BopoBcmBy He npucmanu u He mucmumu, BHu3b no BoM^i. [#AH X, 437. 1683r.] SRja11-17 IX); Snom - VF - (na)przeciw(ko)Sdat (stpolj. Na lud twoy zglobili rad0 y mislili s0 przeciw 28 Vzorec srb./hrv. (17. st.) Snom - VF - suprotSdat je nestabilen; določilo suprotSdat je treba povezati s pomenom protivnosti (prim. Kopečny 1973: 222-227; Snoj 2003: 587, 678, 689). Zveza srb./hrv. protivSgen, ob njej tudi Sgen z zastar. predlogi nasuprot, proc(u), sprocu, suprot itn. (tudi s Sdat - redko protiv, suprot, pogosto nasuprot; Stevanovic 1969: 337-338, 363-364; prim. tudi Maretic 1963: 576; Silic - Pranjkovic 2005: 217, 222) ob glagolih tipa upomecmoBamu, ua6yHuwu ce, užparnu, žnacaTu itn. nastopa kot opozitivni genitiv z določilno vrednostjo (Stevanovic 1969: 337); za starejša obdobja prim. Daničic 1858: 289-290, 373-374; Veber 1859: 55. swotim twogim [Fl 82.3] SlStp IV); Snom - VF - suprotSdat (srb./hrv. 17. st. Kovati i misliti suprot iskrnjemu, doklem ti moliš Boga [...] teži grijeh jest nego u drugo vrijeme. [S. Matijevic 42] ARj VI); Snom - VF - oSlok (srb./hrv. 19. st. flawrb us-b yema goBeKa um Bupu, A y cp^ CBe Mučne o 3ny. [ropj. 1, 30] RSHJ XII); Snom - VF - INF (srb./hrv. 18. st. Al' lakomi i po smrti misli tude dobro drti. [V. Došen 73a] ARj VI). 2.4 Pomen (d) 'skrbeti za; upoštevati' Pomen (d) izkazujeta srb./hrv. misliti in polj. myslec (oba v 16.-20. st.). Polj. glagol ne izkazuje podpomena 'upoštevati', kar lahko vpliva na vezljivostne lastnosti. m 2.4.1 Pri pomenu (d) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec skrbi itn. - vsebina. Gradivsko stabilni (bolj stabilni) vezavnostni vzorci, ki ustrezajo pomenskemu razmerju, so v obeh jezikih različni: srb./hrv. Snom - VF - Sins // zaSak hh (16.-19. st.) in polj. Snom - VF - oSlok, Snom - VF - SENT (16.-20. st.); zadnji Z je nestabilen v srb./hrv. (19. st.). > Medtem ko so določila zaSak, oSlok in SENT enaka tistim ob nevtralnem q mišljenjskem pomenu (prim. razdelek 2.1.1), pa je treba pri srb./hrv. Sins (star.) opozoriti na njegovo vlogo t. i.psihološkega orodnika ob glagolih s pomenom 'skrbeti, brigati se za', ki naj bi ga v sod. jeziku nadomeščali zvezi oSlok, zaSak (Ivic 1954: 116-119; tudi Katičic 1986: 113). Primeri: Snom - VF - Sins (srb./hrv. 16. st. Vjera ti bud' moja, mislit cu tobome. [F. Lukarevic 20] ARj VI; 19. st. Izgubi ga pa ne misli hranom, ti ne misli hranom ni gospostvom. [Pjev. crn. 6b] ARj VI); Snom - VF - zaSak (srb./hrv. 17. st. [...] za bezbrižnijeh da se brinu i za izpraznijeh misle i trude. Osman 349; 19. st. Ako su zadrugari prcijom bogati ili za sve sami misle. [(sev. Dalmacija) V. Bogišic zborn. 104] ARj VI); Snom - VF - oSlok (polj. 16. st. A to wfzytko ftqtpochodži že o przyjlym žywociq niemyjlemy [MurzHist A4v] S116 XV; 20. st. Wzruszalo go to, že ktos tak bezinteresownie myšlal o nim i o jego losie. [MEIS. Szesciu 78] SJP IV); Snom - VF - SENT (polj. 17. st. Nie myslq o tym že bym siq mial tego nieszczqscia lekac ktoremiq iuz wczoray minilo. SIJChP I; 20. st. Myslec koniecznie o tym naležy, aby stan cy-wilny, aby wsie i miasta bliskq. miec mogly sprawiedliwosč, zaslonq od ucisku i latwosc dojšcia krzywdy. [KOLL. Malach. III, 189] SJP IV).29 Med nestabilnimi vezavnostnimi vzorci se le eden pojavlja v obeh jezikih, tj. Snom - VF - naSak (srb./hrv. 20. st., polj. 16. st.); ostali vzorci zaznamujejo odraze *mysliti le v enem jeziku. V polj. se v 16. st. pojavljajo vzorci Snom - VF - Sdat // oSak // poSlok, v srb./hrv. (18. st.) pa Snom - VF - zaSins. Določilo Sdat se približuje prejemniškemu pomenu (prim. razdelek 2.3.1). Določilo poSlok se v zgornji vlogi pojavi po oslabitvi izhodiščne prislovne funkcije zaporednosti, namena (Kopečny 1973: 186); določilo oSak (etimološko krajevno 'okoli', tudi vzročno/oziralno; Kopečny 1973: 132, 136-137) je ob glagolih s po- 29 Prim. nestabilen srb./hrv. Snom - VF - SENT (19. st. Misli, da se udomiš, dok si mlada i jača. [S. Ljubiša prip. 78] ARj VI). SI ^ menom 'skrbeti za' stabilno tudi v 20. st. (Zaron 1980: 44-45, 53) - nestabilnost ^ je verjetno posledica marginalnosti pomena 'skrbeti, brigati se za' v primeru polj. Z glagola. Več o srb./hrv. določilu zaSins v razdelku 2.1.1. Primeri: Snom - VF - naSak (srb./hrv. 20. st. Bu cTe oČBesaHu ga Mucnurne u Ha OHy rnagy gjeBojKy. [KpemUfr C. 2, 414] RSHJ XII; polj. 16. st. (/ bqd) ziefz mial zywot Jlawny dlugi {Nie m)yfl na to doczefne zbieranie [RejRozpr K3v] S116 XV); Snom - VF - zaSins (srb./hrv. 19. st. Onaj najmladi jednako mišljaše za svojijem sestrama. [Nar. prip. vuk2 194] ARj VI); Snom - VF -Sdat (polj. 16. st. Serce tez nie iedno fobie famo myfli w potrzebach fwoich [RejPos 281] S116 XV); Snom - VF - oSak (polj. 16. st. Ale o slawq swoiq ani o Decrety ni czyie niemyslq bo miq dosiqdz niemogq [ActReg 166] S116 XV); Snom - VF - poSlok (polj. 16. st. Wieczei teras po fpowiedzy Myflyc gdy czie fmierc nawiedzy. [RejKup f3] S116 XV). Z A Vezavnostni vzorci kažejo na večinoma različno realizacijo vezljivostnega raz-p merja nosilec skrbi - vsebina v obeh slovanskih jezikih; le v dveh primerih se i določili z vlogo vsebine skrbi prekrivata, prim. SENT (propozicijska vsebina) S in naSak (nepropozicijski razmerni vsebinski udeleženec), pri čemer bi lahko domnevali tudi vpliv vezavnostnih možnosti, značilnih za pomen 'misliti, razmi-1 šljati' (prim. razdelek 2.1.1). Stabilni vezavnostni vzorci so v primeru srb./hrv. 7 misliti izpričani le do konca 19. st., kar kaže na pomikanje pomena 'skrbeti za; • upoštevati' na obrobje glagolskega pomenja (verjetno starinski pomen).30 Vpliv o podpomena 'upoštevati' na vezljivost polj. myslec je na podlagi analiziranega • gradiva težko ugotoviti. 2.5 Pomen (e) 'pričakovati' Pomen (e) izkazuje srb./hrv. misliti z izoliranim zgledom iz 18. st., kar kaže na marginalnost pomena in njegovo vezanost na 18. st. (mogoče celo samo na kajk. področje). Srb./hrv. misliti s pomenom 'pričakovati' vzpostavlja pomenski vzorec nosilec pričakovanja - vsebina - vir, izhodišče pričakovanega, ki mu ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom - VF - Sak - odSgen (18. st. kajk. Toga ja od njega misliti ne morem. [Brez al 9] RHKKJ II).31 30 Domnevo podpira dejstvo, da je izpričana vezavnostna možnost za 20. st., tj. Snom - VF - naSak, enaka stabilnim vzorcem ob pomenu 'misliti, razmišljati'. 31 O ločilniškem (ablativnem) pomenu zveze otiSgen, na katerega se navezuje tudi pomen izhodišča, izvora, glej. Kopečny 1973: 150-152. Ablativni Sgen se v srb./hrv. jeziku ohranja kot drugo vezavno določilo ob prehodnih glagolih s predmetom Sak (njegovo notranjo semantiko usmerja razmerje izvora, izhodišča), prim. star. fflmo mo mpaxe od MeHe Mneuuhu. n. neTpoBH&b, fflfien. 116; sod. srb. 3axmeBanu cy du^unnuHy od 3anocneHux; sod. hrv. Sto možemo očekivati od Češke? DW 2. 1. 2009 (Sintaksa 2005: 137-139; tudi Daničic 1858: 217-218). 3 Sklep Namena diahrone vezljivostne analize odrazov pslov. *mysliti v izbranih slovan- ® skih jezikih sta bila dva: (1) dokazati, da z variiranjem pomena glagolov variirata ^ njihova vezljivost in vezava; (2) opozoriti na podobnosti in razlike vezljivostnih značilnosti odrazov pslov. *mysliti med slovanskimi jeziki (tudi zgodovinsko). Analizirani glagoli so se izkazali za leksikalno zapleteno skupino glagolov. Odrazi pslov. *mysliti so večpomenski; posamezen pomen je lahko izkazan v vseh analiziranih jezikih, prim. 'misliti, razmišljati', 'imeti namen, nameravati' ali 'misliti, snovati v škodo/korist', ali pa le v delu jezikov, prim. 'skrbeti za; upoštevati' v srb./hrv. in polj., 'pričakovati' le v srb./hrv. (verjetno celo samo kajk.). Nekateri pomeni so izkazani v celotni zgodovinski dobi jezikov (npr. 'misliti, razmišljati') ali samo v določenem časovnem intervalu, prim. 'misliti, snovati v škodo/korist' v starejših obdobjih slovanskih jezikov (polj. myslec in rus. muc.eti npr. do vključno 18. st.). Potrdila se je domneva, da z variiranjem pomena glagolov variirata tudi njihova pomenska usmerjenost in vezava. Znotraj pomenov se oblikujejo specifični pomenski vzorci, ki jim ustreza načeloma več vezavnostnih vzorcev (ti se lahko pojavljajo v enem, več ali v vseh analiziranih jezikih). Tako npr. odrazi pslov. *mysli-ti v pomenu 'misliti, snovati v škodo/korist' oblikujejo pomenski vzorec nosilec mišljenja - vsebina - prejemnik, ki mu ustrezajo različni vezavnostni vzorci: splo-šnoslovanski Snom - VF - Sak* - Sdat, v posameznih jezikih pa se pojavljajo npr. M Snom - VF - Sak* - naSak (rus., srb./hrv., polj.), Snom - VF - Sak* - čezSak // Z zoperSak (sln.) in Snom - VF - Sak - przeciw(ko)Sdat (polj.). Odrazi *mysliti W v pomenu 'misliti, razmišljati' kažejo celo na pet pomenskih vzorcev: (1) nosilec mišljenja - vsebina, (2) nosilec mišljenjskega procesa in proces sam, (3) nosilec mišljenja - razmerni vsebinski udeleženec - vsebina, (4) nosilec mišljenja - prizadeto - vsebina (gradivsko ga potrjujejo celo samo stcsl., srb./hrv.), (5) nosilec mišljenja - vsebina - razmerni udeleženec (srb./hrv., češ.). Prvemu pomenskemu vzorcu ustrezajo vezavnostni vzorci, ki se pojavljajo v vseh analiziranih jezikih, npr. Snom - VF - Sak, Snom - VF - oSlok, Snom - VF - INF, Snom - VF -SENT, v nekaterih, npr. Snom - VF - naSak (brez stcsl.), Snom - VF - kSdat (samo sln., srb./hrv.), ali pa samo v posameznih, prim. Snom - VF - vSak (sln.), Snom - VF - presSak (češ.). Vezljivostna analiza je pokazala, da je stabilnost posameznih vezljivostnih (pomenskih in vezavnostnih) razmerij pri glagolih različna. V analiziranih jezikih je najbolj stabilen pomenski vzorec nosilec mišljenja - vsebina, ki mu med vezav-nostnimi ustreza Snom - VF - SENT; določilo SENT torej najbolj stabilno zaznamuje kompleksno vsebino mišljenjske dejavnosti. Pogosto je tudi nepropozicijsko določilo Sak*, vendar pa kaže (tudi razvojno) na tendenco k pomenski praznitvi (pomensko ekstenzivne prvine na mestu določila; leksikalna zapolnitev predložno-sklonskih določil je bogatejša, prim. oSlok). Pomen 'nameravati' kaže na pomenski vzorec nosilec namere - vsebina, ki mu ustreza tipičen in zgodovinsko stabilen vezavnostni vzorec Snom - VF - INF (določilo INF je torej tipično v vlogi vsebine ^ namere). Znotraj posameznih jezikov se lahko uveljavljajo tudi specifični stabilni W vzorci: v pomenu 'misliti, snovati v škodo/korist' (pomenski vzorec nosilec mišljeN nja - vsebina - prejemnik) je splošnoslovanski vzorec Snom - VF - Sak* - Sdat 1 stabilen le v sln. (16.-19. st.), srb./hrv. (16.-20. st.) in polj. (do vključno 18. st.); ^ v rus. jeziku je nestabilen (14., 18. st.), medtem ko je stabilen Snom - VF - Sak* O - naSak (11.-18. st.; v srb./hrv. in polj. nestabilen). V sln. sta stabilna še vzorca s Snom - VF - Sak* - čezSak // zoperSak (16.-19. st.), v polj. pa je bil vsaj v 16. st. L stabilen Snom - VF - Sak - przeciw(ko)Sdat. 0 Kompleksnejši vzorci so manj ustaljeni. Z izjemo pomenskih in vezavnostnih v vzorcev, ki se pojavljajo ob pomenu 'misliti, snovati v škodo/korist', naj omenim predvsem vezavnostni vzorec Snom - VF - oSlok - Sak*, ki ustreza pomenskemu 1 vzorcu nosilec mišljenja - razmerni vsebinski udeleženec - vsebina ('misliti, razmišljati'); glede na gradivske podatke se pojavlja v vseh analiziranih jezikih z izjemo Z stcsl. (vzorec z določilom SENT na mestu Sak* pa v sln., srb./hrv. in polj.). Znotraj pomenskih razmerij se oblikuje načeloma več vezavnostnih vzor-p cev, med njimi (med posameznimi določilnimi možnostmi) pa se lahko vzpostavijo i konkurenčna razmerja. Ob sln. misliti 'misliti, razmišljati' prevladuje med desni-S mi predložnosklonskimi določili naSak (16.-20. st.), v posameznih obdobjih pa K so mu konkurirala kSdat (10., 16. st.), poSlok (16.-19. st.), vSak (19. st.), oSlok 1 (20. st.); v srb./hrv. so najbolj stabilna določila oSlok, naSak (do 20. st.), zaSak (do 7 19. st.), omeniti pa je treba tudi manj stabilna kSdat (16. st.), odSgen (17.-19. st.), • (s)vrh(u)Sgen (16.-18. st.), zaSins (18. st.); določili odSgen in (s)vrh(u)Sgen naj o bi domnevno zaznamovali samo hrv. jezikovni prostor (Hudeček 2003); v rus. sta • oSlok (stabilno do sodobnosti) konkurirali nestabilni določili naSak in proSak 2 (17. st.), v deliberativnem pomenu pa tudi Sak (v starejših obdobjih). Med nekaterimi določili se lahko znotraj pomenskega razmerja pokažejo izrazitejše pomenske razlike. Ob polj. myslec 'misliti, snovati v škodo/korist', ki so mu ustrezali vezavnostni vzorci Snom - VF - Sak* - Sdat // naSak // przeciw(ko) Sdat // zSgen // oSlok, so se v vlogi prejemnika pojavljala določila Sdat, naSak, przeciw(ko)Sdat, zSgen in oSlok. Določilo Sdat kaže na nevtralen prejemniški pomen, določili naSak, przeciw(ko)Sdat zaznamuje očitnejši protivnostni pomenski odtenek, zSgen kaže na razvoj iz ločilniškega pomena, oSlok pa iz razmernega. Zanimiva je tudi uveljavitev določila oSlok v škodo odSgen na mestu razmernega vsebinskega udeleženca, ki je zaznamovala sln. in hrv. knj. jezik v 19. st.; sprememba je bila najbrž rezultat vzpostavitve norme, ki kaže na odstranjevanje tu-jejezičnih oz. neslovanskih prvin iz knj. jezika (za hrv. jezik prim. Hudeček 2003). V nekaterih primerih je bilo opozorjeno tudi na morebitno tujejezično motivacijo določil: pri sln. misliti 'misliti, snovati v škodo/korist' določili zoperSak in čezSak ustrezata nem. vzorom (prim. zoper - wider, čez - über), pri sln., hrv./ srb. misliti 'misliti, razmišljati' določilo odSgen kaže na romanski vpliv, hrv. (s)vrh(u)Sgen pa naj bi bilo skladenjski kalk po lat. super + ablativ (v kajk. knj. jeziku tudi vpliv nem. über + Sgen), pri češ. myslet 'misliti, razmišljati' je presSak skladenjski germanizem, stpolj. Sins in wSlok (polj. myslec 'misliti, razmišljati') pa sta domnevno kalka po lat. (Sins - in consiliis quibus cogitant Vulgata; wSlok - meditabor in te Vulgata). Ob glagolih mišljenja je bila izpostavljena tudi vezljivostna vloga prislovne- ^ ga določila ADV (tudi Sak*) kot »nadomestnega« določila, ki ima večinoma enako ^ vlogo kot pomensko izpraznjeno določilo Sak; ADV oz. Sak* lahko pomensko ® variira (tj. je bolj ali manj povedno) glede na vezljivostne značilnosti glagola in ,!_ leksikalno zapolnitev. Na koncu naj omenim še možnosti nadgradnje raziskave. Razprava je nastala 1—1 na podlagi slovarskega gradiva, ki je za posamezne jezike in obdobja nepopolno (neizkazovanje pomenskih ali vezljivostnih možnosti, neustrezni zgledi itn.), kar vpliva na pogojno veljavnost dobljenih rezultatov. Za podatkovno ustreznejšo raziskavo bi se bilo treba posvetiti najprej posameznim jezikom v določenih obdobjih in analizirati večji korpus besedil, ki zaznamujejo posamezno obdobje. Temu bi sledila primerjava vezljivostnih možnosti znotraj določenega jezika po obdobjih in nato še primerjava med jeziki. Krajšave (oblike določil) VF = glagolski nosilec vezljivosti (večinoma v osebni glagolski obliki); Snom = samostalniško določilo v imenovalniku (gen = rodilnik; dat = dajalnik; ak = tožil-nik; lok = mestnik; ins = orodnik); Sak* = pomensko ekstenzivno Sak, navadno s prislovno vrednostjo (gl. tudi ADV); odSgen = predložnosklonsko samostalniško določilo s predložnim morfemom od in rodilniško obliko samostalnika (enako na- M Sak, oSlok itn.); Part = deležniško določilo; INF = nedoločniško določilo; SENT Z = odvisniško določilo; PG = določilo v obliki premega govora; ADV = prislovno W določilo (gl. tudi Sak*). Viri Stara cerkvena slovanščina M = Vatroslav Jagic, Codex Marianus glagoliticus, Graz: Akademische Druck- u. Verlagsanstalt, 1883 (21960). Meyer 1935 = Karl H. Meyer, Altkirchenslavisch-griechisches Wörterbuch des Codex Suprasliensis, Glückstadt - Hamburg, 1935. Sin = Sergej N. Severjanov, Sinajskaja psaltyr': Glagoličeskij pamjatnik XI veka, Graz: Akademische Druck- u. Verlagsanstalt, 1922 (21954). SJS = Slovníkjazyka staroslovénského I-IV, ur. J. Kurz - Z. Hauptová, Praha: Academia, 1966-1997. SS = Staroslavjanskij slovar', ur. E. Bláhová idr., Moskva: Izdatel'stvo Russkij jazyk, 1999. Supr = Mario Capaldo - Jordan Zaimov, Supras "lski ili Retkov sbornik 1-2, Sofija: Izdatelstvo na BAN, 1982-1983. ^ Slovenščina ^ BS = Brižinski spomeniki = Monumenta Frisigensia, ur. F. Bernik idr., Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004. M DB = Jurij Dalmatin, BIBLIA, TV IE, VSE SVETV PISMV, STARIGA inu Noviga Tefiamenta, Wittenberg, 1584, v: Biblia Slovenica (CD-ROM), ur. Anton Metelko, Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije, 2004. S Jap = Jurij Japelj idr., SVETU PISMU STARIGA INU NOVIGA TESTAMENTA, Ljubljana, 1784-1802, v: Biblia Slovenica (CD-ROM), ur. Anton Metelko, Lju- O bljana: Svetopisemska družba Slovenije, 2004. KB = Sebastijan Krelj, Otrozhia Biblia, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987 [' 1566]. Mikhailov 1998 = Nikolai Mikhailov, Frühslowenische Sprachdenkmäler: die handschriftliche Periode der slowenischen Sprache (XIV Jh. bis 1550), Amsterdam - Atlanta: Rodopi, 1998. Z Preš = Peter Scherber, Slovar Prešernovega pesniškega jezika, Maribor: Obzorja, A 1977. P Plet. = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar I-II (translit. izdaja), ur. M. Fur-lan, Ljubljana: ZRC SAZU, 2006 (11894-1895). S SJJSv = Marko Snoj, Slovar jezika Janeza Svetokriškega 1-2, Ljubljana: SAZU, 2006. M SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika, ur. A. Bajec idr., Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU in DZS, 1998. • TA = Primož Trubar, Abecedarium, 1550, v: Zbrana dela Primoža Trubarja I, ur. I. Grdina - F. Kranjc-Vrečko, Ljubljana: Rokus, 2002, 281-308. • TAr = Primož Trubar, Articuli oli deili te prave, stare vere kersčanske, 1562, v: Zbrana dela Primoža Trubarja III, ur. I. Grdina - J. Vinkler, Ljubljana: Ro-kus, 2005, 5-224. TC 1550 = Primož Trubar, Catechismus, 1550, v: Zbrana dela Primoža Trubarja I, ur. I. Grdina - F. Kranjc-Vrečko, Ljubljana: Rokus, 2002, 19-278. TC 1574 = Primož Trubar, Ta celi catehismus, eni psalmi inu tih vegših godii stare inu nove kersčanske peisni, 1574, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, ur. I. Grdina - J. Vinkler, Ljubljana: Rokus, 2006, 271-454. TO = Primož Trubar, Cerkovna ordninga, 1564, v: Zbrana dela Primoža Trubarja III, ur. I. Grdina - J. Vinkler, Ljubljana: Rokus, 2005, 227-578. VSSG = Andreja Žele, Vezljivostni slovar slovenskih glagolov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 (Slovarji). W = Anton A. Wolf (pobudnik), Sveto pismo stare in nove zaveze, 1856-1859, v: Biblia Slovenica (CD-ROM), ur. A. Metelko, Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije, 2004. Srbščina in hrvaščina ARj = Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I-XXIII, ur. D. Daničic idr., Zagreb: JAZU, 1880-1976. Benešic = Julije Benešic, Rječnik hrvatskoga književnoga jezika od Preporoda do I. G. Kovačica, ur. J. Hamm, Zagreb: JAZU, Globus, 1986. Judita = Milan Moguš, RječnikMaruličeve Judite, Zagreb: Institut za hrvatski jezik ^ i jezikoslovlje, 2001. Karadžic = Vuk Stefanovic Karadžic, Srpski rječnik istumačen njemačkijem i latin- ® skijem rječima, Beograd, 1898. Njegoš = Mihailo Stevanovic, Rečnik jezika Petra II Petroviča Njegoša I-II, Beograd - Titograd - Cetinje: Vuk Karadžic, 1983. Osman = Željko Bujas, Ivan Gundulič »Osman«: kompjutorska konkordancija, Zagreb: Sveučilišna naklada Liber, 1975. RHJ = Ivan Broz - Franjo Ivekovic, Rječnik hrvatskoga jezika I-II, Zagreb, 1901. RHKKJ = Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika I-, ur. B. Finka idr., Zagreb: HAZU, Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 1984-. RSHJ = Rečnik srpskohrvatskog književnog i narodnog jezika I-, ur. A. Belic, Beograd: SANU, Institut za srpskohrvatski jezik, 1959-. RSHKJ = Rečnik srpsko-hrvatskoga književnog jezika I-VI, ur. M. Stevanovic -Lj. Jonke, Novi Sad - Zagreb: Matica srpska, Matica hrvatska, 1967-1976. Sonje = Jure Sonje, Rječnik hrvatskoga jezika, Zagreb: Leksikografski zavod Miroslav Krleža - Skolska knjiga, 2000. Z > O - Češčina Gebauer = Jan Gebauer, Slovnik staročesky I-II, Praha, 1903-1916. Jungmann = Josef Jungmann, Slovnik česko-nemecky I-V, Praha, 1834-1839. Kott = František Stepan Kott, Cesko-nemecky slovnik zvlašte grammaticko-fraseo- M logicky I-V, Praha, 1878-1893. MSS = Jaromir Belič - Adolf Kamiš - Karel Kučera, Maly staročesky slovnik, Pra- W ha: SPN, 1978. PSJČ = Priručni slovnik jazyka českeho I-VIII, ur. O. Hujer idr., Praha: ČAV, 1935-1957. SPP = Slovesa pro praxi, ur. N. Svozilova idr., Praha: Academia, 1997. SSpoj = Slovnik slovesnych, substantivnich a adjektivnich vazeb a spojeni, ur. N. Svozilova idr., Praha: Academia, 2005. Vokabular (http://vokabular.ujc.cas.cz). Poljščina Linde = Samuel Bogumil Linde, Slownikjazykapolskiego I-VI, Lwow, 1854-1860. Mick = Konrad Gorski - Stefan Hrabec, Slownik jazyka Adama Mickiewicza I-XI, Wroclaw - Warszawa - Krakow: Zaklad Narodowy im. Ossolinskich, Wy-dawnictwo Polskiej Akademii Nauk, 1962-1983. SJP = Slownik jazyka polskiego I-XI, ur. W. Doroszewski idr., Warszawa: Wy-dawnictwo Naukowe PWN, 1958-1969. Sl16 = Slownik polszczyzny XVI wieku I-, ur. M. R. Mayenowa idr., Wroclaw -Warszawa - Krakow: Zaklad Narodowy im. Ossolinskich, Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk, 1966-. SlJChP = Slownik jazyka Jana Chryzostoma Paska I-II, ur. H. Koneczna idr., Wroclaw, Warszawa: Zaklad Narodowy im. Ossolinskich, Polska Akademia Nauk, 1965. ^ SlStp = Slownik staropolski I-XI, ur. S. Urbanczyk idr., Krakow: Polska akademia nauk, 1953-2002. N SlWarsz = Jan Karlowicz - Adam Krynski - Wladyslaw Niedžwiedzki, Slownik jqzyka polskiego I-VIII, Warszawa, 1900-1927. K O Ruščina s Ožegov = Sergej I. Ožegov - Natalija Ju. Švedova, Tolkovyj slovar' russkogo jazyka, Moskva: Rossijskaja akademija nauk, Institut russkogo jazyka im. 0 V. V. Vinogradova, 2004. v Pušk = Slovar' jazyka Puškina I-IV, ur. V. V. Vinogradov idr., Moskva: Gosudar-stvennoe izdatel'stvo inostrannyh i nacional'nyh slovarej, 1956-1961. 1 Srezn = Izmail I. Sreznevskij, Materialy dlja slovarja drevnerusskogo jazyka po pis'mennym pamjatnikam I-III, Sankt-Peterburg, 1890-1912. Z SDRja11-14 = Slovar' drevnerusskogo jazyka XI-XIVvv I-, ur. R. I. Avanesov idr., A Moskva: Russkij jazyk, 1988-. P SRja11-17 = Slovar' russkogo jazyka XI-XVII vv. I-, ur. R. I. Avanesov idr., Moskva: Nauka, 1975-. S SRja18 = Slovar' russkogo jazyka XVIII vv. I-, ur. J. S. Sorokin idr., Sankt-Peter-burg: Nauka, 1984-. M SSRja = Slovar' sovremennogo russkogo literaturnogo jazyka I-XVII, ur. V. V. Vinogradov idr., Moskva - Leningrad: Izdatel'stvo Akademii nauk SSSR, 1948-1965. 2 2 Literatura Ägel 2000 = Vilmos Ägel, Valenztheorie, Tübingen: Gunter Narr Verlag, 2000. Beaugrande - Dressler 1992 = Robert-Alain de Beaugrande - Wolfgang U. Dressler, Uvod v besediloslovje, prev. Aleksandra Derganc - Tjaša Miklič, Ljubljana: Park, 1992. Černih 1999 = Pavel Ja. Černyh, Istoriko-etimologičeskij slovar' sovremennogo russkogo jazyka I-II, Moskva: Russkij jazyk, 1999. Daničic 1858 = Dura Daničic, Srbska sintaksa, Beograd, 1858. Dular 1982 = Janez Dular, Priglagolska vezava v slovenskem knjižnem jeziku (20. stoletja): doktorska disertacija, Ljubljana, 1982 (razmnoženo). ESČ = Encyklopedicky slovnik češtiny, ur. Petr Karlik idr., Praha: Nakladatelstvi Lidove noviny, 2002. ESJS = Etymologicky slovnik jazyka staroslovenskeho 1-, ur. E. Havlova idr., Praha: Academia, 1989-. ESSJa = Etimologičeskij slovar' slavjanskich jazykov: praslavjanskij leksičeskij fond 1-, ur. O. N. Trubačev idr., Moskva: Nauka, 1974-. Gebauer 1929 = Jan Gebauer, Historickä mluvnice jazyka českeho IV: skladba, ur. František Travniček, Praha, 1929. Grickat 1975 = Irena Grickat, Studije iz istorije srpskohrvatskog jezika, Beograd: Narodna biblioteka Srbije, 1975. Herodes 1963 = Stanislav Herodes, Staroslavjanskie predlogi, v: Issledovanija po ^ sintaksisu staroslavjanskogo jazyka, ur. Josef Kurz, Praha: Nakladatelstvi jh Československe akademie ved, 1963, 313-368. HMČ = Arnošt Lamprecht - Dušan Šlosar - Jaroslav Bauer, Historickä mluvnice ^ češtiny, Praha: SPN, 1986. Hudeček 2003 = Lana Hudeček, Dopune glagolima govorenja, mišljenja i srodnih 1—1 značenja u hrvatskome književnom jeziku od 17. do polovice 19. stoljeca -strani sintaktički utjecaji, v: Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje m 29 (2003), 103-129. Ivic 1954 = Milka Ivic, Značenja srpskohrvatskog instrumentala i njihov razvoj, Beograd: Institut za srpski jezik SANU - Naučna knjiga, 1954. Ivic 1972 = Milka Ivic, Problematika srpskohrvatskog infinitiva, Zbornik Matice srpske za filologiju i lingvistiku 11 (1972), št. 2, 115-138. Karolak 1984 = Stanislaw Karolak, Skladnia wyrazen predykatywnych, v: Gra-matyka wspölczesnego j^zyka polskiego: skladnia, ur. Zuzanna Topolinska, Warszawa: PWN, 1984, 11-211. Katičic 1986 = Radoslav Katičic, Sintaksa hrvatskoga književnog jezika, Zagreb: JAZU, Globus, 1986. Kopečny 1973 = František Kopečny, Etymologicky slovnik slovanskych jazyku I, Praha: Academia, 1973. Krisko 2006 = Vadim B. Krys'ko, Istoričeskij sintaksis russkogo jazyka: ob"ekt i ^ perehodnost', Moskva: Izdatel'skij centr Azbukovnik, 2006. Lomtev 1956 = Timofej P. Lomtev, Očerki po istoričeskomu sintaksisu russkogo S jazyka, Moskva: Izdatel'stvo Moskovskogo universiteta, 1956. Maier 2006 = Ingrid Maier, Verbalrektion in den »Vesti-Kuranty« (1600-1660) 2: ^ die präpositionale Rektion, Uppsala: Uppsala University Library, 2006. Maretic 1963 = Tomo Maretic, Gramatika hrvatskoga ili srpskoga književnog jezika, Zagreb: Matica hrvatska, 1963. MČ 3 = Mluvnice češtiny 3: skladba, ur. František Daneš idr., Praha: Academia, 1987. Miklošič 1868-1874 = Franc Miklošič, Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen IV: Syntax, Wien, 1868-1874. Orel 1993 = Irena Orel-Pogačnik, Predložni sistem v razvoju slovenskega knjižnega jezika od 16. do 19. stoletja: doktorska disertacija, Ljubljana, 1993 (razmnoženo). Orešnik 1992 = Janez Orešnik, Udeleženske vloge v slovenščini, Ljubljana: SAZU, 1992. Pisarkowa 1984 = Krystyna Pisarkowa, Historia skladni jazyka polskiego, Wroclaw - Warszawa - Krakow: Zaklad Narodowy im. Ossolinskich, Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk, 1984. Popova 1978 = Zinaida D. Popova, Upotreblenije padežej, v: Istoričeskaja gram-matika russkogo jazyka: sintaksis: Prostoe predloženie, ur. V. I. Borkovskij, Moskva: Nauka, 1978, 345-402. ^ Preobraženska 1968 = Marija N. Preobraženskaja, Vinitel'nyj padež, v: SravniteVno istoričeskij sintaksis vostočnoslavjanskih jazykov: členy predloženija, ur. V. I. Borkovskij, Moskva: Nauka, 1968, 205-228. 1—1 RS 1980 = Russkaja grammatika II: sintaksis, ur. N. Ju. Švedova idr., Moskva: Nauka, 1980. O SČ 1998 = Miroslav Grepl - Petr Karlik, Skladba češtiny, Olomouc: Votobia, 1998. s Silic - Pranjkovic 2005 = Josip Silic - Ivo Pranjkovic, Gramatika hrvatskoga jezika, Zagreb: Školska knjiga, 2005. 0 Sintaksa 2005 = Milka Ivic - Predrag Piper idr., Sintaksa savremenoga srpskog jezika:prosta rečenica, Beograd: Institut za srpski jezik SANU - Beogradska knjiga - Matica srpska, 2005. 1 Snoj 2003 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 2003. Stevanovic 1969 = Mihailo Stevanovic, Savremeni srpskohrvatski jezik II: sintaksa, Beograd: Naučna knjiga, 1969. A Toporišič 1982 = Jože Toporišič, Nova slovenska skladnja, Ljubljana: DZS, 1982. p Toporišič 2004 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Založba Obzorja, 2004. S Travniček 1956 = František Travniček, Historicka mluvnice česka 3: skladba, Praha: SPN, 1956. 1 Veber 1856 = Adolfo Veber Tkalčevic, Skladnja ilirskoga jezika za niže gimnazije, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2005 [11859]. • Večerka 1996 = Radoslav Večerka, Altkirchenslavische (altbulgarische) Syntax III: die Satztypen: der einfache Satz, Freiburg i. Br.: Weiher, 1996. • Večerka 2002 = Radoslav Večerka, Altkirchenslavische (altbulgarische) Syntax IV: die Satztypen: der zusammengesetzte Satz, Freiburg i. Br.: Weiher, 2002. Vidovič Muha 2000 = Ada Vidovič Muha, Slovensko leksikalnopomenoslovje, Ljubljana: ZIFF, 2000. VV 1987 = František Daneš - Zdenek Hlavsa idr., Vetne vzorce v češtine, Praha: Academia, 1987. Zaron 1980 = Zofia Zaron, Ze studiöw nad skladniq i semantykq czasownika, Wroclaw - Warszawa - Krakow: Zaklad Narodowy im. Ossolinskich, Wy-dawnictwo Polskiej Akademii Nauk, 1980. Zikmund 1863 = Vaclav Zikmund, Skladba jazyka českeho, Litomyšl - Praha, 1863. Zima 1887 = Luka Zima, Njekoje, vecinom sintaktične razlike izmedu čakavštine, kajkavštine i štokavštine, Zagreb: JAZU, 1887. Žele 2001 = Andreja Žele, Vezljivost v slovenskem jeziku (s poudarkom na glagolu), Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. Žele 2003 = Andreja Žele, Glagolska vezljivost: iz teorije v slovar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003. The valency of reflexes of the Proto-Slavic verb *mysliti in the history of selected Slavic languages Summary This article presents a valency analysis of the reflexes of the Proto-Slavic verb 1—1 *mysliti in the history of selected Slavic languages (Slovenian, Old Church Slavic, Croatian, Serbian, Czech, Polish, and Russian). The verbs are polysemous, and individual meanings are attested in all languages; for example, 'to think, consider', 'to intend', or 'to think, plan for someone's harm/benefit', or only in parts of languages; for example, 'to provide for; take into account' in Serb./Cro. and Pol., 'to expect' in Serb./Cro. (and probably only in Kajkavian). With the variation in the meaning of the verbs, their semantic valency and government vary. Generally, several government patterns correspond to a specific semantic pattern, and these may appear in one, several, or all of the languages analyzed and for longer or shorter periods. The most stable semantic pattern is the carrier of thinking - content, which corresponds to general Slavic Snom - VF - SENT (up to the present) among government patterns; the complement SENT marks the complex content of thinking in the most stable way. Often there is also the non-propositional complement Sacc*, but it shows a tendency toward semantic bleaching (lexical filling of prepositional complements appears to be more heterogeneous; cf. oSloc). In the meaning 'to intend', the most stable are the semantic pattern carrier of M intention - content and the government pattern Snom - VF - INF (the complement INF is typical in the role of content of intention). More complex patterns are less W established. Among the more established government patterns in general Slavic are H' S - VF - S * - S,, and S - VF - oS, - S *. The former matches the seman- nom acc dat nom loc acc tic pattern carrier of thinking - content - recipient ('to think, plan for someone's harm/benefit') and was stable especially in the older periods of Sln., Serb./Cro., and Pol., whereas the latter matches the semantic pattern carrier of thinking - thematic participant - content ('to think, consider') and, with regard to the data from the material, appears in all of the languages analyzed with the exception of OCS. This article also presents the competing relationship between government patterns and it highlights the semantic differences between complements and their possible foreign-language motivation. Priimki Košmelj, Košmrlj in Minodraš Silvo Torkar m Cobiss: 1.01 a V prispevku je na podlagi zgodovinskih virov in narečnega gradiva podan poskus izapelativne etimologije priimkov Košmelj in Košmrlj, medtem ko se za priimek Minodraš na podlagi primerjalnega slovanskega gradiva ugotavlja izvor v slovanskem antroponimu *Ninodrag. Z Ključne besede: slovenski jezik, priimki, etimologija, slovanski antroponimi > The surnames Košmelj, Košmrlj, and Minodraš Based on historical sources and dialect material, this article shows that the surnames Košmelj and Košmrlj are derived from common nouns, whereas, based on comparative Slavic material, the surname Minodraš is shown to derive from the Slavic anthroponym *Ninodrag. Keywords: Slovenian, surnames, etymology, Slavic anthroponyms S N 1 Košmelj in Košmrlj ^ Leta 2010 je bilo v Republiki Sloveniji 13 oseb s priimkom Košmelj (www.stat.si), od tega 9 v gorenjski regiji in 4 v osrednjeslovenski regiji. 1.1 Košmelj ima, sodeč po podatkih iz telefonskega imenika, žarišče v Železnikih in tudi podatki popisa prebivalstva iz leta 1931 (okraja Kranj in Logatec, mesto Ljubljana) kažejo na žarišče v Železnikih (ZSSP). Toda priimek se v loških zgodovinskih virih do leta 1500 ne pojavlja (Bla-znik 1963), ni pa ga evidentiral niti Andrejka (1939), ki je na podlagi urbarjev in matičnih knjig 16.-18. stoletja prikazal nastanek priimkov v Selški dolini. Družinsko izročilo Košmeljev, ki ga je Vida Košmelj povzela v knjigi Železniki skozi čas, pravi, da je njihov prednik prišel v Železnike iz Furlanije, od koder da je prinesel tudi priimek Cosmel oz. Cosmeli (Košmelj 2007: 54, 125). To izročilo so menda potrdile tudi raziskave, ki jih je tik pred smrtjo (1948) opravil Rudolf Andrejka, sicer družinski prijatelj Košmeljev. V njegovem delovnem gradivu za načrtovani članek o priimku Košmelj je po besedah Vide Košmelj zapisana letnica 1690 in ime Blaž Cosmel (ali Cosmeli). Tako se je menda imenoval prišlek iz Furlanije, iz Palmanove, ki da se je poročil z domačinko in postal fužinski preddelavec. Znani so številni primeri družinskih izročil, ki jih poznejše rodoslovne razi-W skave niso potrdile, pogosto pa so jih ovrgle. Tovrstnih izkušenj imajo rodoslovci N veliko. Čas domnevnega prihoda prvega nosilca določenega priimka se po temelji-1—1 tem pregledu matičnih knjig neredko odmakne tako daleč v preteklost, da postane ^ dokazovanje skrajno oteženo, če ne celo onemogočeno. Pri razlagi priimkov imajo zgodovinski zapisi izjemno pomembno vlogo, s zato je za ugotavljanje izvora in pomena priimka Košmelj nujno treba pregledati L dostopne zgodovinske vire. Q Poročne in mrliške matične knjige za Železnike so ohranjene za čas od leta v 1710 dalje, krstne pa od leta 1770. V poročni knjigi je 4. 11. 1716 vpisan ženin Marcus Thoma Cosmel, 11. 1. 1750 Caspar Cosmel, 11. 2. 1765 pa Simon Koschmell. V mrliški knjigi je 6. 12. 1727 vpisan Josephus fil. leg. Marci Kosmel, star tri leta, 9. 2. 1729 je vpisan Martinus Cosmel, ki je tega dne umrl, star 66 let. 13. 12. Z 1746 je umrla Maria Marci Koshmell (žena Marka Košmelja), stara 50 let. 16. 6. A 1758 je umrl Andreas Simonis Koschmell, 27. 7. 1759 pa Bartholomäus Caspari p Koschmel. Po letu 1770 so priimek Košmelj v maticah zapisovali izključno kot KoS schmell ali Koschmel, dokler ni bil v drugi polovici 19. stoletja poknjižen v obliko Košmelj. Glede na to, da družinsko izročilo govori o priselitvi osebe s priimkom Co-7 smeli iz Furlanije, je smiselno pogledati v slovar furlanskih priimkov (Costantini • 2002). Ta ne vsebuje priimkov Cosmel oz. Cosmeli ali Cosmelli. Vendar pa priimek o Cosmelli v Italiji obstaja v 34 občinah, večinoma ob zahodni italijanski obali z ža- • riščem v Genovi (http://www.gens.labo.net/it/cognomi/genera.html). Po podatkih 2 spletne strani http://www.cognomix.it/mappe-dei-cognomi-italiani.php je v Italiji 55 oseb s tem priimkom, od tega 25 v deželi Ligurija (Genova z okolico), 12 v deželi Lacij, 6 v Toskani, 5 v Piemontu, 2 na Sardiniji, v petih deželah pa le po ena oseba, med njimi v Furlaniji-Julijski krajini. Slovar italijanskih priimkov pri geslu Cosma navaja med izpeljankami tudi priimke Cosmelli in Cosimelli, Cosmini, Cosmin, Gosmin itd. (De Felice 1978: 109). Pravi še, da so ti priimki razpršeni, glede na različne tipe, po obalnem področju Benečije (Cosma in Cusma, Cosmelli in Cosmini, Cosmin, Gosmin in Gusmin, Gusmani, Cosimano), po jugu Italije, Siciliji in Toskani. Če dopustimo, da je domnevni prišlek iz Furlanije prinesel s seboj priimek *Cosmelli, ki izhaja iz krstnega imena Cosmas, bi prej pričakovali slovenski glasovni prevzem v obliko *Kozmelj kot pa v Košmelj. Iz krstnega imena Cosmas namreč izvirajo slovenski priimki Kozmus in Kosmos, Kozmos, Kozmik, Kozman itd. Priimka Kozmelj (45) in Kozmel (7) imata žarišče v savinjski regiji (http://www. stat.si/imena.asp). V ZSSP sta iz popisa 1931 izpričani še različici Kosmel (Celje - okolica) in Kosmelj (Celje - okolica, Maribor - desni breg), ki ju danes ni več, očitno pa sta bila poknjižena v Kozmelj in Kozmel. Po opravljenem pregledu zgodovinskih virov za Železnike se je izkazalo, da družinsko izročilo o furlanskih koreninah priimka Košmelj listinsko ni potrjeno, vendar tudi ne ovrženo. Izvajanje priimka Košmelj iz italijanske oblike Cosmelli je resda malo verjetno, vendar ne tudi nemogoče. Pri iskanju zgodovinskih zapisov, ki v tem primeru edini lahko dokončno potrdijo ali ovržejo romansko ali slovensko razlago priimka, se je bilo treba zateči še k matičnim knjigam za župnijo Selca, iz katere so se Železniki sicer izločili leta 1622. ® Selške matice so namreč ohranjene prav od leta 1622 naprej (hrani jih Nadškofijski ^ arhiv Ljubljana). In res: v krstni knjigi župnije Selca za leta 1653-1667 je 11. 7. 1667 vpisano rojstvo oz. krst Jakoba, zakonskega sina expatre Jacobo Koshmerl et 1—1 uxoris eius Gertrudis, 4. 9. 1665 pa rojstvo Matevža, zakonskega sinapatris Jacobi Kosmerl et eius coniugis Gertrudis. Trije botri in očitno tudi otrokova starša so bili doma ex Nemile (Nemilje), kar tudi kaže na krajevni izvor selških Košmrljev. Vas Nemilje leži med Selcami in Kropo. Današnja oblika Košmelj je nastala iz oblike Košmerl konec 17. stoletja najbrž ob poročni migraciji iz Nemilj v Železnike z glasovno poenostavitvijo, morda zaradi uvularne izreke r-ja. Z najdbo teh dveh vpisov je stvar postala jasna in razumljiva: priimek Košmelj je samo različica priimka Košmrlj. Družinsko izročilo Košmeljev je potemtakem najverjetneje novejšega nastanka, saj zapisi 17. stoletja jasno izkazujejo domači izvor priimka. Nenavadno je le, da tega priimka ni najti v najstarejši poročni knjigi za Selca (za leta 1654-1712), kar morda res kaže na migracijo od drugod (žarišče tega priimka je Loška dolina oz. župnija Stari trg pri Ložu). Z > O - m O 1.2 Bezlaj razlaga priimek Košmrlj iz narečnega občnega imena kočmrlj 'čmrlj' s ^ čustvenostno velarno predpono ko- (1976: 84, geslo čmrlj). Za čmrlj navaja narečni M obliki kočmrl in kočeber, izpričani v Kropi. V Jelenščah (danes del Dražgoš) je že z leta 1501 izpričan kmet Paul Kotschebar, v Bukovščici kmet Laurent Kottzebar, v W stirpniški županji pa tovornik Kotschebar. Ni izključeno, da tudi ti priimki odraža- ^ jo narečno občno ime kočeber za čmrlja, ne pa stanovniško ime Kočevar, kot se na prvi pogled dozdeva. Oblika kočeber je verjetno nastala z velarno predpono ko- iz občnega imena čeber 'keber' v pomenu 'čmrlj'.1 Avtorji leksikona Kroparske družine (Gašperšič 1998: 34) pri priimku Košmelj navajajo v oklepajih tudi različico Košmrlj, kar lahko razumemo kot namig, da jim je bila povezanost obeh priimkov že od nekod znana. Slovenska oblika čmrlj je domnevno nastala iz praslovanskega *čbmelb prek rodilniške oblike *čmel'a, *čmll'a > *čmrl'a (Ramovš 1924: 83, sprejema Snoj 2003: 89). V slovenskih narečjih sta sicer za čmrlj izpričani tudi še arhaični obliki čmelj (Pleteršnik 1: 107; Ivančič Kutin 2007: 34) in šmelj (Pleteršnik 2: 633). Priimek Košmelj je, sodeč po navedenih podatkih, torej najverjetneje nastal iz narečnega občnega imena kočmrl oz. košmrl v pomenu 'čmrlj'. Sprva je očitno funkcioniral kot vzdevek, ko pa se je vzdevek začel dedovati, je postal priimek. Občno ime kočmrl je nastalo s čustvenostno velarno predpono ko- iz občnega imena čmrlj. Romanist Debeljak (1954: 175) postavlja (sicer neutemeljeno) trditev, da »je priimke načelno razlagati najprej iz krstnih imen«, zato sta priimka Košmelj in Košmrl po njegovem mnenju izpeljana iz krstnega imena Cosmas, Kozma, ki da je enkrat dobilo obrazilo -elj, drugič pa južnonemško -erl. Precej bolj kot Košmelj so danes razširjeni priimki Košmrlj (191, od tega 113 ^ v jugovzhodni regiji), Košmrl (35), Košmerl (166, od tega 124 v jugovzhodni regi-N ji), Košmerlj (27). V zgodovinskih virih je priimek Kotschmerl izpričan leta 1576 v 1—1 Retjah v Loškem Potoku, Koschmerl pa leta 1606 na Hudem Vrhu pri Novi vasi na K Blokah (Kebe 1996: 475). Vendar pa se za etimologijo priimka Košmrlj odpira še druga možnost. Metka s Furlan (ustno) opozarja na doslej prezrto v Zagrebu zabeleženo kajkavsko občno L ime košmrlj v pomenu 'okun', lat. Gymnocephalus cernuus, srbohrv. bodljivi gr° geč ali balavac (RSKNJ 1978: 369). Okun je sladkovodna riba iz družine ostri-v žev. V Sloveniji živi v Savi od Radeč navzdol, v Dravi, Muri, Ledavi in spodnjem toku Krke. Pleteršnik (1: 813, 857) navaja tako za okun kot za ostriž isto nemško i besedo Flussbarsch (latinsko obakrat perca fluviatilis), medtem ko Cigale (1860: 176) navaja za nemško besedo Bars ali Barsch (lat. perca fluviatilis) različne slo-Z venske ustreznike: po Gutsmanu (1789) ostrež, po Jarniku (1832) okunj, po Blažu A Potočniku paperšelj, čop, čep,pirželc; navaja tudi rus. in polj. okun (polj. dejansko p okoh), češ. okoun, srb. kostreš. V knjižno slovenščino je bil s Pleteršnikom naposled i sprejet severnoslovanski okun, ker sta ga poleg Jarnika in Cigaleta uporabljala tudi S Janežič in Erjavec. Leta 1850 je v časopisu Vedež izpričana raba besede košmerl v pomenu 'suho 1 golo deblo': »Sem ter tje se le kak smrekov košmerl in kak drug štremelj iz snega 7 moleč vidi ...« (Ant. - vč. - 1850: 201). V registru Besedišče slovenskega jezika (Besedišče 1998: 287) najdemo be-o sedo košmrlj, listkovno gradivo za izdelavo Slovarja slovenskega knjižnega jezika • na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani pa ponuja 2 tale zanimivi zapis prof. Ivana Dolenca (1884-1971) iz Sopotnice pri Škofji Loki (komentarja v oglatih oklepajih sta njegova): Nekoč sem šel z znanim starim kmetom, rojenim v Sopotnici, iz vasi Javorje nad Poljanami proti Sopotnici, pa mi je pokazal spremljevalec slabo rastoče, sušeče se drevo v gozdu z besedami: »Tale košmrlj!« [Izgovarjal je košmrl, zato pišem z lj.] Prvikrat sem tedaj slišal izraz, ki mi je bil znan samo kot rodbinsko ime šentpetrskega župnika v Ljubljani, in sem vprašal kmeta, ki je bil analfabet, ali takemu drevesu pravijo košmrlj. »Da! To sta prav za prav dve besedi: koš - to je nizko, široko drevo - in mrl, ker odmira.« [Ljudska etimologija!] Kajkavski košmrlj 'okun' in slovenski narečni košmrlj 'suho drevo', kot vse kaže, nista nujno povezana z leksemom kočmrl, zato se pri njiju kaže potreba po novem etimološkem premisleku. Nedvomna se zdi tudi njuna neposredna povezava s priimkom Košmrlj. Občno ime košmrlj je morda predponska tvorjenka iz ko- in posamostalje-nega deležnika na -l glagola *šembreti, ohranjenega v priimkih Semrl, Semerl, Se-mrov, ki ga je na podlagi slovanskega gradiva rekonstruirala Kurkina (1981: 331). Slednja ugotavlja, da so vsi pomeni, ki so značilni za slovansko *mer- v kombinaciji s predponami *še-, *ča-, *ka-, *sko-, pogojeni s prvotnim pomenom korenskega morfema: 'izgubljati moč, umirati, ugašati' (Kurkina 1981: 333). V priimku Košmrl (< *Košemrl) sta potemtakem nakopičeni kar dve ekspresivni predponi: ko- in še-. 2 Minodraš Priimek Minodraš nosi v Sloveniji samo šest oseb (gl. spletno stran www.stat.si). ® K njegovi osvetlitvi so nepričakovano pripomogli nekateri zgodovinski zapisi za ^ krajevno ime Modraže v občini Poljčane (prej občina Slovenska Bistrica). Zgodovinarji za čas pred letom 1500 za Modraže v virih niso našli zapisov. 1—1 V jožefinskih vojaških opisih iz ok. leta 1780 je ime zapisano kot Mimo Drussy, Mimodrusse. V priročniku Historisch-Topographisches Lexicon von Steyermark 2 Carla Schmutza iz leta 1822 je ime zapisano kot »Minotrasch, windisch Motra-sche«. Na zemljevidu franciscejskega katastra iz leta 1825 je zapisano kot Modrasche, Minodrosch (katastrska občina Modraže). Na podlagi zgornjih zapisov in primerjalnega slovanskega imenskega gradiva ter zlasti poljskih imenoslovnih študij je ime Modraže mogoče rekonstruirati kot *Minodraže, to pa iz *Ninodraže. Podstava tega krajevnega imena je staro zloženo osebno ime *Ninodrag. Prvi del imena izhaja iz praslovanskega prid. *nim, s pomenom 'nov, mlad' (Malec 1971: 101), prim. psl. prislov *nyne/nbne, po asimilaciji *nine 'zdaj' (ESSJa 26: 57; ESSJa 25: 120), izpričan še v Brižinskih spomenikih kot nine, ninge (Bezlaj 1982: 224). V drugem delu imena je prid. drag. Podobno sta tvorjeni staropoljski osebni imeni Ninogniew (z različico Mino-gniew) in Ninomysl (Malec 1971: 101), staročeško N'inomysl (Ninomizl, Pleskalova ^ 1998: 137) in starosrbsko osebno ime Ninoslav (Grkovic 1983: 193). Krajevno ime *Minodraže (od 19. stol. dalje Modraže) je iz osebnega imena Z *Ninodrag nastalo s starim svojilnim obrazilom -jb (to je dalo obliko *Ninodraž) in W priponskim obrazilom za prebivalce -jane: *Ninodražane. Ime se je pozneje skraj- H' šalo v *Ninodraže, nato pa se je z disimilacijo n-n > m-n preobrazilo v *Mino-draže. Naposled se je s sinkopo skrčilo v Modraže. Priimek Minodraš (prvotno *Ninodraž) je nastal bodisi neposredno iz osebnega imena *Ninodrag s svojilnim obrazilom -jb in je tudi sam najprej predstavljal osebno ime, bodisi s prenosom s krajevnega imena *Minodraž (danes Modraže). Če izhaja priimek iz vasi Modraže ali njene okolice, je velika verjetnost, da je nastal s prenosom s krajevnega imena. Z rodoslovno raziskavo, ki bi segala vsaj do srede 18. stoletja, bi bilo to mogoče ugotoviti. V vsakem primeru pa se v priimku Minodraš in v krajevnem imenu Modraže ohranja edinstveno slovansko osebno ime *Ninodrag, zato tako priimek kot toponim predstavljata dragocen prežitek slovanske imenske identitete na naših tleh. Viri in literatura Matične knjige = matične knjige za Železnike in Selca, Nadškofijski arhiv Ljubljana. Andrejka 1939 = Rudolf Andrejka, Doneski k postanku in razvitku rodbinskih imen v Selški dolini, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 20 (1939), 310-332. Ant. - vč. - 1850 = Pomoč v sili: povest, Vedež: časopis za šolsko mladost (Ljubljana) 3 (1850), list 26, 27. rožnika 1850. ^ Besedišče 1998 = Besedišče slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki, ur. Ivanka Šircelj Žnidaršič, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1998 (Slovarji). N Bezlaj 1976 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1: A-J, Ljubljana: SAZU (izd.) - Mladinska knjiga (zal.), 1976. ^ Bezlaj 1982 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 2: K-O, Ljubljana: SAZU (izd.) - Mladinska knjiga (zal.), 1982. s Blaznik 1963 = Pavel Blaznik, Srednjeveški urbarji za Slovenijo: urbarji Freisinške škofije, Ljubljana: SAZU, 1963 (Viri za zgodovino Slovencev 4). Q Cigale 1860 = Matej Cigale, Deutsch-slovenisches Wörterbuch 1-2, Laibach, 1860. v Costantini 2002 = Enos Costantini, Dizionario dei cognomi del Friuli, Udine: Me- saggero Veneto, 2002. i Debeljak 1954 = Anton Debeljak, O mrtvih velarnih predponah, Slavistična revija (Ljubljana) 5-7 (1954), 169-177. Z ESSJa 25, 26 = ^muMono^u^ecKuü c^oeapb enaeHHeKux nsbiKoe: npaenaenHeKuü neKcunecKuü $OHd 25, 26, nog pega^nen aKageMHKa O. H. Tpy6a^eBa, MocKBa: HayKa, 1999. i De Felice 1978 = Emidio De Felice, Dizionario dei cognomi italiani, Milano: Mon-dadori, 1978. Gašperšič 1998 = Jože Gašperšič idr., Kroparske družine od 15. do začetka 20. stoletja, Radovljica: Občina Radovljica, 1998. 7 Grkovic 1983 = Mra^a TpKOBHh, MMeHa y ffenaHCKUM xpucoey^aMa, Hobh Cag: 0HA030^CKH ^aKynrreT- HHCTHTyr 3ajy»HocnoBeHCKeje3HKe, 1983. o Ivančič Kutin 2007 = Barbara Ivančič Kutin, Slovar bovškega govora, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. 2 Kebe 1996 = Janez Kebe, Loška dolina z Babnim Poljem: zgodovina župnij Stari trg pri Ložu in Babno Polje, Ljubljana: Družina, 1996. Košmelj 2007 = Vida Košmelj, Železniki skozi čas, Radovljica: Didakta, 2007. Kurkina 1981 = H. B. KypKHHa, CnaBmcKHe ^THM0^0^HH, v: Oč^ecnaenHCKuu nu^eucmmecKUu amnac: Mamepuanb u uccnedoeaHun 1979, MocKBa: HayKa, 1981, 331-337. Malec 1971 = Maria Malec, Budowa morfologiczna staropolskich zložonych imion osobowych, Wroclaw itd.: PAN, 1971 (Prace onomastyczne 17). Pleskalova 1998 = Jana Pleskalova, Tvoreni nejstaršich českych osobnich jmen, Brno: Masarykova univerzita, 1998 (Spisy Masarykovy univerzity v Brne 317). Pleteršnik 1-2 = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, Ljubljana, 1894-95. (Navedeno po transliterirani izdaji, ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006.) Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika 2: konzo-nantizem, Ljubljana, 1924. RSKNJ 1978 = PenmiK cpucKoxpeamcKoz KwuweeHoS u HapodHoSjesuKa 10: Konumu - KyKym^a, Beorpag: HHCTmyr 3a cpncmxpBaTCKH je3HK CAHY, 1978. Snoj 2003 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 22003. Tominec 1964 = Ivan Tominec, Crnovrški dialekt: kratka monografija in slovar, Ljubljana: SAZU, 1964 (Dela razreda za filološke in literarne vede 20). ZSSP = Začasni slovar slovenskih priimkov, ur. France Bezlaj, Ljubljana: SAZU, 1974. The surnames Košmelj, Košmrlj, and Minodraš Summary The surname Košmelj appeared in family tradition in Železniki at the end of the seventeenth century in the form Cosmel or Cosmeli as a result of migration from Friuli. 1—1 An overview of historical sources did not confirm the family records but, based on a discovery of two records of the surname Koshmerl in Nemilje dating from 1665 to 1667, it provided the opportunity to explain the derivation of the surname Košmelj from the original Košmerlj based on an altered pronunciation of the uvular r when the family moved from Nemilje to Železniki. Bezlaj explained the surname Košmrlj, which originated in Loški Potok, as being derived from the Upper Carniolan dialect common noun kočmrlj 'bumble bee', to which an expressive velar prefix ko- was added. However, the common noun košmrlj in the sense of 'dry tree' is attested around Škofja Loka, and the word košmerl in the sense of "dry barren tree trunk' already appeared in Slovenian journalism as early as 1850. The Kajkavian common noun košmrlj in the sense of 'perch, freshwater fish' is also attested in Zagreb. The common noun košmrlj may be a prefixed derivative composed of the prefix ko- and the substantivized l-parti-ciple of the verb*šembreti, which itself contains the expressive prefix*še- and the Slovenian root morpheme *mer-. The verb seems to be preserved in the surnames ^ Semrl, Semerl, and Semrov. Based on comparative Slavic material and the toponym Modraže with the Z form Minotrasch dating back to 1822, the surname Minodraš is reconstructed as the W old Slavic personal name *Ninodraž, which is derived from *Ninodrag, together H' with the possessive suffix jb. The PSl. adjective *nim, 'new, young' can be identified in the first part of the name; it is related to the PSl. adverb *nyne/nbne or *nine, which is also attested in the Freising Manuscripts as nine, ninge. Leksikalna baza za slovenščino: komu, zakaj in kako (naprej)? Polona Gantar m Cobiss: 1.01 a V prispevku so opisane smernice pri oblikovanju leksikalne baze za slovenščino, zlasti vprašanje različnih uporabnikov ter vrste in načina strukturira-nja leksikalno-slovničnih podatkov v njej. Posebej so izpostavljene dileme, ki zadevajo določitev obsega in izbora leksikalnih enot ter razporeditev leksi-kalno-slovničnih podatkov ob upoštevanju predpostavke, da bodo podatki v leksikalni bazi za slovenščino namenjeni primarno spletnim aplikacijam in ^ sodobnim elektronskim medijem. Ključne besede: leksikalna podatkovna baza, uporabniška prijaznost, stavčne definicije, leksikografija, spletni slovarji m O The Slovenian lexical database: For whom, why, and how (to proceed)? This article describes the guidelines in the formation of the Slovenian lexical database, especially the issue of various users and the types and manners of structuring lexical and grammatical information in this database. Special emphasis is placed on questions dealing with the scope and selection of lexical units and the arrangement of lexical and grammatical information, while taking into account the premise that information in the lexical database is primarily intended for web applications and modern electronic media. Keywords: lexicography, lexical database, user friendliness, sentence definitions, online dictionaries 1 Namen Leksikalna baza za slovenščino (LBS)1 se izdeluje z namenom, da bo vsebovala zadostno količino relevantnih na korpusu temelječih podatkov o slovenskem besedišču, ki se jih tradicionalno pričakuje od priročnikov tipa slovar. Predvsem torej, kaj neka leksikalna enota pomeni in v kakšnem besedilnem in situacijskem kontekstu jo govorci običajno uporabljamo. Na podlagi kompleksnega opisa leksikalnih enot v LBS naj bi bilo mogoče izdelati različne končne opise z različnimi kombinacijami vsebovanih podatkov in v različnih končnih izdelkih, pri čemer je mogoče izpostaviti zlasti splošni enojezični in šolski slovar, slovar za učenje slovenščine kot tujega jezika, dvojezične slovarje in priročnike, ki se osredotočajo samo na določen tip leksikalno-slovničnih podatkov, npr. kolokacijski in sinonimni slovar, slovar 1 Dostopna na: http://www.slovenscina.eu/Vsebine/Sl/Domov/Domov.aspx. ^ večbesednih izrazov, frazeologije ipd. V tem smislu je LBS namenjena predvsem leksikografom in jezikovnim analitikom ter še ne predstavlja končnega izdelka. V procesu oblikovanja leksikalne baze pa smo začeli razmišljati o LBS kot o 1—1 bazi jezikovnih podatkov, ki bi jo bilo mogoče povezati z drugimi bazami jezikovnih podatkov in jo v obliki večpredstavnega spletnega jezikovnega portala ponuditi neposredno uporabnikom v čim bolj prijazni obliki ter na različnih stopnjah informas tivnosti in zahtevnosti, pri tem pa izkoristiti možnosti, ki jih ponuja spletni medij. V L končni fazi bi to pomenilo, da mora uporabnik v iskalniku zgolj identificirati svoj je-O zikovni (pravopisni, slovarski, slovnični) problem, sistem pa mu na podlagi različnih v baz strukturiranih jezikovnih podatkov ponudi ustrezen in zanesljiv odgovor. N 1.1 Preprostost, strokovnost in doseganje avtoritete priročnika »Obstajata dve poti k učinkovitejši rabi slovarjev: prva je, da radikalno izboljšamo slovarje, druga je, da radikalno izboljšamo uporabnike.«2 (Atkins - Varantola 2008: 337) ^ Pri zasnovi LBS smo veliko razmišljali o tem, kako si uporabnik dejansko predsta-1—1 vlja zanesljiv odgovor ter v kolikšni meri je pomembna in na kakšnih podlagah se vzpostavlja avtoriteta priročnika.3 Osnovna dilema ostaja med (a) preprosto informacijo, ki je na račun nujno potrebne kratkosti manj podrobna, s tem pa tudi manj obremenjena s terminologijo in manj poučna, in (b) daljšimi opisi, podkrepljenimi z 7 jezikoslovno analizo problema, s strokovno literaturo in pripadajočo terminologijo. 2 Ob tem se neizogibno zastavljata vprašanji, katere strategije uporabiti za doseganje 2 uporabniške prijaznosti, ne da bi se pri tem morali odreči strokovnosti, in kakšen je . dejansko »eleganten in učinkovit pomenski opis«, kot ga denimo omenjata Čermak (2009: 26) in Rundell (2010), ko govorita o uporabniški prijaznosti, učinkovitosti in zanesljivosti slovarske informacije. Usmeritev k spletni končni obliki LBS (pri čemer so knjižni izdelki vedno lahko njen neposredni produkt) je pomembno vplivala na spremembe v oblikovanju in strukturiranju podatkov v bazi. Vprašanja, ki so bila tradicionalno povezana z iskanjem najboljših rešitev pri logičnem urejanju podatkov, kjer je moral uporabnik obvladati tudi logiko notranje strukturiranosti gesla (abecedna ureditev, vsebina gesla, oblika iztočnice, gnezdenje, terminologija ipd.), so postala bolj ali manj tehnične narave: abecedna ureditev ni več relevantna, poznavanje logične ureditve gesla v smislu razumevanja besednovrstnih konverzij, osnovne oblike, gnezdenja ipd. ni več potrebno, in tudi ne omejitev količine informacij z vidika porabe prostora. Nastala pa je vrsta novih vprašanj, povezanih z značilnostmi in možnostmi spletnega medija, med drugim: (a) opredelitev obsega leksikalne enote oz. segmenta besed, ki predstavlja za uporabnika potencialni slovarski problem; 2 »There are two direct routes to more effective dictionary use: the first is to radically improve the dictionary; the second is to radically improve the users.« (Prevod P. G.) 3 To vprašanje velja v prvi vrsti za pravopis, vendar pa je pomembno tudi za slovarske informacije, zlasti pri stopnji pomenske členitve in pri pomenskih opisih. (b) strukturiranost leksikalno-slovničnih podatkov v različnih stopnjah zah- ^ tevnosti oz. informativnosti; (c) organizacija spletne strani z vidika navigacije in iskanja podatkov (hi- ® tra dostopnost in učinkovitost dane informacije) ter povezava tako na druge ^ podatkovne vire znotraj spletnega portala kot na druge razpoložljive spletne jezikovne vire; (č) način prikaza besedila na strani (stalne in opcijske rubrike) ter medbese-dilne povezave (hiperpovezave, pasice, pomoč ipd.); (d) oblikovne možnosti elektronskega besedila s stališča multimedijskosti (vključitev slik, zvoka, videa, izvažanje in tiskanje podatkov, dodajanje zaznamkov ipd.); (e) možnost povezav z drugimi bazami, kot so npr. Wikipedija, Wordnet, FrameNet, in s spletom nasploh. Poleg za človeškega uporabnika je bila LBS že od samega začetka predvidena tudi za namene računalniške obdelave naravnega jezika (RONJ), konkretneje za izboljšanje razčlenjevalnika4 in označevalnika5 za slovenščino, računamo pa tudi, da bo na podlagi LBS mogoče narediti prve poskuse samodejnega razdvoumljanja pomenov slovenskih leksemov. Temu namenu so podrejeni podatki o (a) besedno-vrstni strukturiranosti pomensko relevantnih besednih zvez (ali stavčnih fraz, npr. pridevnik + samostalnik; samostalnik + samostalnik v rodilniku) - t. i. skladenjske strukture in stavčni vzorci (pri glagolskih iztočnicah), in (b) beleženje udeležencev s t. i. semantičnimi tipi v stavčno strukturiranih pomenskih shemah. Semantični Z tipi udeležencev so skupaj s pomenskimi indikatorji (neposrednimi nadpomenkami ali sinonimi) tudi kandidati za dopolnjevanje slovenske ontološke mreže sloWNet6 H' (Fišer 2009). 1.2 Ciljni uporabniki Glede na izhodiščno dvonamenskost LBS sta tudi potencialna uporabnika LBS dva: človek in računalnik. Človeškemu uporabniku so v prvi vrsti namenjene pomenske informacije: pomenska členitev (z oblikovanjem pomenskega menija), opis pomena s pomenskim indikatorjem in pomensko shemo, ki predstavlja izhodišče za oblikovanje stavčno strukturiranih razlag (Gantar - Krek 2009), razlaga ter kolokacije in korpusni zgledi. Vse druge informacije - skladenjske strukture in stavčni vzorci, vključno s semantičnimi tipi udeležencev v stavčno strukturirani razlagi pri posameznih pomenih glagolov ter pri nekaterih pomenih pridevnikov in samostalnikov - so namenjene primarno RONJ in slovničnim analizam. 4 Rezultate skladenjske razčlenitve za poljubno besedilo v slovenščini je mogoče preveriti na spletnem servisu projektne strani http://razclenjevalnik.slovenscina.eu/ (dostop 29. 9. 2011). 5 Program je bil razvit pri projektih Jezikoslovno označevanje slovenščine (http://nl.ijs.si/ jos/) in Sporazumevanje v slovenskem jeziku, njegovo delovanje pa je mogoče preizkusiti na: http://oznacevalnik.slovenscina.eu (dostop 29. 9. 2011). 6 Več o projektu na http://lojze.lugos.si/~darja/slownet.html (dostop 29. 9. 2011). ^ 1.2.1 Združljivost različnih profilov uporabnikov ^ Človeški uporabnik LBS zajema tri profile: (a) splošnega uporabnika, pri čemer se predvideva raven zahtevnosti in obvestilnosti na ravni srednješolske oz. gimnazij -1—1 ske izobrazbe (prim. SSKJ 1, Uvod: XI),7 kar glede vsebine informacij ustreza tudi (b) šolskemu uporabniku in (c) vsaj v nekaterih segmentih tudi učencu slovenščine 0 kot tujega jezika. Tujejezični in šolski uporabnik, ali bolje, vsebina leksikalno-slov-s ničnih podatkov, ki so namenjeni enemu ali drugemu, zahteva upoštevanje dolo-L čenih specifik in razlik. Šolskemu uporabniku smo se želeli približati z izborom ° specializiranega besedišča (gl. 1.3.1),8 obenem pa smo prilagodili tudi pomenske v opise v obliki pomenskih indikatorjev in pomenskih shem, ki predstavljajo izhodišče za oblikovanje razlag stavčnega tipa. Poleg splošnih načel smo pri oblikovanju 1 pomenskih indikatorjev težili k razumljivosti in kratkosti, hkrati pa naj bi pomenski indikatorji kot gradniki pomenskih menijev vzpostavljali zadostno mero pomenske Z razločevalnosti glede na druge pomene besede v iztočnici. Poleg tega smo menili, A da so za razumevanje pomena z vidika uporabnikov, ki se slovenščino učijo kot tuji p jezik, najprimernejši pomenski opisi v obliki stavčnih definicij, ki najbolj naravno i (npr. z izkazano tipično skladenjsko realizacijo, kot je denimo pri nekaterih pridev-S nikih povedna ali primarno prilastkova raba, povratnosvojilnost pri glagolih ipd.) vključujejo podatke o besedilnem okolju, v katerem se realizira pomen. Poleg tipič- 1 ne skladenjske rabe gre predvsem za izpostavitev udeležencev, razmerij med njimi 7 in okoliščin (tudi zunajjezikovnih), ki so potrebne za razumevanje posameznega • pomena. Kljub omenjenim premislekom pa ostaja odprto vprašanje, ali je omenjeni o trojni profil uporabnika dejansko združljiv tudi v enem samem slovarskem izdelku. • V nadaljevanju projekta želimo zato konkretne rešitve, zlasti berljivost stavčnih 2 razlag in obvestilnost pomenskih menijev, preveriti pri različnih ciljnih skupinah uporabnikov. 1.3 Vrsta in strukturiranje leksikalno-slovničnih podatkov 1.3.1 Viri Primarni nabor iztočnic v LBS izhaja s seznama 5000 najpogostejših lem v korpusu FidaPLUS, ker pa je bil v okviru projekta SSJ zgrajen nov milijardni referenčni korpus Gigafida (Logar Berginc - Šuster 2009; Logar Berginc - Krek 2010), smo v nadaljevanju izdelave LBS podatke pridobivali iz novega korpusa. Poleg tega smo z namenom približati se šolskemu uporabniku na podlagi korpusa osnovno- in 7 Dejstvo, da se 60 % populacije po končani srednji šoli ali gimnaziji vpiše na fakulteto, narekuje potrebo po novi definiciji splošnega uporabnika, pri čemer izobrazbeno izhodišče v smislu večje ali manjše zahtevnosti oz. preprostosti slovarja ni bistveno - vsaj v našem primeru ne, saj smo si prizadevali za preproste pomenske opise in zmanjšanje slovničnega in slovarskega metajezika ne glede na izobrazbeno lestvico potencialnega uporabnika. Pri zasnovi baze ali slovarja je smiselno končnega uporabnika opredeliti predvsem glede na to, ali gre za otroka ali za odraslega uporabnika in ali so podatki in njihov opis namenjeni rojenemu govorcu ali učencu tujega jezika (Atkins 2008: 37). 8 LBS bo ob zaključku aktivnosti (junij 2012) vsebovala 2500 iztočnic, od tega jih bo približno 500 vključenih na podlagi učbeniškega geslovnika. srednješolskih učbeniških besedil izdelali geslovnik s približno 1000 lemami, kjer ^ smo poleg frekvence upoštevali še večpomenskost (strokovni izrazi, ki imajo tudi jh splošni pomen, in strokovni izrazi, ki prehajajo v splošni jezik), splošno rabljene aktualne prevzete besede, pa tudi besede, ki so po našem mnenju za šolskega uporabnika zanimive z vidika učnih vsebin, nove predmetnosti (neregistrirani izrazi v SSKJ) in generacijske pripadnosti. Izhajajoč iz vsaj deloma različnih potreb predvidenih skupin ciljnih uporabnikov, je smiselno v LBS s širokim spektrom uporabnosti zajeti čim več leksikalno in slovnično relevantnih podatkov. Z vidika sodobne leksikografije to ni več mogoče brez obsežnih besedilnih korpusov, hkrati pa obsežne količine podatkov poleg izstopajočih frekventnih pojavov pokažejo tudi jezikovno variantnost in posebnosti v vsej njihovi razsežnosti. To dejstvo neizogibno vodi v iskanje odločitev, kaj od obrobnega je poleg tipičnega za uporabnika prav tako zanimivo/ pomembno, ne nazadnje tudi z vidika pojavov, ki se v jeziku šele uveljavljajo oz. se uveljavljajo zgolj v specifičnih jezikovnih situacijah. Odločitve glede tega morajo med drugim upoštevati dejstvo, da npr. orodje Sketch Engine (SkE),9 ki omogoča hitrejše pridobivanje relevantnih podatkov iz korpusa, določenih relacij bodisi zaradi zapletenosti slovnice besednih skic, ki so pogoj za generiranje kolokacijskega obnašanja besed, bodisi zaradi nefrekventnosti določenega pojava/posebnosti ne izpostavi. Ena izmed rešitev tega problema je sprotno izboljševanje slovnice besednih skic na podlagi povratnih informacij iz baze ter preizkušanje slovnic in orodij, ki so bili izdelani za druge jezike.10 Druga rešitev je odločitev, da ostaja M temeljni vir za pridobivanje leksikalno-slovničnih podatkov v LBS ročna analiza S najmanj 150 do 300 konkordanc. Na podlagi ročne analize konkordanc leksikograf W izdela osnovno pomensko sliko besede (določi osnovne pomene in podpomene), oblikuje pomenski meni, registrira tipični besedilni kontekst za posamezne pomene, udeležence (oz. prehodnost pri pridevnikih in samostalnikih), stalne zveze in frazeološke enote. Ko je na tej podlagi izdelana osnovna pomenska slika konkretne leme v iztočnici, je s pomočjo orodja Sketch Engine oz. aplikacije Besedne skice za slovenščino (Krek - Kilgarriff 2006) izdelan kolokabilni del geselske strukture (kolokacije in pripadajoče skladenjske strukture), s pomočjo aplikacije GDEX, ki je bila v okviru projekta prilagojena posebej za slovenščino (Kosem idr. 2011), pa so izbrani dobri korpusni zgledi. 9 SkE (http://www.sketchengine.co.uk/) (dostop 29. 9. 2011) je le eno od - sicer že solidno standardiziranih - orodij za luščenje leksikografskih podatkov iz korpusa. Jezikovno oz. slovensko specifične parametre za luščenje podatkov bomo pri izdelavi LBS testirali pri poskusu samodejne izdelave gesel, kjer bomo kot učno množico uporabili v bazi že struk-turirane leksikalno-slovnične podatke. 10 Na korpusu FidaPLUS smo preizkusili slovaško varianto slovnice besednih skic, ki jo je za potrebe izdelave Slovarja sodobnega slovaškega jezika (Slovnik sučasneho slovenske -ho jazyka (A-G)) izdelal Vladimir Benko, v prihodnje pa nameravamo preizkusiti tudi sistem avtomatskega luščenja relevantnih leksikografskih podatkov iz korpusa, ki ga uporabljajo na Inštitutu za nemški jezik v Mannheimu in ki ga je razvil Cyril Belica. E Z Primer 1: Glagolsko geslo s pripadajočimi pomenskimi in kolokacijskimi podatki POPOPRATI glagol 1. dodati poper 2. popestriti 1. indikator dodati poper pomenska shema če ČLOVEK popopra JED ali ŽIVILO, ji doda poper, s čimer dobi poseben, nekoliko pekoč okus kolokacije [rahlo, obilno] popoprati popoprati [jed, meso, zrezke] razširjene kolokacije popoprati s [črnim, belim, zmletim, mletim] poprom popoprati z [grobo, sveže] zmletim poprom A skladenjske zveze popoprati po okusu 1 2. indikator popestriti pomenska shema če ČLOVEK popopra IZJAVO, DOGODEK ali VZDUŠJE, jo s pripombo ali dejanjem zaostri ali naredi bolj zanimivo i 1 Dodatnih gradivnih virov pri izdelavi LBS ne predvidevamo, se pa pri razbiranju • pomena in oblikovanju pomenskega opisa stalnih zvez, ki so v rabi na specializi- 1 ranih področjih in hkrati del splošnega jezika, avtorji zatekajo tudi k spletnemu • iskanju informacij. Take zveze je namreč pogosto težko pomensko opisati zgolj 2 na podlagi konkordanc, saj zahtevajo specializirano vedenje, hkrati pa mora biti njihov opis preprost, namenjen splošnemu uporabniku in ne strokovnjaku. Glede na to, da LBS ni zasnovana kot terminološka baza in da hkrati predvidevamo njeno objavo znotraj širšega jezikovnega portala, se ponuja možnost napotitve uporabnika na relevanten vir v obliki spletnih povezav, npr. Wikipedija, islovar ipd. Za zdaj se v primeru terminoloških stalnih zvez, ki jih uvrščamo pod posamezne pomene ali od pomena neodvisno, odločamo le za navedbo ustreznega področja rabe (t. i. področne oznake), ki pa je lahko kombinirana z razlago v pomenski shemi: Primer 2: Umestitev stalnih zvez v samostalniško geslo GREDA samostalnik 1. indikator del vrta pomenska shema greda je del vrta ali njive, v katerem so v vrsti posajene rastline SZ-pomen topla greda SZ-pomen zaprta greda pomenska shema topla greda je umetno narejen prostor, ki zagotavlja toplotne razmere, v katerih je mogoče gojiti ali prezimovati rastline kolokacije [prenosna] topla greda „„, [sejati, posejati, posaditi] v toplo gredo SZ-geslo topla greda oznaka ekologija pomenska shema topla greda je rezultat procesa, pri katerem se toplotno ® sevanje, ki prihaja v ozračje z Zemlje, vrača nazaj in povzroča višjo tempera- ^ turo, kot bi bila, če bi Zemljino površje ogrevalo le sonce kolokacije [učinek] tople grede [povzročati] toplo gredo 1.3.2 Vrste leksikalnih enot v leksikalni bazi za slovenščino Glede na možnosti spletne postavitve LBS je za uporabnika poznavanje logične urejenosti podatkov znotraj gesla manj pomembno. Pomembno pa je pri vključevanju podatkov določiti vrsto in obseg leksikalne enote, na katero so podatki pripeti. V LBS obravnavamo kot leksikalno enoto (a) vsak pomen in podpomen besede v iztočnici ter (b) stalne zveze in (c) frazeološke enote. Te enote v LBS predvidevajo pomenski opis, so lahko opredeljene glede na področje rabe, stil in besedilni kontekst (s t. i. oznakami) ter imajo evidentirano tipično besedilno okolje. Poleg tega kot samostojne enote v LBS obravnavamo tudi t. i. skladenjske zveze, ki so ustaljeni večbesedni delci jezika, za katere je značilno, da izkazujejo relativno pomensko prozornost (pomenskega opisa zato zanje ne predvidevamo) in strukturno trdnost ob relativno spremenljivem besedilnem okolju oz. oblikovno napovedljivem vezljivostnem mestu, npr. pod vplivom česa, v skladu s čim/kom, v M času (česa), v barvi (česa) ipd. H Vrste leksikalnih enot v LBS in struktura leksikalno-slovničnih podatkov, ki jih H' predvidevajo Leksikalna Pomenski Sintagmatika Oblike rabe RONJ enota opis pomen ali - indikator - kolokacije -besednovrstna - oblikovanje ontologij podpomen - pomenska shema - razširjene kolokacije konverzija* - restrikcije (ustaljenost v določenem številu, skladenjskem položaju ipd.) - formalizacija besednozvezne strukture, npr. Prid + Sam - stavčni vzorci - formalizacija udeležencev v stavčni razlagi stalna zveza - indikator/ razlaga - kolokacije - variante - oblike rabe skladenjska - kolokacije - oblike rabe zveza - pretvorbe frazeološka - indikator/ - kolokacije - oblike rabe enota razlaga - pretvorbe * Besednovrstno konverzijo (nominalizacija, adjektivizacija ipd.) in homonimijo (prekriv-nost celotne paradigme znotraj iste besedne vrste) obravnavamo kot samostojne (pod)-pomene in ne kot samostojne iztočnice ali podiztočnice. ^ 1.3.3 Obseg leksikalne enote Razmerja med posameznimi vrstami leksikalnih enot - v LBS zlasti med kolokaci-jami, razširjenimi kolokacijami in stalnimi zvezami, med razširjenimi kolokacijami in skladenjskimi zvezami, med kolokacijami in stalnimi zvezami in ne nazadnje med stalnimi zvezami in frazeološkimi enotami - so večkrat zabrisana, zato so potrebna čim bolj jasna načela, ki leksikografom omogočajo čim bolj enotne odloči-s tve. Pri snovanju LBS smo se pri določanju vsebinskih in formalnih parametrov za L prepoznavanje zgoraj omenjenih leksikalnih enot opirali tako na teoretična spozna- 0 nja kot na praktične izkušnje pri analizi korpusa (Gantar idr. 2009; 2009a). Izkazalo v se je, da posamezne besede izkazujejo bolj ali manj obsežne kolokabilne nize. Teoretično je mogoče predvidevati, da kolokabilno zaprti nizi napovedujejo pomensko 1 in strukturno trdnost zveze, torej potencialne stalne zveze ali frazeološke enote, in obratno: bolj odprt oz. obsežen kot je kolokabilni niz, več možnosti je, da gre za Z tipično besedilno okolje besede, tj. za kolokacijo in ne za leksikalizirano (stalno ali A frazeološko) zvezo. V praksi pa se je izkazalo, da je obsežnost kolokabilnega niza p glede na prepoznavanje samostojnih leksikalnih enot relativna, npr. šola v pomenu i 'ustanova' kolocira z besedami kot osnovna, višja, srednja, visoka ipd. in hkrati S skupaj z omenjenimi pridevniki tvori samostojne leksikalne enote, ki potrebujejo lastni pomenski opis: osnovna šola, srednja šola, visoka šola itd. Rešitev, ki smo jo 1 glede tega sprejeli v LBS, je, da navedemo celotni kolokacijski niz pri ustreznem 77 pomenu samostalnika, hkrati pa še samostojne stalne zveze, ki jih pomensko opišemo in jim določimo njihovo lastno kolokabilno okolje, če obstaja, npr. [vpisati se, hoditi] v osnovno šolo, [končati, obiskovati] osnovno šolo, [devetletna, osemletna] • osnovna šola itd. To pomeni, da bo uporabniku podatek na voljo v obliki kolokacije 2 in stalne zveze s pomenskim opisom. V nadaljevanju projekta želimo določiti in preveriti predvsem mehanizme samodejnega prepoznavanja leksikalno relevantnih besednih zvez, in sicer z upoštevanjem že registriranih in formaliziranih skladenj -skih struktur, ki se tipično pojavljajo pri posameznih besednih vrstah, s testiranjem različnih statističnih vrednosti medbesedne povezovalnosti in z izboljšavami slovnice besednih skic v orodju Sketch Engine. Strategije pri ločevanju kolokacij od stalnih zvez se pri različnih besednih vrstah razlikujejo. Pri pridevnikih predvidevamo večje število stalnih zvez in manj samostojnih pomenov. Pri samostalnikih registriramo stalne zveze pod posameznimi pomeni ali pa od pomena neodvisno, če tvorijo pomensko samostojne leksikalne enote. Pri glagolih stalnih zvez ne beležimo zaradi možnosti različnih funkcijskih realizacij (konverzij oz. transformacij), ki jih omogočajo glagolske zveze. Zveze glagola z ustaljeno besednozvezno kombinacijo (tipično predloga in samostalnika) beležimo bodisi pri ustrezni samostalniški iztočnici (gl. primere spodaj), pri frazeo-loških enotah (če presodimo, da gre za pomensko in/ali strukturno samosvojo enoto, ki potrebuje lasten pomenski opis) ali pri skladenjskih zvezah (brez pomenskega opisa), saj menimo, da nastopajo predvsem kot niz različic ob sicer trdnem bese-dnozveznem jedru, npr. Primer 3: Skladenjske zveze pri samostalniških iztočnicah [začiniti, soliti, popoprati, sladkati ...] po okusu [prebijati se, živeti, shajati, životariti, preživeti ...] iz meseca v mesec [padati, prileteti, spustiti se] pod kotom [x] stopinj [gibati se, krožiti, vrteti, masirati, nadaljevati] v smeri urnega kazalca Z vidika tujejezičnega uporabnika (ki se uči slovenščino kot tuji jezik) ostaja odprto vprašanje, ali je tudi omenjene skladenjske zveze smiselno pomensko opisati, saj je merilo pomenske prozornosti, ki pravi, da je »pomen zveze več kot vsota pomenov X m h« CL SI njenih delov« (Atkins - Rundell 2008: 167), vezano na občutek rojenega govorca, ^ pomisleke glede razumljivosti takih zvez pa vzbuja tudi dejstvo, da niso vedno neposredno prevedljive v tuji jezik, npr. češ. po čase/začas11 ^ sln. čez čas/sčasoma; ang. in (less than) no time ^ sln. v hipu/kot bi trenil/takoj;12 nem. höchste Zeit ^ ^ sln. skrajni čas.13 Možnost podrejanja stalnih zvez posameznemu pomenu besede v iztočnici > (gl. zgoraj primer greda) med drugim predvideva iskanje - in posledično posredo- q vanje tega podatka uporabniku - pomenske sorodnosti stalne zveze kot celote ali njenih sestavin s katerim od pomenov iztočnice. Ker je tako pomensko povezanost težko identificirati in ker se je v praksi pokazalo, da so odločitve slovaropiscev pogostokrat različne ali celo nasprotujoče si, ostaja vprašanje smiselnosti pomenskega podrejanja stalnih zvez sploh. Iz istih razlogov smo se odločili, da pomensko ne podrejamo frazeoloških enot, čeprav je v nekaterih primerih pomenska povezava katere od sestavin frazeološke enote s katerim od registriranih pomenov očitna (gl. v nadaljevanju primer samostalnika oblak). Prepoznavanje razlik med stalnimi zvezami in frazeološkimi enotami je za spletno postavitev LBS za uporabnika manj pomembno, saj tako ene kot druge predvidevajo enak tip podatkov: pomenski opis (in pomensko členitev), registracijo različic in pretvorbenih možnosti, evidentiranje tipičnega besedilnega okolja in predstavitev s korpusnimi zgledi. V primerjavi s posameznimi pomeni besede v iztočnici stalne zveze in frazeo-loške enote ne predvidevajo strukturne analize, kar je zlasti pomembno za frazeološke enote, za katere velja, da imajo anomalno strukturno in pomensko zgradbo,14 zato njihove formalne sestave ne beležimo v obliki skladenjskih struktur. Odprto pri tem ostaja vprašanje, ali je ta praksa z vidika RONJ dejansko sprejemljiva tudi za stalne zveze, ki so v primerjavi s frazeološkimi enotami pogosto strukturirane kot običajne samostalniške, pridevniške in prislovne zveze, npr. Sam + Prid: arhivsko vino, varovalna barva, biotska raznovrstnost/raznolikost; Sam + Sam: avtomobil bomba itd. 11 Primer za češčino je povzet po: Slovnik česke frazeologie a idiomatiky: vyrazy neslove-sne, Praha: Academia, 1988. 12 Primer za angleščino s slovenskim ustreznikom je povzet po: Veliki angleško slovenski slovar 2: L-Z, Ljubljana: DZS, 2006. 13 Primer za nemščino s slovenskim ustreznikom je povzet po: Doris Debenjak idr., Veliki nemško-slovenski slovar, Ljubljana: DZS, 1993. 14 »[...] frazem ali idiom je enkratna zveza najmanj dveh prvin, od katerih vsaj ena funkcionira v konkretni zvezi na drugačen način kot v drugih zvezah oz. se kot taka pojavlja zgolj v konkretnem izrazu« (Čermak 1985: 177). Prevod P. G. 85 V nadaljevanju bomo pri izdelavi LBS preverjali tudi različne načine navaja-^ nja pretvorbenih možnosti, ki jih izkazuje dejanska raba frazeoloških enot (tj. raz-N merje med osnovno obliko enote in tipičnimi variantnimi oblikami in pretvorbami), 1—1 in možnosti opisa pomenskih odtenkov, ki jih različne stavčne funkcije frazeoloških ^ enot prinašajo s seboj, čeprav gre v večini primerov le za variantne oz. pretvorbene 0 možnosti izhodiščnih samostalniških ali glagolskih zvez, npr. trn v peti: biti čigav s trn v peti, biti trn v peti koga, biti trn v peti za koga, biti trn v čigavi peti, biti komu L trn v peti itd. ° Posebej smo se ustavili ob vprašanju, kako obravnavati razmerje med metafo- v ričnim pomenom besede in pomenom frazeološke enote kot celote. Glede na to, da se za pomensko podrejanje frazeoloških enot besednim pomenom nismo odločili, 1 se zastavlja vprašanje, ali določene zveze obravnavati kot kolokacije pri ustreznem (navadno metaforičnem) pomenu besede ali kot frazeološke enote s samostojnim Z pomenskim opisom in predvidljivim besedilnim okoljem. Primer za to je npr. samoA stalnik oblak, pri katerem je eden od pomenov 'nekaj nerealnega ali oddaljenega, p česar si ljudje želijo ali o čemer sanjarijo', ki se v istem pomenu pojavlja tudi v bolj i ali manj ustaljenih zvezah, kot denimo: [živeti, plavati, biti] v oblakih; spustiti se S z oblakov (na trdna/realna tla/na zemljo), hkrati pa tudi zunaj njih, kot denimo v zgledu S prijatelji boste sanjali o novih načrtih, a bo za zdaj vse ostalo v oblakih. 1 7 1.3.4 Stopnja in način pomenske členitve • Leksikalne enote členimo v LBS pomensko zelo podrobno na podlagi priporočila, o da je to smiselno predvsem v fazi oblikovanja podatkovne baze (Atkins - Rundell • 2008: 268). S podrobno razdeljenimi pomeni v podatkovni bazi je namreč slovaro- 2 piscem na voljo celoten spekter možnosti, iz katerih lahko izpeljejo več različnih slovarjev. V praksi to pomeni, da temelji pomenska členitev na različnih kolokator-jih, zlasti pri pridevnikih, npr. SMUČARSKI pridevnik 1 namenjen smučanju in smučarjem kolokacije smučarska [vozovnica, karta] smučarski [center, tečaj] smučarska [šola] 1.1 o opremi za smučanje kolokacije smučarski [čevelj] smučarske [palice] 2 o športu kolokacije smučarski [skoki, poleti] smučarski [reprezentant] Smiselnost podrobne pomenske členitve je torej predvsem v možnosti poznejše sinteze in v uporabnosti za različne končne izdelke in/ali uporabnike, se pa kljub temu poraja dilema, ali je podrobna pomenska členitev enako smiselna pri vseh besednih vrstah. Iz zgornjega primera je razvidno, da bistvo pomena dejansko temelji na samostalniškem jedru, npr. smučarske palice, s tem pa se vsaj v strukturi leksikalne baze znova zastavlja vprašanje razmejevanja med kolokacijami in stalnimi zvezami. (a) Osamosvojitev pragmatične informacije ali vključitev v pomenski opis? M Vse leksikalne enote v LBS predvidevajo pomenski opis, in sicer na dveh ravneh: (a) s t. i. pomenskimi indikatorji, ki so primarno namenjeni oblikovanju pomenskega menija (sinonimi in neposredne nadpomenke, s katerimi dosežemo hitro navigacijo po geslu in možnost hitre in ustrezne identifikacije »pomenskega« problema), ter (b) v obliki stavčno strukturirane pomenske sheme pri glagolih in nekaterih pomenih pridevnikov in samostalnikov ali (b1) v obliki razlage, zlasti pri (nevezljivih) samostalnikih in stalnih zvezah. Ključni pomenski opis, ki mora zadovoljiti trojni profil potencialnega uporabnika, je stavčno strukturirana pomenska shema oz. razlaga. Bistvo stavčne razlage je med drugim vključitev pragmatičnih pomenskih sestavin (podčrtano), ki so nujno potrebne za ustrezno razumevanje in tvorjenje besedila, npr. Z > O - CRKNITI glagol 1 umreti če rečemo, naj ČLOVEK crkne, na zelo grob način povemo, da nam je vsee- ^ no, če umre, ali da mu to celo privoščimo 1.1 poginiti če rečemo, da je ŽIVAL crknila, na grob način povemo, da je poginila 1.2 oveneti če rečemo, da RASTLINA crkne, na grob način povemo, da oveni, navadno zato, ker zanjo ne skrbimo ali ker nima ustreznih razmer za uspevanje Sprva smo za pragmatične informacije predvideli samostojni element , in sicer z namenom, da bi bilo mogoče iz celotne baze naknadno samodejno pridobiti pragmatične informacije, povezane s pomenom posamezne leksikalne enote. V praksi pa se je pokazalo, da so posamezni pragmatični segmenti znotraj pomenskih razlag težko opredeljivi, ker so sestavni del celotnega pomenskega opisa. Hkrati se je tudi pokazalo, da leksikografi posameznih elementov znotraj pomenskih opisov ne prepoznavajo kot pragmatične (ali jih prepoznavajo zelo različno), in ne nazadnje so precej slabi tudi rezultati anket, ki merijo razumevanje zlasti slovničnih in pragmatičnih informacij v obliki okrajšav, torej v obliki metain-formacij, ločeno od pomenskega opisa (Rozman idr. 2010). V spodnjih zgledih so podčrtani pragmatični deli razlag, ki jih avtorji niso vključili v samostojni element : če ČLOVEK benti nad drugim ČLOVEKOM, DOGAJANJEM ali obstoječimi RAZMERAMI, izraža negodovanje ali nestrinjanje, navadno tako, da uporablja kletvice in žaljive besede če ČLOVEK blebeta, veliko govori, navadno nepremišljeno ali o nepomemb-E nih STVAREH Z brezbarven OBRAZ ali del obraza je bled, navadno zaradi negativnih čustev, kot sta jeza ali strah O s Zaradi omenjenih ugotovitev smo opustili ločevanje pragmatičnih elementov zno-L traj pomenske sheme/razlage, hkrati pa smo uvedli element , v katerem 0 imamo možnost eksplicitno opredeliti lastnosti pomena, kot so specifičen govorni v položaj, npr. v neformalni/formalni situaciji, odnos govorca do vsebine sporočila, npr. odklonilno, slabšalno, kot grožnja ipd. Trenutno se seznam možnih oznak pra- 1 gmatičnega tipa še dopolnjuje na podlagi korpusne analize konkordanc. Z 1.3.5 Skladenjske informacije v LBS in omejitve v rabi A Korpusna analiza in tudi tipična skladenjska razmerja, ki jih zapolnjujejo koloka- p cije, kažejo, da so izbire med možnimi skladenjskimi realizacijami (tj. tistimi, ki i jih omogoča slovenska slovnica) pogostokrat omejene bodisi (a) zgolj na določene S izbire, kar je zlasti pogosto pri frazeoloških enotah, da so (b) bolj tipične v kateri od možnih skladenjskih realizacij (npr. pasivizacija, raba pridevnika v povedkovem 1 določilu, omejenost v določeni osebi, spolu, številu ipd.) ali pa (c) posamezne mo-7 žnosti govorci izkoriščamo bolj ali manj enakovredno. (a) Implicitnost ali eksplicitnost skladenjskih in drugih slovničnih omejitev v rabi 2 Tovrstne informacije, zlasti ko gre za omejene ali celo nerealizirane sicer možne izbire, so po našem mnenju zelo pomembne za šolskega uporabnika in za učenca slovenščine kot tujega jezika, pa tudi za RONJ, zato predvidevamo dve možnosti njihovega eksplicitnega beleženja: (a) znotraj skladenjskih struktur v elementu restrikcija (poudarjeno), npr. ARGUMENT samostalnik struktura: gbzbrezosebno SBZ2 kolokacija [zmanjkuje, zmanjka] argumentov CIVILIST samostalnik struktura: gbz na SBZ4navadno v množini kolokacija: [streljati] na civiliste DVOUMEN pridevnik struktura: Kol-rbz PBZ2v samostalniški rabi kolokacija: [nekaj, veliko] dvoumnega in (b) v obliki tipičnih stavčnih vzorcev (pri glagolih), ki poleg prototipične skladenjske realizacije, razvidne iz stavčne razlage, izkazujejo še druge tipične možnosti, npr. BENTITI glagol če ČLOVEK benti nad drugim ČLOVEKOM, DOGAJANJEM ali obstoječimi RAZMERAMI, izraža negodovanje ali nestrinjanje, navadno tako, da uporablja kletvice in žaljive besede • kdo benti BRITI glagol če se MOŠKI brije |ali| če si MOŠKI brije BRADO ali BRKE, si s PRIPO- M MOČKOM odstranjuje dlake • briti se • kdo se brije • briti si kaj • briti se s čim Z > O • bentiti nad čim/kom • bentiti čez koga/kaj • benti na koga/kaj • bentiti, ker • bentiti zaradi česa SI Tretja možnost izražanja skladenjskih omejitev v LBS je implicitna, vključena v W stavčno razlago pomena besede v iztočnici (podčrtano), kar pride do izraza zlasti ^ pri pridevnikih in samostalnikih: POZOREN pridevnik 1 ustrežljiv če je ČLOVEK pozoren do drugega ČLOVEKA, je do njega ustrežljiv in mu izkazuje naklonjenost NOTA samostalnik 1 značilnost če neke LASTNOSTI dajejo IZDELKU, KRAJU ali DEJANJEM svojo noto, se v njem izražajo in ga delajo posebnega 2 Sklep Leksikalna baza za slovenščino vsebuje kompleksno strukturo leksikalno-slovnič-nih podatkov na podlagi korpusne analize in je namenjena izdelavi različnih končnih izdelkov slovarskega tipa. Obenem je zasnovana kot baza podatkov, ki bo uporabniku dostopna v okviru širšega jezikovnega portala na spletu. Poleg slovarskih podatkov vsebuje tudi podatke, ki so primarno namenjeni računalniški obdelavi in ^ izboljšavi jezikovnotehnoloških aplikacij za slovenščino. Izraba spletnega medija W je za razliko od klasičnih slovarjev v knjižni obliki izpostavila nove probleme pri Z vključevanju in strukturiranju leksikalno-slovničnih podatkov. Pri tem je v ospredju 1—1 zagotavljanje relevantne, hitro dostopne in zanesljive informacije na uporabniku ^ čim bolj prijazen način. Podatki v leksikalni bazi za slovenščino so namenjeni trem O različnim profilom uporabnikov - splošnemu, šolskemu in učencu slovenščine kot s tujega jezika -, hkrati pa so sprejete konkretne rešitve pri upoštevanju različnih L potreb posameznega profila, med drugim z vključitvijo učbeniškega geslovnika, z 0 oblikovanjem razlag stavčnega tipa in z navajanjem tipičnih skladenjskih uresniči-v tev in omejitev v njihovi rabi. Pri nadaljnjem delu za leksikalno bazo bomo z vidika treh tipov uporabnikov s pomočjo anket preverili učinkovitost pomenskih opisov, 1 uporabnost pomenskih izbir in ustrezno razmejitev informacij glede na predvidene tipe v bazi opisanih leksikalnih enot. Z A p Literatura i S Atkins 2008 = Sue Atkins, Theoretical Lexicography and its Relation to Dictionary-making, v: Practical lexicography: a reader, ur. Thierry Fontenelle, Oxford: Oxford University Press, 2008, 31-50. 7 Atkins - Rundel 2008 = Sue Atkins - Michael Rundell, The Oxford Guide to Prac- ticalLexicography, Oxford: Oxford University Press, 2008. o Atkins - Varantola 2008 = Sue Atkins - Krista Varantola, Monitoring Dictionary • Use, v: Practical lexicography: a reader, ur. Thierry Fontenelle, Oxford: Ox- ford University Press, 2008, 337-375. Čermak 1985 = František Čermak, Frazeologie a idiomatika, v: František Čermak -Josef Filipec: Ceskà lexikologie, Praha: Academia, 1985, 166-248. Čermak 2009 = František Čermak, Leksikografovi zapiski o korpusnem slovarju, Jezik in slovstvo 54 (2009), št. 3-4, 25-42. Fišer 2009 = Darja Fišer, sloWNET - slovenski semantični leksikon, v: Infrastruktura slovenščine in slovenistike, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009 (Obdobja 28), 145-149. Gantar idr. 2009 = Polona Gantar idr., Specifikacije za izdelavo leksikalne baze za slovenščino: standard za izdelavo posamezne leksikalne enote v leksikalni bazi, Projekt »Sporazumevanje v slovenskem jeziku« ESS in MŠŠ, 2009 (http://www.slovenscina.eu/Media/Kazalniki/Kazalnik6/SSJ_Kazalnik_6_ Specifikacije-leksikalna-baza_v1.pdf). Gantar idr. 2009a = Polona Gantar idr., Specifikacije za izdelavo leksikalne baze za slovenščino: opis analize referenčnega korpusa, Projekt »Sporazumevanje v slovenskem jeziku« ESS in MŠŠ, 2009 (http://www.slovenscina.eu/Media/ Kazalniki/Kazalnik5/SSJ_Kazalnik_5_Specifikacije-opis-analize-korpusa_ v1.pdf). Gantar - Krek 2009 = Polona Gantar - Simon Krek, Drugačen pogled na slovarske definicije: opisati, pojasniti, razložiti?, v: Infrastruktura slovenščine in slove- nistike, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009 (Obdobja ^ 28), 151-159. Kosem idr. 2011 = Iztok Kosem - Miloš Husak - Diana McCarthy, GDEX for Slove- ^ ne, Proceedings of the 2nd international conference on electronic lexicography, ^ eLEX2011 (http://www.trojina.si/elex2011/elex2011_proceedings.pdf). Krek - Kilgarriff 2006 = Simon Krek - Adam Kilgarriff, Slovene Word Sketches, 1—1 v: Jezikovne tehnologije 5, ur. Tomaž Erjavec - Jerneja Žganec Gros, Ljubljana: Inštitut Jožef Stefan, 2006, 62-65. Logar Berginc - Krek 2010 = Nataša Logar Berginc - Simon Krek, New Slovene corpora within the Communication in Slovene project, v: Abstract: International Conference SLAVICORP, Corpora of Slavic Languages, 22-24 November 2010, 8. Logar Berginc - Šuster 2009 = Nataša Logar Berginc - Simon Šuster, Gradnja novega korpusa slovenščine, Jezik in slovstvo 54 (2009), št. 3-4, 57-68. Rozman idr. 2010 = Tadeja Rozman idr., Nova didaktika poučevanja slovenskega jezika: sporazumevanje v slovenskem jeziku, Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport - Amebis, 2010. Rundell 2010 = Michael Rundell, Defining Elegance, v: A Way with Words: Recent Advances in Lexical Theory and Analysis, A Festschrift for Patrick Hanks, ur. Gilles-Maurice de Schryver, Kampala: Menha Publishers, 2010 (Linguistics Series). SSKJ 1 = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1: A-H, Ljubljana: SAZU - ZRC 1—1 SAZU, Inštitut za slovenski jezik - Državna založba Slovenije, 1970. The Slovenian lexical database: For whom, why, and how (to proceed)? E Summary ^ The Slovenian lexical database contains a complex structure of lexical and gramO matical information based on corpus analysis and is intended for the production of s various dictionary-type final products. At the same time, it is designed as a database L that will be accessible to users as part of a broader linguistic portal on the web. In Q addition to lexicographic information, it also contains information primarily intend-v ed for computer processing and for improving language technology applications for Slovenian. In comparison to traditional dictionaries in book format, the use of web-i based media has presented new issues in the inclusion and structuring of lexical and grammatical information. Here the emphasis is on ensuring relevant, quickly acces-Z sible, and reliable information in the most user-friendly manner. The information in A the Slovenian lexical database is intended for three different user profiles: general p users, students, and those learning Slovenian as a foreign language. At the same i time, concrete solutions have been adopted for taking into account different needs S of individual profiles, among other things including a textbook glossary, designing sentence-type definitions, and citing typical syntactic realizations and limitations 1 in their use. Further work on the lexical database from the perspective of the three 7 types of users will involve using a survey to check the effectiveness and applicabil-• ity of the semantic descriptions and the suitable demarcation of information with ® regard to anticipated types of lexical units described in the database. 2 Metaforična pomenotvornost z vidika sintagmatike Jerica Snoj Metaphorical meaning derivation from the perspective of syntagmatics m Cobiss: 1.01 Metafora se običajno pojmuje kot zlasti paradigmatsko določena danost, in to na osnovi asociativnosti, ki metaforo vsebinsko omogoča. Pri eksaktni obravnavi metafore kot leksikalnopomenske danosti pa so v ospredju zlasti sinta-gmatska razmerja, kar se kaže na več ravneh: pri povezovanju pomenskih sestavin v metaforično izpeljanih pomenih, pri povezovanju besed v metaforičnem pomenu v besedne zveze in pri oblikovanju stavčne povedi, v kateri se > uresničuje leksikalizirana metafora. Ključne besede: metafora, pomenska izpeljava, sintagmatika m O Metaphor is ordinarily understood especially as a paradigmatically defined entity based on associativity, of contents. In the exact treatment ofmetaphor as a lexico-semantic entity, the syntagmatic relationships in particular are in the foreground. This is reflected at several levels: in connecting semantic elements in metaphorically derived meanings, in connecting metaphorical words into phrases, and in creating sentences in which a lexicalized metaphor is realized. Keywords: metaphor, semantic derivation, syntagmatics 1 Uvod 1.1 Izhodišče razpravljanja je pojmovanje metafore kot sestavine leksikalnega sistema.1 To pojmovanje temelji na predpostavki, da so empiričnemu preučevanju dostopne nekatere za pojmovanje metafore relevantne danosti: (1) leksikalni sistem individualnega jezika, vključujoč leksem, leksikalni pomen in večpomenskost; (2) utemeljenost metaforičnih medpomenskih povezav v asociacijah med vsebinami; (3) neločljiva povezanost slovnice kot urejevalnega pola jezikovnega sistema in slovarja (leksikalnega sistema) kot poimenovalnega pola. 1 Pri obravnavi metafore kot jezikovne danosti so namreč prisotni različni pristopi: metafora je zlasti pogosto obravnavana kot besedilni pojav, pogosto s stališča individualne metaforske specifike določenega avtorja ali v okviru določenega vsebinskega področja. V zadnjih desetletjih prevladuje kognitivna obravnava, ki metaforo izhodiščno pojmuje kot mišljenjsko danost. Nakazana raznovrstnost pogledov in obravnav narekuje zgornjo eksplicitno določitev, da je v prispevku metafora pojmovana kot jezikovnosistemska danost. P ^ 1.2 Smiselno je, da se v obravnavi metafore kot sestavine leksikalnega sistema načrtno upoštevajo besedilne uresničitve. Na osnovi teh je razvidno, da se metafo-N ra kot jezikovnosistemska danost uresničuje v dveh tipičnih vlogah: poimenovalni 1—1 in preimenovalni (Vidovič Muha 2000: 143). S stališča specifičnosti metaforične pomenotvornosti je preimenovalna metafora zlasti ponazarjalna, zato je v nadalje- 0 vanju besedilno ponazorjena na prvem mestu:2 S V pomladnem času močnega deževja se [...] deli doline [...] hitro spremenijo v morje cvetov.3 < Samostalnik morje -a s v besedni zvezi morje cvetov je metaforična izrazitev, ki je izbrana v iskanju ustrezne izrazitvene možnosti. V izbranem metaforičnem izrazu se pomen količinske določitve nerazdružno povezuje s pojmom 'nepreglednost z (zaradi velike razsežnosti)', 'neizmerljivost' ipd. Prikazani primer ponazarja, kako a se v danih okoliščinah pojavi potreba po specifičnem ubesedenju določene vsebine, ob kateri so običajna, sistemsko predvidena izrazna sredstva nezadostna. Potrebi po natančnejši, za določeno vsebino ustreznejši izrazitvi streže sistemsko predvidena s možnost metaforične tvorbe novih poimenovanj (Halliday 1994: 340-361). V nave-k denem ponazorilu (morje cvetov) je večja izrazitvena natančnost metaforičnega poi-_ menovanja v primerjavi z nemetaforičnim poimenovanjem (*nepregledna množina 1 cvetov) omogočena z asociativno povezavo med osnovnim pomenom pri morje • -a s 'vodovje velikih razsežnosti' in vsebino količinsko določane danosti ('velika o površina, pokrita s cvetovi'). Komplementarna k zgoraj prikazani preimenovalni vlogi metafore je poime- 2 novalna vloga. V tem primeru je metaforično izpeljano prvotno, osnovno ali lahko celo edino poimenovanje (terminologija) za določeno danost: [...] so podjetniki nekaj let oglaševali svojo »odličnost«. Metuljček je bil nekakšen simbol za odličnost in važno je bilo vedeti, kako se ga zaveže. Izraz metuljček je v pomenu 'modni dodatek' uporabljen v čisti poimenovalni vlogi, celo kot strokovni izraz, v oblačilni stroki specializiran za imenovanje določene predmetnosti. 2 Metaforo v preimenovalni vlogi je sicer mogoče pojmovati kot podmnožico v okviru ene same krovne poimenovalne vloge metafore. Definicijska lastnost metafore je namreč vloga poimenovalnega sredstva, ki zapolnjuje poimenovalno praznino. Poimenovalna praznina je lahko absolutna, tj. išče se poimenovanje za doslej neimenovano danost; v tem primeru ima metaforično izpeljano poimenovanje dobesedno poimenovalno vlogo. Poimenovalna praznina pa se lahko nanaša na potrebo po še enem, drugotnem, nadomestnem, izrazitveno natančnejšem poimenovanju danosti, ki je sicer že poimenovana; v tem primeru ima metaforično izpeljano poimenovanje preimenovalno vlogo, ki je hkrati tudi tip poimenovalnosti. 3 Besedilna ponazorila so iz korpusa Nova beseda z dne 23. 2. 2011, če ni navedeno drugače. Navedena primera za preimenovalno metaforo in poimenovalno metaforo ponazarjata metaforo v njeni sistemski vlogi, v vlogi sistemskega poimenovalnega sredstva. Temeljne danosti, ki omogočajo metaforo v tej vlogi, so: • Asociativnost vsebin: metafora temelji na asociaciji med vsebinama izhodiščnega in izpeljanega pomena. • Izpeljavnost: metaforični pomen se kot izpeljani, motivirani pomen pri določenem leksemu pojavlja poleg osnovnega, izhodiščnega pomena. • Večpomenskost oz. večleksemskost: metaforična izpeljava je nerazdruž-no povezana z lastnostjo leksema, da lahko kot izrazno-pomenska enota vključuje več pomenov, oz. z možnostjo, da je metaforična izpeljava zaradi kategorialnopomenske različnosti samostojni leksem. 1.3 Tako kot je v besedilni rabi pri metafori pomembno to, da se metaforične izpeljave pravilno uporablja oz. razume, tako je pri opisu metafore kot leksikalno-sistemske danosti bistveno vprašanje, kaj v zgradbi jezikovnega sistema omogoča njeno pojavljanje in delovanje. Raziskovanje metafore kot leksikalnopomenske danosti potrjuje, da metafora kot tipizirana pomenotvorna možnost ne more obstajati samo na osnovi asociativno povezanih vsebin, pač pa metaforo v leksikalnem sistemu omogoča ustrezna pomenska in slovnična organiziranost jezikovnega sistema. V zvezi s tem vprašanjem raziskovalno ukvarjanje z metaforo potrjuje, da se je smiselno osredotočiti na sintagmatska razmerja. 2 Sintagmatika in paradigmatika: temeljni razmerji v strukturalno določenem jezikovnem sistemu 2.1 Sintagmatika in paradigmatika predstavljata dvojico osrednjih opozicijskih razmerij, s katero je strukturalno določen jezikovni sistem (de Saussure 1997: 138-146; Golden 22001: 87-90). Pojem sintagmatika se najpogosteje pojavlja v zvezi z obravnavo linearnih razmerij med elementi v besedi ali besedni zvezi (Crystal 1997: 438). V skladu s tem je sintagmatika pričakovano deležna osrednje pozornosti znotraj glasoslovja, oblikoslovja, besedotvorja in skladnje, kjer so bistvena linearna razmerja med materializiranimi elementi glasoslovne, besedotvorne ali skladenjske enote. Manj je vloga sintagmatike kot jezikovnosistem-skega urejevalnega načela prisotna v pomenotvorju, kjer sintagmatsko urejevalno načelo deluje na ravni linearnih razmerij med pomenskimi sestavinami, tj. med elementi brez lastnega izraza. 2.2 Pot k razumevanju vloge sintagmatike in paradigmatike v pomenoslovju je na načelni ravni eksplicirana v pojmovanju tega opozicijskega razmerja pri Romanu Jakobsonu. Jakobson pojmuje sintagmatiko in paradigmatiko kot temeljni urejevalni jezikovnosistemski osi. Glede na to znotraj jezikovnega sistema ločuje dva različna tipa pomenskih povezav: dana vsebina lahko vodi k drugi vsebini bodisi zaradi njune medsebojne povezanosti po podobnosti (koča ^ je uborna C fS • * m h« CL < S Z > O - m O U h« S N ^ majhna hiša) bodisi zaradi njune medsebojne povezanosti preko družljivosti, do-^ polnjevalnosti (koča ^ je pogorela).4 Prva povezava se uresničuje na paradigmat-N ski pomenskoorganizacijski osi in je imenovana metaforična povezava, druga na sintagmatski osi in je imenovana metonimična povezava. Metaforična povezava ^ je interpretirana kot substitutivna, metonimična kot predikativna (Jakobson -O Halle 1956: 76-82). V Jakobsonovi binarni interpretaciji pomenskih povezav je mogoče videti L temelj sistemskega razlikovanja tipov pomenskih izpeljav. Pomenotvorna povezava 0 med izhodiščnim in izpeljanim pomenom ustreza bodisi razmerju podobnosti in s v tem substitutivnosti (koča = majhna uborna hiša), kar se sprejme za definicijsko lastnost metaforičnega razmerja, ali pa pomenotvorna izpeljava ustreza razmerju 1 dopolnjevalnosti, družljivosti, kar je definicijska lastnost metonimičnega razmerja.5 Na osnovi tega razlikovanja se metafora običajno povezuje s paradigmatsko ureZ jenostjo poimenovalnega sistema. Paradigmatika kot abstraktno razmerje namreč A vključuje vsa možna razmerja med dano prvino, ki zaseda določeno mesto v je-p zikovni strukturi, in vsemi tistimi prvinami, ki bi na to mesto lahko bile izbrane i namesto nje (razmerje in absentia). Če iščemo ponazorila za to vrsto razmerja, se S naravnost ponuja leksikalna metafora: besedno zvezo morje cvetov je možno videti kot izbiro izmed razpoložljivih možnosti bogastvo / razkošje / valovje itd. cvetov, ki 1 so pod določenimi pogoji nadomestne v slovnični zgradbi, kot je realizirana v zvezi 7 (zelo) veliko cvetov. Na tej osnovi je metafora splošno pojmovana kot zlasti paradi- • gmatsko določena pomenska danost. Načelo izbirnosti in zamenljivosti, vključeno o v paradigmatsko razmerje, je pri metafori v ospredju, ko metaforo obravnavamo v • njeni poimenovalni vlogi. 2.3 Sicer se metafora kot vsaka prvina jezikovnega sistema uresničuje kot hkratnost paradigmatskih in sintagmatskih razmerij. Tudi npr. v zvezi morje cvetov je metaforični pomen razumljiv le ob ustrezno konkretizirani leksikalni družljivosti, torej ob ustrezni uresničitvi sintagmatike na leksikalnopomenski ravni. To samo po sebi ni specifičnost metaforičnih pomenov, pač pa splošna zakonitost pomenskega razločevanja. Pač pa je v pogledu sintagmatske določenosti specifičnost metaforičnih pomenov v tem, da so v primerjavi z nemotiviranimi pomeni načeloma v večji meri vezani na določene sintagmatske zgradbe. V nadaljevanju je prikazano, kako je v metaforični pomenotvornosti dejavna sintagmatika na treh ravneh: na ravni pomenskosestavinske dinamike, na ravni povezovanja besed v besedne zveze in na ravni oblikovanja stavčne povedi, v kateri se lahko uresničuje metaforični pomen. 4 Ponazorili v izvirniku: hut ^ is a poor little house; hut ^ burnt out (Jakobson - Halle 1956: 77). 5 O vlogi sintagmatike v metonimičnih pomenskih izpeljavah gl. Snoj 2006: 73-84. Metaforične izpeljave s stališča sintagmatskih razmerij med pomenskimi sestavinami c 3.1 Sintagmatsko urejevalno načelo je bistveno v sami zasnovi strukturalno mo- ^ deliranega leksikalnega pomena. Glede na ta model se leksikalni pomen opisuje kot hierarhizirana zgradba iz pomenskih sestavin, in sicer iz skladenjsko nadreje- 1—1 ne uvrščevalne pomenske sestavine (UPS) in skladenjsko podrejenih razločevalnih pomenskih sestavin (RPS) (Vidovič Muha 2000: 53). Tipi razmerij med tvorbno povezanimi pomeni se ločujejo na ravni tipskih sprememb, ki nastanejo v pomen-skosestavinski zgradbi pri tvorbi novega pomena (Vidovič Muha 2000: 121-154). Motivirani pomen je odvisen od tega, kako se pomenske sestavine ob vstopu nove UPS družijo v novi pomen, torej od konkretizacije sintagmatskega načela na ravni najmanjših sestavin pomena. 3.2 Pogoj za metaforično pomensko izpeljavo je na vsebinski ravni medsebojno vplivanje vsebin dveh denotatov. Na ravni pomenskih sestavin se metafora potrjuje kot specifični pomenotvorni postopek, in sicer razločevalno v razmerju do drugih pomenotvornih postopkov, tj. do pomenske vsebovanosti in zlasti do metonimije kot metafori vzporednega pomenskega prenosa. Specifičnost in predvidljivost metafore je vnašanje novih pomenskih sestavin, tako uvrščevalne pomenske sestavine kot razločevalnih pomenskih sestavin. Metaforično pomensko izpeljavo na ravni pomenskih sestavin poenostavlje- M no ponazarja večpomenskost leksema metuljček -čka m: H metuljček -čka m MOTTVIRAJOCI POMEN: Palčici je okoli glave prifrfotal bel metuljček in tako dolgo letal okoli nje, dokler ni sedel na list. P» UPS: žuželka RPS: ima dva para kril, velikih obarvanih živo, pisano ima tipalnici METAFORIČNI MOTIVIRANI POMEN: Metuljček je bil nekakšen simbol za odličnost in važno je bilo vedeti, kako se ga zaveže. (Delo, 2. 2. 2005) 3 P Mf UPS: modni dodatek RPS: v obliki pentlje k moški obleki na sprednji strani srajce ^ Predvidljivost, tipološkost metaforične pomenske izpeljave se kaže prav v tipski ^ različnosti v primerjavi z metonimično pomensko izpeljavo. Metonimija, ki pred- N stavlja metafori vzporedni pomenski prenos, namreč vključuje specifičnost, da se kot razločevalna lastnost metonimično izpeljanega pomena pojavi celotni motivira- ^ joči pomen, kar je razvidno iz ponazoritve z leksemom šola -e ž: 0 s šola -e ž MOTTVffiAJOČI POMEN Včeraj so jo vpisali v šolo. O P° UPS: vzgojno-izobraževalna ustanova RPS: omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti 1 METONIMIČNI MOTIVIRANI POMEN sezidati novo šolo Z P Mn A UPS: poslopje RPS: te ustanove (= P0!) i s 3.3 V metaforični izpeljavi, kot je ponazorjena s primerom metuljček -čka m, ^ kategorialne pomenske lastnosti ostajajo v motiviranem pomenu nespremenjene, ^ tj. iste kot v motivirajočem pomenu. Vendar so za metaforo značilni prav primeri, 1 ko ima metaforično izpeljani pomen novo skladenjsko vlogo; metaforična izpeljava • torej ne prinaša le vsebinsko nove UPS, ampak tudi novo skladenjsko vlogo motivi- 0 ranega pomena. Te vrste metaforizacijo ponazarjata pomenski izpeljavi v leksemih 1 zajec -jca m in morje -a s. • 2 3.3.1 zajec -jca m MOTIVIRAJOČI POMEN Ob robu tratine je čepel v grmu mlad zajec, buljil vanju z velikimi, neumnimi očmi in stresal z ušesi... UPS: glodavec RPS: z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami METAFORIČNI MOTIVIRANI POMEN [...] kako bi se obnašal, če bi [...] mu pretili z nasiljem. »Vsakič ko sem se to spraševal, sem prišel do istega sklepa: fizično in psihično sem zajec, razen ko me popade srd.« Metaforični motivirani pomen je skladenjsko lastnostni povedkovnik (biti zajec), kar pomeni izstop iz samostalniške kategorialnosti. V metaforičnem pomenu ima leksem vrednost eksogenega leksema in je lahko razložen le stavčno: *izraža, da je kdo bojazljiv, strahopeten (^ izraža, da kdo ni pripravljen česa storiti, ker pri tem predvideva težave, nevarnosti). Metaforični pomenski prenos v tem primeru vključuje popolno spremembo nabora kategorialnih pomenskih lastnosti. Povedkovniški pomen pri zajec vključuje glagolsko kategorialnost v kategorialni lastnosti vid (biti zajec nedov., postati zajec dov.) in možnost stopnjevanja, kot obstaja pri glagolu (*biti zelo zajec = zelo se bati česa). Izguba samostalniške kategorialnosti se nasprotno kaže v neaktualnosti kategorije spola v motiviranem pomenu (* On je velik zajec, *Ona je velik zajec). 3.3.2 morje -a s MOTTVIRAJOČI POMEN Reka se izliva v morje. tn P» M UPS: slana voda Ph RPS: napolnjuje vdolbine med celinami METAFORIČNI MOTIVIRANI POMEN V pomladnem času močnega deževja se [...] deli doline [...] hitro spremenijo v morje cvetov. S Metaforični motivirani pomen, izpeljan iz samostalniškega pomena, ima vlogo mernega izraza in stavčno razlago: 'izraža veliko količino česa (^ izraženega v rodilniku)'. 3.4 Obravnavani primeri ponazarjajo, kako je metaforična pomenska izpeljava vselej povezana s spremembami v sintagmatiki pomenskih sestavin. Kot sprememba pomenskosestavinske zgradbe se metafora od metonimije razlikuje po tem, da prinaša docela nov nabor pomenskih sestavin. Poleg tega pogosto vključuje tudi spremembo kategorialnih pomenskih sestavin ali celo nabora kategorialnih pomenskih lastnosti (npr. samostalnik ^ povedkovnik, samostalnik ^ nedoločni količinski števnik itd.), s čimer je povezan izstop iz večpomenskosti in tvorba novega leksema. Z > O - m o u h« s 4 Metaforične izpeljave s stališča sintagmatskih razmerij znotraj besedne zveze 4.1 Metaforični pomeni, tako kot leksikalni pomeni sploh, živijo v besednih zvezah in se kot leksikalnopomenska sistemska danost ugotavljajo na osnovi tipičnih besednih zvez, v katerih se pojavljajo. V tem niso posebnost znotraj leksikalnih pomenov nasploh. Pač pa je specifičnost metaforičnih pomenov s stališča besedne zveze kot sintagmatske enote v tem, da je uresničitev metaforičnega pomena pogosto vezana na določeno slovnično strukturo besedne zveze in da se dani metaforični pomen uresničuje samo znotraj te strukture. Vezanost metaforičnega pomena na določeno besednozvezno slovnično strukturo je lahko tako popolna, da jo mora eksplicirati tudi leksikografski prikaz, če naj verodostojno prikaže metaforični pomen. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je to zlasti dosledno izkazano pri metaforičnih samostalniških pomenih, in sicer z navajanjem slovničnega pojasnila »s prilastkom« (npr. v sestavku pri glava -e ž za pomen v zvezah tipa glava žeblja) in navajanjem pomenskega pojasnila »z ^ oslabljenim pomenom« (npr. v sestavku pri ögenj ognja m za pomen v zvezah tipa ^ ogenj navdušenja).6 Glede na vsebino izsamostalniških metaforičnih izpeljav, ki so docela vezane 1—1 na zvezo s prilastkom, so po količinski zastopanosti v ospredju tri pomenske kate-^ gorije: kategorija imenovanja sestavnih delov česa (glava žeblja), kategorija imeno- 0 vanja količine, mere (morje cvetov, morje gorja) in kategorija poudarjanja določene s vsebinske lastnosti, izražene v samostalniku v odnosnici (oklep negotovosti). L Q 4.2.1 Metaforične izpeljave, nanašajoče se na imenovanje sestavnih delov česa v V tej kategoriji je metaforična izpeljava vezana na strukturno zvezo samostalnika z desnim prilastkom (glava žeblja) ali levim prilastkom (plužna glava). Samostalni- 1 ška kategorialnost v smislu slovničnosemantične kategorije se lahko nanaša samo na celotno besedno zvezo; samostalniška sestavina glava v poimenovanju glava Z žeblja namreč nima lastnega denotata. Denotat kot nujna danost za obstoj samoA stalniškega leksikaliziranega pomena obstaja le za celotno besedno zvezo7 (Taylor p 2003: 217; Vidovič Muha 2000: 45). Vezanost slovarskega pomena na besednozve-i zno strukturo uvršča te primere na mejo s frazeologijo. Obravnava metaforizirane S sestavine kot samostojne danosti, npr. glava v besednih zvezah tipa glava žeblja, Pn je utemeljena zgolj na osnovi tega, da ima sistemsko kot odnosnica v prilastkovni 1 zvezi tipološko isto pomensko vlogo kot v besednih zvezah glava vijaka, glava 7 stegnenice itd. Za omenjene besedne zveze je značilno, (1) da imajo isto slovnič-• no zgradbo, (2) da imajo različno leksikalnodružljivostno konkretizacijo, hkrati pa 1 (3) prilastkovno določilo s tipiziranim sistemskim pomenom 'imenovanje danosti, • na katere del se nanaša besedna zveza z danim metaforiziranim samostalnikom'. Temu tipu izsamostalniških metaforičnih izpeljav pripada veliko število me-taforiziranih samostalnikov slovenskega jezika. V slovaropisnem prikazu v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je ta vrsta metaforične izpeljave razvidna iz tipske razlage 'kar je temu podobno' ali 'temu podoben del česa'. Podobnost je pri tem konkretizirana prav z vsebino prilastkovnega določanja.8 Opravljena gradivna raziskava potrjuje, da so metaforični pomeni, ki ne bi bili vezani na določeno slovnično strukturo, maloštevilni. Navedeni primer poimenovalne metafore metuljček -čka m 'oblačilni dodatek' je eden redkih te vrste in je bil zaradi tega zavestno izbran za ponazorilo redkega primera poimenovalne metafore, ki ni vezana na besedno zvezo. V besedilni rabi je sicer možna eliptična pojavitev odnosnice glava brez prilastka, možna in razumljiva na osnovi neposrednega ali posrednega sobesedila: *Vzemiklešče in odščipni glavo. Poenostavljeno in zunaj sicer nujne abstraktnosti leksikalnopomenoslovnih interpretacij je pojav mogoče opisati tudi takole: za obstoj zveze glava žeblja, ki je v imenovanem slovarju razložena 'glavi podoben del česa po obliki', je bistvena predpostavka, da je sestavni del žeblja v razmerju do celotne pojavnosti žeblja viden v enakem razmerju, kot je videno razmerje med glavo kot delom telesa in celotnim telesom. Slovaropisno sklicevanje na podobnost v slovarskih razlagah posredno kaže, kako je sam koncept podobnosti nepogrešljiva sestavina slovarja kot poimenovalnega sistema. 6 7 8 4.2.2 Metaforične izpeljave, nanašajoče se na imenovanje mere, količine česa ^ Ta kategorija metaforičnih poimenovanj je - tako kot načeloma vsa metaforična poimenovanja - utemeljena v danosti, da specializirana izrazna sredstva za merno in količinsko določanje predmetnosti ne zadoščajo za izražanje te vsebine v vsej njeni pojavni raznolikosti. Tej potrebi ustreza možnost metaforičnega izpeljevanja ustreznih poimenovanj. Kategorijo ponazarja metaforična izpeljava v besedni zvezi morje cvetov. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je ta tip metaforizacije razviden preko tipske razlage 'velika količina', ki pravzaprav sodi v tip t. i. sinonimnih razlag in je utemeljena v načelu sistemske zamenljivosti (morje cvetov = velika količina cvetov). Primer sicer tipsko ponazarja, kako proces metaforizacije vključuje spremembo kategorial-nosti: samostalniško kategorialnost motivirajočega pomena nadomesti kategorialnost mernega izraza. S stališča stopnje leksikaliziranosti se ti primeri glede na vezanost metaforičnega pomena na izključno določeno kategorijo besednih zvez uvrščajo med primere pogojno leksikaliziranih metaforičnih pomenov (Snoj 2010: 78). Ta kategorija metaforičnih izpeljav je med drugim ponazarjalna s stališča vloge, ki jo ima vsebinska asociativnost pri postavljanju leksikalnodružljivostnih omejitev pri metafori. Kot je že bilo navedeno, je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pri številnih samostalnikih prikazan pomen 'velika količina', toda za opis dejanske pomenske vrednosti in možnosti besedilne zamenljivosti je bistvena navedba ponazorila, iz katerega je treba razbrati leksikalnodružljivostne omejitve: sprejemljiva je npr. zveza arzenalpropagandnega materiala, manj sprejemljiva pa M *pragozdpropagandnega materiala, kar je utemeljeno prav v značaju asociativne- Z ga razmerja, ki utemeljuje vsakokratno metaforično izpeljavo. 4.2.3 Metaforične izpeljave s poudarjalno vlogo Posebno skupino metaforičnih izpeljav iz samostalnika predstavljajo primeri tipa oklep negotovosti; v metaforiziranem samostalniku, ki je jedro samostalniške besedne zveze, je samo poudarjena določena vsebinska lastnost danosti, ki jo imenuje samostalnik v rodilniškem določilu. Izpeljavo je mogoče shematsko prikazati tako: oklep negotovosti ^{negotovost utesnjuje = *[negotovost = oklep]}. S stališča samostalniške kategorialnosti so primeri tipa oklep negotovosti zanimivi, ker ima v tem primeru vlogo jedrnega, torej kategorialno nosilnega dela samostalniške besedne zveze samostalnik, ki mu je odvzet denotativni pomen (oklep), samostalniška kategorialnost pa je izkoriščena za izražanje poudarjanja, za poudarjanje določene lastnosti v rodilniškem prilastku imenovane danosti (oklep negotovosti). 5 Metaforične izpeljave s stališča sintagmatskih razmerij v zgradbi stavčne povedi 5.1 Prevladujoča predstava leksikalizirane metafore poudarja pomenotvorno, iz-peljavno, motiviranjsko povezavo med izhodiščnim, motivirajočim pomenom in izpeljanim, motiviranim pomenom (metuljček -čka m 'žuželka z dvema paroma velikih [...] obarvanih kril' ^ 'modni dodatek v obliki pentlje'). To ustreza pojmo- ^ vanju metafore kot jezikovnosistemske poimenovalne možnosti in to je prevladujoč in zadosten pogled na leksikalizirano metaforo, dokler metaforo pojmujemo kot poimenovalno ali preimenovalno možnost. Toda leksikalizirana metafora se uresni-1—1 čuje v besedilu, v stavčni povedi kot osnovni ubeseditveni enoti in zahteva za svojo ^ uresničitev določeno notranjo ureditev stavčne povedi. To je manj običajen pogled na metaforo, ki pa bistveno dopolnjuje predstavo o tem, od katerih sistemskih danos sti je odvisna uresničitev leksikalizirane metafore. L 0 5.2 Vezanost uresničitve metaforičnega slovarskega pomena na določeno uredi-v tev stavčne povedi je zlasti razvidna na primeru preimenovalne metafore. Ob tipu preimenovalne metafore je namreč mogoče eksplicitno prikazati, kako se potenci- 1 alno razlikuje upovedenje določene vsebine z uporabo leksikalizirane metafore od upovedenja, ki leksikalizirane metafore ne vključuje. Za primer vzemimo metafo- Z rični pomen leksema morje -a s v zvezi morje cvetov v že navedenem sobesedilu: A [...] se deli doline [...] hitro spremenijo v morje cvetov. i s Isto vsebino je mogoče ubesediti, ne da bi uporabili metaforični izraz za količinsko K določilo, in v tem primeru se zgradba celotne povedi spremeni: i *Cvetovi v kratkem času v veliki množini prekrijejo dele dolin. 7 0 Primerjava med obema ubeseditvama se na tem mestu navaja zato, ker učinkovito 1 ponazarja vlogo sintagmatike na ravni sestavin stavčne povedi pri uresničevanju 2 leksikalizirane metafore. Uporaba leksema v metaforičnem pomenu (morje cvetov) zahteva izbiro določenega stavčnega vzorca in nadalje določeno leksikalno zasedbo skladenjskih mest. Variantnost izrazitev na ravni stavčne povedi kot nujno življenjsko okolje omogoča leksikalno metaforo.9 5.3 Povezanost leksikalizirane metafore in stavčne povedi, v kateri se uresničuje, je lahko celo tako velika, da je določen tip leksikalizirane metafore nerazdružno povezan z enim samim stavčnim vzorcem. To se potrjuje pri lastnostnem metaforičnem poved-kovniku tipa Janez je zajec, ki je popolnoma vezan na določitveni stavek (osebek + po-vedek iz biti in lastnostnega povedkovnika) (Snoj 2010: 108-109). Prav z upoštevanjem sintagmatike v organiziranju stavčne povedi, ki omogoča dejansko besedilno uporabo leksema v metaforičnem pomenu, se vzpostavlja oprijemljiva povezava med leksikali-zirano metaforo kot jezikovnosistemsko poimenovalno ali preimenovalno možnostjo in med uporabo leksema v metaforičnem pomenu v določenem besedilu. 9 Pogled na metaforo s stališča ureditve stavčne povedi temelji v pojmu slovnična metafora, kot je prisoten v Hallidayevi funkcijski slovnici. Izhaja iz predpostavke, da je za vsako vsebino v jezikovnem sistemu na voljo ena izhodiščna, osnovna izrazitev, imenovana kongruentna, nemetaforična, in ena ali več drugotnih, variantnih izrazitev. Načeloma je ubeseditev, ki vsebuje leksikalizirano metaforo, drugotna, kar pomeni med drugim tudi bolj zapletena, s stališča posredovanja določene vsebine pa natančnejša, popolnejša (Halliday 1994: 340-361). 6 Sklep Pojmovanje metafore kot prvenstveno paradigmatske jezikovne danosti izhaja iz ® predstave, da je jezikovni sistem odslikava zunajjezikovne stvarnosti. V asocia- ^ tivnosti omogočena metaforična poimenovanja se razvrščajo na paradigmatski osi (veliko cvetov / morje cvetov / valovje cvetov itd.) in v tem pogledu je urejevalno 1—1 načelo zanesljivo paradigmatika. Pri uresničevanju metaforičnih izpeljav pa so v enaki meri odločilna sintagmatska razmerja, in to na več ravneh, od pomenskosesta-vinske zgradbe do leksikalne zasedbe skladenjskih mest v stavčni povedi. Upoštevanje sintagmatike pri obravnavi metaforične pomenotvornosti med drugim potrjuje, da razlikovanje med metaforo kot splošno jezikovnoizrazitveno možnostjo, tj. kot sestavino splošnega slovarja (sistema), in umetniško, individualno metaforo ni relevantno, če metaforo pojmujemo kot tip pomenske izpeljave znotraj leksikalnega sistema. Sintagmatska razmerja se pri preučevanju metafore potrjujejo kot eksaktno ogrodje, na katerem bi bilo mogoče graditi celovito tipologijo metaforičnih izpeljav danega jezika. Z > O - Viri in literatura O Apresjan 1995 = Jurij Derenikovič Apresjan, Leksičeskaja semantika, Moskva: Vo- ^ stočnaja literatura RAN, 21995 ('1974). Croft 1991 = William Croft, Syntactic categories and grammatical relations: the Z cognitive organization of information, Chicago - London: The University of W Chicago Press. Crystal 1991 = David Crystal, A Dictionary of Linguistics and Phonetics, Oxford: Blackwell, 1991. Golden 2001 = Marija Golden, O jeziku in jezikoslovju, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 22001 01996). Halliday 1994 = Michael A. K. Halliday, An Introduction to Functional Grammar, London: Arnold, 1994. Hanks 2004 = Patrick Hanks, The Syntagmatics of Metaphor and Idiom, International Journal of Lexicography 17 (2004), št. 3, 245-274. Jakobson - Halle 1956 = Roman Jakobson - Morris Halle, Fundamentals of language, 's-Gravenhage: Mouton & Co., 1956. Korpus slovenskega jezika Nova beseda (http://bos.zrc-sazu.si/_nova_beseda.html) (23. 2. 2011). Kržišnik 2004 = Erika Kržišnik, Pojmovanje metafore v kognitivnem jezikoslovju, Slovenski jezik in literatura v evropskih globalizacijskih procesih, ur. Marko Jesenšek, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2004 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 15), 56-74. de Saussure 1997 = Ferdinand de Saussure, Predavanja iz splošnega jezikoslovja, Ljubljana: ISH Fakulteta za podiplomski humanistični študij, 1997. Snoj 2004 = Jerica Snoj, Tipologija slovarske večpomenskosti slovenskih samostalnikov, Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2004 (Linguistica et philologica 9). ^ Snoj 2006 = Jerica Snoj, Metonimični pomeni: sintagmatski vidik, Slavistična revija 54 (2006), posebna št., 73-86. N Snoj 2010 = Jerica Snoj, Metafora v leksikalnem sistemu, Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2010 (Linguistica et philologica 24). ^ SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki: elektronska s izdaja na plošči CD-ROM, Ljubljana: DZS, 1998. L Taverniers 2006 = M. Taverniers, Grammatical metaphor and lexical metaphor: 0 different perspectives on semantic variation, Neophilologus 90 (2006), 321332. Taylor 2003 = John R. Taylor, Linguistic Categorisation, Oxford - New York: Oxford University Press, 32003 (11989). Vidovič Muha 2000 = Ada Vidovič Muha, Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000. A Vidovič Muha 2006 = Ada Vidovič Muha, Kategorialnost leksemov med slovarjem in slovnico, Slavistična revija 54 (2006), posebna številka, 23-42. 1 Wierzbicka 1988 = A. Wierzbicka, The Semantics of Grammar, Amsterdam - Phi- ladelphia: John Benjamins Publishing Company, 1988 (Studies in Language Companion Series 18). Metaphorical meaning derivation from the perspective ofsyntagmatics NJ Summary 2 Metaphor is ordinarily understood especially as a paradigmatically defined entity based on associativity of contents. In the exact treatment of metaphor as a lexico-se-mantic entity, the syntagmatic relationships in particular are in the foreground. This is reflected at several levels: in connecting semantic elements in metaphorically derived meanings, in connecting metaphorical words into phrases, and in creating sentences in which a lexicalized metaphor is realized. The role of syntagmatics in connecting semantic elements in a metaphorically motivated meaning is taken into account in the very definition of metaphor as a kind of semantic derivation. Namely, at this level a metaphorical semantic derivation differs from other kinds of semantic derivation by including a completely changed semantic componential structure of metaphorically derived meaning. In the metaphorical meaning, on the basis of associative connections of contents there appears a new classifying semantic feature and new differential semantic feature. This is also visible in a simplified form in the lexicographic presentation at the level of a dictionary explanation (e.g., for the Slovenian noun metuljcek -cka m. 'butterfly' ^ 'bowtie'). The realization of the metaphorical meaning is further enabled by the specific grammatical structure of the phrases in which the metaphorical meaning can be realized (e.g., the phrase type noun plus genitive attribute for realizing a metaphorical dimension expression of the type morje cvetov 'a sea of flowers'). The use of the lexeme in the metaphorical meaning also dictates the specific formation of the sentence; in some cases, the metaphorical meaning is possible even in one ^ single sentence pattern (e.g., the obligatory attributive clause in the metaphorical jh denominal attributive predicate of the type Janez je zajec 'John is a coward [liter- ® ally, rabbit]''). Recognizing the role of syntagmatic relations in metaphorical semantic derivations—while taking into account the general substitutive paradigmatic founda- 1—1 tion of the metaphor—raises the possibility for further research on metaphors oriented toward discovering the typology of metaphorical semantic derivations. h" CL < S h« > o - m O U h" S fà Razvoj algoritma za samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav v elektronskih besedilih Mojca Kompara Cobiss: 1.01 Namen prispevka je predstaviti razvoj algoritma za samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav v slovenskih elektronskih besedilih. Prepozna -vanje krajšav poteka na leksikalni oz. besedni ravni z opazovanjem lastnosti krajšav in krajšavnih razvezav ter sovpadanja. Algoritem prepozna krajšave na podlagi pravil za prepoznavanje, razvezave pa išče v sobesedilu ob upoštevanju pravil sovpadanja. V prispevku predstavljamo algoritem na podlagi filtriranja petih letnikov dnevnika Delo, s katerim v 30 minutah izluščimo 5820 kandidatov za krajšavno-razvezavne pare, ki so potem ročno čiščeni. Natančnost algoritma je 96,75-odstotna. Ključne besede: krajšave, razvezave, algoritmi Developing an algorithm for automatic recognition of acronyms and expanding acronyms in electronic texts N This article presents the development of an algorithm for automatic recognition of acronyms and expanding acronyms in electronic Slovenian texts. Recognizing acronyms takes place at the lexical level by observing the qualities of acronyms, expanding acronyms, and their correspondence. The algorithm recognizes acronyms based on recognition principles, and it seeks their expanded forms in context while taking into account principles of correspondence. This article presents an algorithm based on filtering five years of the newspaper Delo in which 5,820 potential acronym-expansion pairs were extracted in 30 minutes and then cleaned up manually. The accuracy of the algorithm is 96.75 percent. Keywords: acronyms, expansion, algorithms 0 Uvod Na spletu1 je na voljo vedno več spletnih krajšavnih slovarjev in zbirk. Spletni slovar ima lahko zelo obsežen geslovnik, ki se preprosto in hitro ažurira in tako vključuje najnovejše krajšave. Nekateri spletni slovarji vključujejo nove krajšave samodejno, 1 Prispevek je prirejeno poglavje avtoričine disertacije Algoritem za samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav v elektronskih besedilih (mentor doc. dr. Primož Jakopin), obranjene julija 2010 na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. ^ kar jim omogočajo algoritmi za prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav. Algoritem predstavlja niz postopkov in operacij oz. pravil, ki so potrebni za razrešitev N danega problema. Tudi naravnim jezikom v veliki meri vladajo pravila, ki pa imajo popolnoma drugačen status kot pravila, ki so nujna za opisovanje kombinacij sim-^ bolov formalnega jezika (Chiari 2007: 8). Algoritem mora predvideti vse potrebne korake za razrešitev problema in poleg tega pregledati vse razpoložljive podatke, s torej je program, ki predstavlja poteze, potrebne za razrešitev problema. Program L zahteva formalni jezik ali kodo, ki na abstrakten način opredeli razrede in odnose 0 med razredi abstraktnih elementov (Chiari 2007: 7). V prispevku je predstavljen razvoj algoritma za samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav v elektronskih besedilih. Njegov cilj je prepozna- 1 vanje krajšav in razvezav v slovenskih elektronskih besedilih, predvsem kratic in akronimov, prikazana pa je tudi univerzalnost algoritma pri prepoznavanju tujih Z krajšav v slovenskih in tujih besedilih. Namen algoritma je čim bolje prepoznati A krajšave in krajšavne razvezave v elektronskih besedilih, izdelati abecedni seznam p krajšav in razvezav ter pripraviti gradivo za izdelavo slovarja krajšav. Prepoznava-i nje krajšav poteka na leksikalni oz. besedni ravni, z opazovanjem lastnosti krajšav S in krajšavnih razvezav ter sovpadanja. K 1 7 1 Začetna stopnja algoritma 2 1 Samodejno prepoznavanje krajšav sega v leto 1999. Pionirja na tem področju sta • Taghva in Gilbreth, v naslednjih letih pa se je s prepoznavanjem začelo uvajati vse 2 več avtorjev. V preglednici 1 so povzete temeljne značilnosti njihovih programov. Začetna stopnja algoritma za samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav temelji na dveh korakih. Prvi korak je zapis pravil za samodejno prepoznavanje krajšav, krajšavnih razvezav in sovpadanje krajšav z razvezavami, drugi korak pa priprava programske opreme. Pravila za prepoznavanje krajšav so omejena na samodejno prepoznavanje kratic in akronimov, izvzete so vse okrajšave. Tudi programi nekaterih že omenjenih avtorjev večinoma prepoznavajo akronime, izjemi sta le Larkeyjev (2000) in zbirka ADAM (2006), ki vključujeta tudi nekaj drugih tipov krajšav. Pravila za samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav so razdeljena na tri dele. Prvi del je prepoznavanje krajšav, drugi del prepoznavanje razvezav, tretji pa ugotavljanje sovpadanja razvezav s krajšavami. 1.1 Prepoznavanje krajšav (akronimov in kratic) Za prepoznavanje krajšav (akronimov in kratic) v besedilih so upoštevani naslednji premisleki, ki omogočajo ločitev krajšav (akronimov in kratic) v besedilih od drugih besed in besednih zvez: (1) Upoštevane so besede, ki imajo največ 6 črk in so zapisane z velikimi tiskanimi črkami v oklepaju, npr. (NATO). (2) Izvzete so krajšave, ki so zaradi pogoste rabe prešle v navadno pisano besedje in se zapisujejo kot navadne besede, npr. Unicef, Nama. Te splošno znane krajšave bo algoritem prepoznal na podlagi vključenega Slovarčka krajšav. Preglednica 1: Sinhrono-diahroni pregled algoritmov za prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav Značilnosti krajšav Značilnosti razvezav Avtor (leto) Taghva • akronimi, zapisani z velikimi • iz sobesedila Gilbreth (1999) tiskanimi črkami, z najmanj 3 • začetne črke razvezave so in največ 10 znaki ključnega pomena Yeates (1999) • akronimi, zapisani z velikimi • iz sobesedila tiskanimi črkami • začetne tri črke razvezave so ključnega pomena Larkey (2000) • akronimi, zapisani z velikimi tiskanimi črkami • vzorec akronim (razvezava) ali razvezava (akronim) • tudi nekaj izjem (nekaj preostalih krajšavnih tipov) • do največ 9 znakov • ustaljene fraze, npr. also known as Byrd Park (2001) • akronimi, zapisani z velikimi tiskanimi črkami • vzorec akronim (razvezava) ali razvezava (akronim) • vsaj 1 velika črka • ustaljene fraze, npr. also known as, • tudi števke • od 2 do 10 znakov short for Schwartz • akronimi, zapisani v oklepaju • vzorec akronim (razvezava) ali Hearst (2003) ali zunaj njega • od 2 do 10 znakov razvezava (akronim) Zahariev (2004) • akronimi, zapisani v oklepaju • vzorec akronim (razvezava) ali ali zunaj njega razvezava (akronim) Jun Xu Yalou • akronimi, zapisani z velikimi • vzorec akronim (razvezava) ali Huang (2005) tiskanimi črkami • od 2 do 10 znakov razvezava (akronim) ADAM (2006) • akronimi, zapisani z velikimi tiskanimi črkami • tudi izjeme (nekaj preostalih krajšavnih tipov) • zapisani v oklepaju ali zunaj njega • vzorec akronim (razvezava) ali razvezava (akronim) Šateva Nikolov • akronimi, zapisani z velikimi • iz sobesedila (2008) tiskanimi črkami, z največ 5 • vzorec akronim (razvezava) ali znaki razvezava (akronim) (3) Upoštevane so besede, ki imajo največ 6 črk, od katerih je vsaj prva velika tiskana, ter niso zapisane v oklepaju, npr. NATO ali Mig. (4) Iz nastale zbirke kandidatk je treba odstraniti vse, kar ni akronim ali kratica. V to skupino spadajo osebna lastna imena, naselbinska lastna imena, nenaselbinska lastna imena in okrajšave. Odstranitev je mogoča s pomočjo geslovnikov Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Slovenskega pravopisa in Slovarčka krajšav. (5) Odstraniti je treba vse okrajšave, npr. itd., ipd., itn., npr., št., stol. Pri tem se upošteva, da so zapisane z malimi črkami in da za njimi stoji pika. Take okrajšave nimajo razvezave v besedilu in bodo zato samodejno izločene iz nabora možnih ^ krajšav. Vse okrajšave, ki se zapisujejo z malimi črkami in brez ločil, npr. cca, Z kg, dcl, bo algoritem prepoznal s pomočjo geslovnika Slovarčka krajšav. Ker take krajšave v besedilu običajno niso razvezane, bodo samodejno izločene iz nabora ^ možnih krajšav. O (6) Upoštevati je treba, da se kandidati za krajšave (akronime in kratice) ne pos javljajo v sobesedilu, sestavljenem iz samih velikih črk in v oklepaju ali pa zunaj L njega, npr. NAMA JE VŠEČ KINO, (JUTRI JE PETEK). O v 1.1.1 Upoštevani so tudi drugi tipi krajšav in razvezav, ki jih je mogoče razdeliti v tele kategorije. Z i Z A P (1) Prekrivne krajšave Pri prekrivnih krajšavah je število črk v krajšavi enako številu besed v razvezavi, črke v krajšavi so enake prvim črkam v razvezavi, npr. FF = Filozofska fakulteta. Pri tem je lahko razvezava v oklepaju, prva beseda v razvezavi pa se začne z veliko začetnico, npr. FF (Filozofska fakulteta). Take krajšave so: FF, EF, MK, DZS, CZ, S DZ, BDP, CD. Pn (2) Krajšave brez veznikov in predlogov 1 Gre za krajšave, ki imajo v razvezavi veznik ali predlog, v krajšavi pa ga nimajo, 7 npr. FDV(Fakulteta za družbene vede). Na podlagi geslovnika Slovarčka krajšav je • mogoče ugotoviti, koliko je takih primerov. Algoritem deluje tako kot pri prekriv- ® nih krajšavah, ob tem pa upošteva tudi predloge in veznike iz razvezave. i 2 (3) Krajšave iz prvih črk Gre za krajšave tipa NAMA ali BETI, ki se lahko zapišejo tudi kot Nama ali Beti. Odkriti jih je mogoče s pomočjo Slovarčka krajšav. Te krajšave so sestavljene iz prvih črk razvezave, kot je to pri NAMA = Narodni magazin. (4) Krajšave z vezniki in s predlogi Gre za krajšave tipa DZU (Družba za upravljanje), ki imajo predlog v krajšavi in razvezavi. Pri teh se uporablja enak postopek kot pri prekrivnih krajšavah. Če krajšava ne bo prekrivna z razvezavo, je algoritem ne bo upošteval. 1.2 Prepoznavanje krajšavnih razvezav iz sobesedila in sovpadanje Pri prepoznavanju krajšavnih razvezav iz sobesedila je treba upoštevati sobesedilo, ki stoji levo ali desno od krajšave. Pri tem je lahko krajšava v oklepaju ali pa je v oklepaju razvezava, krajšava pa v takem primeru stoji zunaj oklepaja, npr. MIP (Mesna industrija Primorske). 1.3 Programska oprema Po zapisu pravil za prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav je sledila izdelava programske opreme. Informatik Gregor Širca je pravila za samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav prevedel v programski jezik C# za okolje MS.NET Framework, V2.0. Pripravljen je kot samostojna komponenta (dll), ki se lahko uporablja v novejših spletnih tehnologijah, kot so npr. obrazci offline windows forms. Iz vnesenega besedila3 1.3.1 Opis in delovanje Na podlagi pravil za prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav je v izvedbi informatika Gregorja Širce algoritem zaživel tudi v spletni različici.2 Program MK- 1—1 strings ima dve okni: v prvo vnesemo poljubno besedilo s krajšavami, po kliku na »Click here to process data« (klikni za obdelavo podatkov) se v drugem oknu prikažejo najdene krajšave in krajšavne razvezave. Od julija 2011 je nekoliko vizualno prirejen in funkcijsko zmogljivejši program na voljo na spletni povezavi http:// mkstrings.farhouse.si/. m Z Ljubljana - SDS (Slovenska demokratska stranka) je na svoji spletni strani objavila premoženjsko stanje svojih poslank in poslancev v DZ (Državni zbor). Podpredsednik Državnega zbora (DZ) France Cukjati je po objavljenih podatkih lastnik polovice enostanovanjske hiše. Poslanec SDS Branko Grims ima devet let star audi A6, 50 delnic Krke in 46 delnic NFD m Holdinga, na računu pa 35.000 evrov. Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je namreč uspelo zbrati več kot 13.500 podpisov zavarovancev za sklic izredne skupščine. Od atipične pljučnice (sars) prek ptičje do nove (prašičje) gripe. Panvita se je za najem in oživitev Mipove proizvodnje v Kromberku odločila skupaj z družbo Mig (Mesna industrija Goriške), ki jo je ustanovila skupina 20 nekdaj zaposlenih v Mipu. NATO (North Atlantic Treaty Organization) je mednarodna vojaško-politična organizacija držav za sodelovanje na področju obrambe, ki je bila ustanovljena leta 1949. Organizacija severnoatlantskega sporazuma ali tudi Severnoatlantska pogodbena zveza (angleško North Atlantic Treaty Organisation; kratica Nato ali NATO) je mednarodna vojaško-politična organizacija držav za sodelovanje na področju obrambe, ki je bila ustanovljena leta 1949. Nato sva odšla. algoritem prepozna tele krajšave in krajšavne razvezave: SDS Slovenska demokratska stranka DZ Državni zbor 2 Čeprav je bil program MKstrings objavljen na spletu, ni bil javno dostopen. Preko spleta je bil na voljo le informatiku in meni. V času nastajanja programa je informatik živel v Kopru, jaz pa v Bruslju, in prav spletna objava je omogočila preprosto sporazumevanje in posodabljanje programa, obenem pa je na tak način algoritem že pripravljen za morebitno poznejšo uporabo prek spleta. 3 V razvojni fazi algoritma so bila uporabljena naključna spletna besedila, najdena ob pomoči iskalnika Google, v nadaljevanju pa je bil uporabljen ustrezen korpus besedil. DZ Državnega zbora ZDUS Zvezi društev upokojencev Slovenije Mig Mesna industrija Goriške NATO North Atlantic Treaty Organization Nato North Atlantic Treaty Organization O s Algoritem ne upošteva krajšav brez razvezav tipa sars, Mipu, NFD, A6, kar je pri-L čakovano in v skladu z zgoraj navedenimi pravili. Na podlagi filtriranega besedila 0 je mogoče trditi, da algoritem krajšave in krajšavne razvezave iz besedila ustrezno v in pravilno prepoznava. Algoritem tako ustreza začetnim zahtevam prepoznavanja krajšav in je pripravljen za nadaljnji razvoj in izboljšave. 1 Z 2 Nadaljnji razvoj A p Na začetni stopnji je algoritem ob upoštevanju omejitev, ki zadevajo tako prepozna-i vanje krajšav kot prepoznavanje razvezav, krajšave in krajšavne razvezave samo S prepoznaval. Omejitve so vidne v naboru črk, ki sestavljajo krajšavo, in vzorcih pojavitve krajšav in razvezav v besedilu. V okviru slednjega je bil v nadaljevanju 1 za krajšavne kandidatke uporablj en niz desetih črk v štirih vzorcih možne pojavitve: i -4 (krajšava) razvezava (razvezava) krajšava krajšava (razvezava) razvezava (krajšava) Za izboljšano delovanje algoritma in ugotovitev pomanjkljivosti je bilo v nadaljevanju uporabljenih nekaj naključnih besedil s spletnega portala 24ur.com, da bi ugotovila, kako se algoritem obnaša in kje ga je še treba izboljšati. Besedila so bila izbrana naključno, rezultati so predstavljeni v nadaljevanju. Po vnosu besedila Dela na predoru Markovec pri Kopru sledijo terminskemu planu oziroma so celo pred rokom, trdijo v Družbi za avtoceste v RS (Dars). Po napovedih Darsa bodo v predor Markovec z izolske strani zakopali sredi aprila, s koprske strani pa mesec dni pozneje. algoritem ni prepoznal niza Družbi za avtoceste v RS (Dars). Ni ga prepoznal, tudi če je bila krajšava Dars zapisana z velikimi tiskanimi črkami. Razlog za neprepo-znavo je v predlogih za in v, pa tudi rabi krajšave v razvezavi. Če se v nizu odstrani predlog v in doda razvezava za RS (Republika Slovenija), sistem niz prepozna. Torej je treba v pravilih za opredelitev razvezav upoštevati tudi prisotnost več kot enega predloga in pojava krajšave. Prav taki primeri so zanimiv izziv pri iskanju boljših rešitev in prav na njihovi podlagi je treba oblikovati pravila, ki bodo vključena v algoritem in bodo zagotavljala brezhibno delovanje. Ostalo je še nekaj nerazrešenih primerov, kot so tuje krajšave s slovenskimi razvezavami ali razvezave, zapisane na poseben način. O tem v nadaljevanju. Obseg proizvodnje motornih vozil v EU se je lani glede na leto 2008 zmanjšal za 17,3 odstotka, glede na predkrizno leto 2007 pa je upadel kar za 23 odstotkov, ugotavlja Združenje evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA). < Krajšave s slovenskimi razvezavami tipa Združenje evropskih avtomobilskih proi- ^ zvajalcev (ACEA) so v slovenskem prostoru in tudi v drugih jezikih zelo pogoste. Pri takih krajšavah se večinoma uporabljata tuja krajšava in domača razvezava, npr. NATO. Za algoritem to pomeni prepoznavanje krajšav kot takih in prevodov razvezav, ob upoštevanju dejstva, da v sobesedilu ni tujih razvezav, ampak le domače. Algoritem naj bi tako prevode prepoznaval neposredno, pri tem pa se ne more O opirati na leksikalno raven prepoznavanja v smislu sovpadanja črk. Ker algoritem temelji na leksikalnem prepoznavanju, so taki primeri krajšavno-razvezavnih parov m izvzeti in niso predmet obravnave. Pri takih primerih je treba ubrati povsem drugačno metodo, saj bi tak algoritem temeljil na prepoznavanju prevodov in ne razvezav. Z SI 3 Tuji jeziki i-s Tudi v slovenskem besedilu lahko najdemo tuje krajšavno-razvezavne pare, predvsem če gre za nove, neustaljene krajšave, pri katerih je v slovenščini v rabi tuja razvezava. Zahariev (2004) se je ukvarjal z univerzalnostjo pravil za prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav v tujih jezikih. Opazil je namreč, da so lahko pri nekaterih tipih besedil pravila univerzalna, predvsem pri latinični pisavi, vendar je treba upoštevati črkovne posebnosti in raznolikosti posameznih jezikov, npr. romunskega, nemškega, francoskega idr. Opozoril je, da so prav jezikovne posebnosti in raznolikosti ključne pri optimalnem prepoznavanju krajšav in da morajo biti vključene v algoritem za prepoznavanje. Zahariev se ni omejil le na nekatere evropske jezike, ampak je šel dlje, krajšave je želel prepoznavati tudi v arabščini, ruščini, kitajščini, japonščini in drugih bolj eksotičnih jezikih. Pravi, da je raznolikost skupna vsem jezikom. Zato jo je treba upoštevati pri gradnji algoritma za samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav. V nadaljevanju je za prikaz univerzalnosti algoritem preizkušen še na angleških in italijanskih besedilih.4 4 Besedila so izbrana naključno s pomočjo iskalnika Google.com. E Z 1 K O S L 0 V 2 1 Z A P 1 S K Algoritem prepozna niz USB (Universal Serial Bus), ne prepozna pa nizov USB 7 Implementers Forum (USB-IF) in Human-interface devices (HIDs) zaradi zapisa 2 krajšav, npr. HIDs, in posebnih znakov, npr. USB-IF pri krajšavah in razvezavah, 1 ter rabe krajšav v razvezavi, npr. USB Implementers Forum. Algoritem prepozna • niz (IF) Implementers Forum, ne prepozna pa krajšav PDAs, AC, LSI, NEC, saj niso imele razvezav. Vneseno je bilo še tole angleško besedilo: Center for Group Learning (CGL) The Center for Group Learning's web site: what we do and why we do it, announcements of our events, other group learning opportunities, and links to many ... Stirling based Castle Leisure Group has come out on top at the Scottish Licensed Trade News (SLTN) awards in Glasgow. The company's latest venture City in ... Pri slednjem je mogoče opaziti, da algoritem prepozna oba niza. Vneseno je bilo tole italijansko besedilo. L'ANAS, il cui nome era l'acronimo di Azienda Nazionale Autonoma delle Strade, e una societa per azioni italiana, di proprieta statale, avente per unico socio il Ministero dell'Economia e delle Finanze. L'ANAS, sotto la vigilanza tecnica e operativa del Ministero delle Infrastrutture e dei Trasporti, gestisce la rete stradale ed autostradale italiana di interesse nazionale. Vneseno je bilo tole angleško besedilo: USB (Universal Serial Bus) is a specification to establish communication between devices and a host controller (usually personal computers), developed and invented by Ajay Bhatt working in Intel. USB is intended to replace many varieties of serial and parallel ports. USB can connect computer peripherals such as mice, keyboards, digital cameras, printers, personal media players, flash drives, and external hard drives. For many of those devices, USB has become the standard connection method. USB was designed for personal computers[citation needed], but it has become commonplace on other devices such as smartphones, PDAs and video game consoles, and as a power cord between a device and an AC adapter plugged into a wall plug for charging. As of 2008, there are about 2 billion USB devices sold per year, and approximately 6 billion total sold to date. The design of USB is standardized by the USB Implementers Forum (USB-IF), an industry standards body incorporating leading companies from the computer and electronics industries. Notable members have included Agere (now merged with LSI Corporation), Apple Inc., Hewlett-Packard, Intel, Microsoft, Sony and NEC. Human-interface devices (HIDs). Main article: USB human interface device class fS C fS * Program ne prepozna niza (ANAS) Azienda Nazionale Autonoma delle Strade, ver- m jetno zaradi rabe določnega člena (L') in določnega člena, ki se veže s predlogom ^ (delle), prepozna pa niza Confederazione Generale del Lavoro (CGdL) in Popolo ^ della Liberta (PdL). S ^ Z > O - m O U h« S N Confederazione Generale del Lavoro (CGdL ) e l'organizzazione sindacale fondata a Milano, tra il 29 settembre e il 1° ottobre del 1906, per iniziativa ... Cerca un acronimo per CGL ... CGL - abbreviazione aeronautica di Circling guidance light(s) - Luce/Luci di guida alla Il Popolo della Liberta (PdL) e un partito politico italiano di centro-destra, membro del Partito Popolare Europeo. Il partito nasce dall'unione dei due ... Sledil je še preizkus z drugim italijanskim besedilom. Il Dipartimento di Scienze del Linguaggio, dell'Interpretazione e della Traduzione (DSLIT) è stato costituito nel 1997, a tutt'oggi l'unico in Italia a includere espressamente l'interpretazione tra le aree di ricerca che intende sviluppare. Le attività di ricerca promosse dal DSLIT spaziano in numeróse aree disciplinari collegate alla lingua e alla mediazione interlinguistica e interculturale, nelle diverse lingue oggetto di studio all'interno del DSLIT. Oltre all'italiano, queste lingue sono: arabo, francese, inglese, olandese, portoghese, russo, serbo e croato, sloveno, spagnolo, tedesco. Il Dipartimento afferisce a due Centri interdipartimentali all'interno dell'Ateneo di Trieste: il Centro Interdipartimentale per la Ricerca Didattica (CIRD) e il CISEM (Centro Interdipartimentale di Studi Europei e Mediterranei). Algoritem prepozna niz CISEM (Centro Interdipartimentale di Studi Europei e Mediterranei), ne prepozna pa niza Dipartimento di Scienze del Linguaggio, dell'Interpretazione e della Traduzione (DSLIT) in Centro Interdipartimentale per la Ricerca Didattica (CIRD). Prav slednja sta problematična zaradi vsebnosti člena, predloga ali konstrukcije, sestavljene iz določnega člena in predloga, npr. della, dell'. Iz rezultatov, dobljenih na zgornjih vzorčnih tujejezičnih besedilih, je mogoče sklepati, da algoritem za prepoznavanje krajšav ni univerzalen. Vsak jezik ima specifične značilnosti, ki morajo biti algoritmu znane, če želimo, da ustrezno prepoznava krajšave in krajšavne razvezave tudi v tem jeziku. 4 Analiza obsežnejše besedilne zbirke Po preverjanju delovanja programa in ustrezni nadgradnji je bil algoritem uporabljen na večji, bolj raznovrstni in s krajšavami bogati zbirki besedil. Krajšave, predvsem nove, se predvsem zaradi jezikovne gospodarnosti pogosto pojavljajo prav v medijih, zato je bil preizkus narejen na besedilih petih letnikov dnevnika Delo, od leta 2005 do vključno 2009. Ta zbirka obsega 60 milijonov besed in 4 milijone povedi. 334.000 povedi ima oba oklepaja, 439.000 povedi pa vsaj po eno zaporedje ^ velikih črk. Za lažjo obdelavo so bila besedila razdeljena v dve zbirki. V prvi so ^ bile zbrane povedi z oklepajema, v drugi pa povedi z le zaporedjem velikih črk. PosoN dobljeni program5 je zbirki filtriral približno 30 minut in izluščil 5820 kandidatov za 1—1 krajšavno-razvezavne pare. Pri luščenju je upošteval večpomenskost krajšav in šte-^ vilo pomenov označil z arabskimi številkami. Seveda vsi krajšavno-razvezavni pari 0 niso bili ustrezni oz. pravi, saj se v veliki množici razvezav in krajšav skrivajo lažni s primeri ter ponavljajoči se pari. Lažno krajšavo je težko opredeliti, saj je lahko že vsa-L ko sosledje črk krajšava oz. kratica.6 Bistveno lažje je z razvezavami, saj lahko prav te ° pričajo o dejanskem obstoju niza krajšave in razvezave. Izbira pravih nizov je poteka-v la ročno, vsak krajšavno-razvezavni par je bil preverjen s pomočjo iskalnika Google. Z 1 4.1 Izsledki 4.1.1 Lažni krajšavno-razvezavni pari Z Lažne krajšavno-razvezavne pare je mogoče izslediti le z ročnim pregledovanjem. A Takih parov je bilo 189 ali 3,24 odstotka. Natančnost algoritma je torej 96,75-odstotna. p Med lažnimi pari so krajšave, ki ne sovpadajo niti z eno ustrezno razvezavo, z drugimi i besedami, tak krajšavno-razvezavni par ne obstaja. Razvezave spoznamo za lažne že S na prvi pogled, saj nekatere ne vsebujejo vseh razvezavnih delov ali pa predstavljajo dele navadnega besedila ter pomensko ne ustrezajo in se ne ujemajo s krajšavo. S 1 seznama so bila izločena tudi vsa lastna imena, npr. JB, Janez Bratovž. Iz preglednice 7 2 je razvidnih nekaj lažnih parov, navedenih je nekaj najbolj in najmanj pogostih. • Pogostost je razvidna iz števila pojavitev v drugem stolpcu. • Preglednica 2: Najbolj in najmanj pogosti lažni krajšavno-razvezavni pari Krajšava Število pojavitev Prva razvezava PO 746 predstavljenih podatkih TV 48 TV Tednik NE 28 nasprotnikov EU DP 27 domačem pokalu DPA 10 dovoljenj Po pisanju agencije ČE 10 članice EU ON 2 občinstvo navdušil NNNSP 2 nič nas ne sme presenetiti GO 1 Gorenje obe KAJ 1 Kratko atraktivno jedrnato SS 1 spremenjena signalizacija PISK 1 prevod in spremna beseda Klemen VEM 1 Vse na enem mestu 5 Gl. http://mkstrings.farhouse.si/. 6 Pri tem so izvzete okrajšave, saj niso predmet obravnave pričujočega dela. V levem stolpcu so krajšave, sledi število razvezav oz. pojavitev v srednjem in prva razvezava v desnem stolpcu. Največ razvezav ima krajšava PO, kar 746. Sledijo pari z občutno nižjo prednostjo pojavitve. Krajšava TV ni imela ustrezne razvezave v 48 primerih, NE v 28, DP v 27. 4.1.2 Ustrezni krajšavno-razvezavni pari Čeprav je samo pridobivanje krajšavno-razvezavnih parov iz besedil hitro in preprosto, je njihovo pregledovanje dolgotrajno. S seznama parov so bile izločene lažne krajšave oz. vse krajšave, ki niso ustrezale vsaj eni razvezavi, tudi če krajšave obstajajo. Npr. HIV, AJPES sta bili prisotni v besedilih, a ker nista bili prisotni razvezavi, ju je algoritem skladno s pravili za ustrezne krajšavno-razvezavne pare samodejno odstranil. Na podlagi pridobljenih parov je mogoče sklepati, da so bile razvezave v skladu s pravili o prepoznavanju, a so se med primeri znašle tudi lažne. Nekaj lažnih razvezav je ustrezalo pravilom o prepoznavanju, zato jih lahko za lažne prepozna le človek. Lep primer lažnih razvezav je razviden iz preglednice 3. Algoritem krajšavi PZS pripiše kar 4 razvezave, med katerimi je ena lažna (pa tudi zaradi stroškov), ki vseeno ustreza pravilom za prepoznavanje. Preglednica 3: Primer krajšave PZS PZS 1 Planinski zvezi Slovenije 2 pa tudi zaradi stroškov 3 Plesne zveze Slovenije 4 Plavalni zvezi Slovenije X Cfl h« CL < S h« Z > o - Cfl o u h« s Podobno lahko opazimo pri krajšavi KS v preglednici 4. Pri slednji so ustrezni trije pomeni, in sicer 2, 3 in 4. Preglednica 4: Primer krajšave KS KS 1 koncu seje 2 krajevnih skupnosti 3 Krajevne skupnosti 4 Konfederacije sindikatov Algoritem je krajšave in razvezave prepoznaval tako, kot so si sledile v besedilu, pri čemer je zajel razvezave v različnih sklonih ter ponavljajoče se razvezave. Iz nabora dobljenih parov je bilo treba ročno izluščiti najbolj nevtralno razvezavo in odstraniti primere, ki so se ponavljali, kot je prikazano v preglednici 5. Od šestih dobljenih razvezav krajšave MNZ je po ročnem luščenju mogoče ohraniti le tri ustrezne. ^ Preglednica 5: Primer krajšave MNZ E Z — K O S L Z A p Po ročnem luščenju ustreznih parov in odstranitvi ponavljajočih se krajšavno-i -razvezavnih parov je končna zbirka štela 2665 krajšavno-razvezavnih parov. S Pozornost so vzbudili nizi s pomensko podobnimi, a skladenjsko različnimi K razvezavami. Pomenska ustreznost je bila preverjena s pomočjo iskalnika Google. Iz preglednice 6 je razvidna pomenska ustreznost nekaterih krajšavno- 1 -razvezavnih parov. Ustrezne oz. ustaljene ali z drugimi besedami uradne razvezave • so zapisane krepko. Opaziti je mogoče, da imajo nekatere krajšave tudi več ustreznih o razvezav. Razvezave, ki niso zapisane krepko, niso uradne; take so razvezave • krajšav ELES, ARRS in NKKVS. Glede na izsledke, dobljene z iskalnikom Google, 2 krajšavi ELES ustreza razvezava Elektro Slovenija, krajšavi ARRS, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, krajšavi NKKVS pa Nacionalna komisija za kvaliteto visokega šolstva. Preglednica 6: Pomenska ustreznost krajšavno-razvezavnih parov ELES 1 evra Ljubljana Elektro Slovenije 2 Slovenije Elektro 3 Slovenije Elektro letih 4 evrih Ljubljana Elektro Slovenija PZP 1 poslovno združenje za prehrano 2 poslovno združenje prehrane 3 Perutninarska zadruga Ptuj ARRS 1 agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije 2 Agencija za raziskave in razvoj Slovenije NKKVŠ 1 nacionalna komisija za kakovost visokega šolstva MNZ 1 ministrstva za notranje zadeve 2 medobčinskih nogometnih zvez 3 ministrstvom za notranje zadeve 4 Medobčinske nogometne zveze 5 Muzeja novejše zgodovine 6 Muzej novejše zgodovine MNZ 1 ministrstvo za notranje zadeve 2 medobčinska nogometna zveza 3 Muzej novejše zgodovine 2 nacionalna komisija za kakovost v visokem šolstvu DZK 1 Demokratske zveze Kosova 2 Demokratično zvezo Kosova ŠRC 1 Športno rekreativni center 2 Športno rekreacijski center ZERC 1 zaščitne ekološke ribolovne cone 2 zakon o ekološko ribolovni coni DIIP 1 dokument identifikacije investicijskega projekta 2 dokument o identifikaciji investicijskega projekta ZPIZ 1 zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 2 zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ZGS 1 za gozdove Slovenije 2 za gradbeništvo Slovenije DRSC 1 Direkciji Republike Slovenije za ceste 2 Družba Republike Slovenije za ceste RRA 1 Regionalne razvojne agencije 2 razvojne regionalne agencije 3 Regijska razvojna agencija fN O fN • r— c/5 — 0. < SI — z > o j c/5 O * — s Ed l-s 4.1.3 Tuje krajšave Od 2664 primerov najdenih razvezavno-krajšavnih parov iz prvega in drugega nabora besedil je 646 tujih; največ je angleških, sledijo italijanski, francoski, španski, nemški idr. Pri nekaterih tujih manjka prvi del razvezave, preostale pa ustrezajo pravilom za prepoznavanje, ki so bila v celoti zasnovana za prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav v slovenskih besedilih. Glede na pridobljene tujeje-zične nize lahko sklepamo, da so pravila v nekaterih segmentih univerzalna za večino jezikov, a nikakor ne na vseh ravneh. Algoritem namreč prepozna niza ESA, BNL, delno prepozna tudi niza DOC in DOCG (pri slednjih manjka začetni del razvezave, denominazione, gl. preglednice 7-9). Algoritem mora biti prirejen za potrebe posameznega jezika (Zahariev 2004), saj ima vsak jezik svojo specifiko. V sedanjem stanju algoritem še ni zrel za prepoznavanje nekaterih bolj zapletenih nizov, kot sta npr. Dipartimento di Scienze del Linguaggio, dell'Interpretazione e della Traduzione (DSLIT) in Centro Interdipartimentale per la Ricerca Didattica (CIRD), predvsem če nastopata v bolj zapletenem kontekstu in so krajšave obravnavane v vlogi lastnih imen, npr. L'ANAS, L'Anas. Podobno velja tudi za druge jezike, saj tako zapis, ki je lahko tudi nelatiničen, kot tudi tipološke značilnosti vplivajo na rezultate prepoznavanja. Z i K O S L Preglednica 8: Krajšavno-razvezavna para DOC in DOCG V N Z A P K i 7 5 Sklep i S problematiko samodejnega prepoznavanja krajšav in krajšavnih razvezav se je • ukvarjalo že več avtorjev in ob upoštevanju njihovih izsledkov so bila sestavljena pravila za samodejno prepoznavanje krajšav za pričujočo raziskavo. Pomanjkljivosti pravil so se pokazale šele pri uporabi algoritma na besedilih, zato se je bilo treba k pravilom večkrat vračati, vnašati popravke in algoritem ponovno preverjati. Prvi, učni različici so sledili nadgradnja v smislu nabora znakov krajšave (do deset znakov) in položaja niza (4 tipi položaja krajšavno-razvezavnih parov) ter ponovno preizkušanje in opazovanje izsledkov. Zaradi preizkusa univerzalnosti je bil algoritem uporabljen še na angleških in italijanskih besedilih, kjer so se pokazale tipolo-ške posebnosti posameznih jezikov in njihova pomembnost pri gradnji algoritma za prepoznavanje krajšav še v drugih jezikih. Pred uporabo algoritma na besedilih iz časopisa Delo je bila, predvsem zaradi obsežnega nabora besedil (60 milijonov besed), programska oprema ustrezno dopolnjena. Program je po vnosu besedil deloval po pričakovanjih, z dobrimi rezultati. Za opredelitev točnosti algoritma je bilo treba izločiti lažne primere krajšavno-razvezavnih parov, lastna imena in ponavljajoče se primere. Na koncu je ostalo 2664 krajšavno-razvezavnih parov. Na trenutni stopnji lahko algoritem filtrira in prepoznava tudi nekatere tuje krajšavno-razvezavne pare. Čeprav je korpus zajemal le slovenska besedila, je bilo prikazano samodejno prepoznavanje tudi na nekaterih tujih naključno izbranih besedilih s portala 24ur. com. Trenutno predstavlja največjo oviro oz. najbolj zamudno stopnjo prav ročno pregledovanje ustreznosti krajšavno-razvezavnih parov po opravljenem filtriranju Preglednica 7: Krajšavno-razvezavni par ESA ESA 1 European Space Agency 2 European Sponsorship Association DOC 1 di origine controlata DOCG 1 di origine controlata e garantita Preglednica 9: Krajšavno-razvezavni par BNL BNL 1 Bance Nazionale del Lavoro Viri in literatura iz korpusa, ki se ga na tej stopnji tudi še ne da povsem avtomatizirati, saj nekaterih razvezav brez posvetovanja s strokovnjaki ali ustreznim drugim virom ni mogoče prepoznati za prave. Algoritem za samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih ® razvezav predstavlja vez med elektronskim besedilom in delno samodejno izdelano ^ bazo krajšavno-razvezavnih parov, ki lahko služi kot gradivo za izdelavo slovarja krajšav. Tak način priprave slovarja je nedvomno prihodnost elektronske leksiko- 1—1 grafije. m h« CL < S ADAM (http://128.248.65.210/arrowsmith_uic/adam.html). Byrd - Park 2001 = Youngja Park - Roy J. Byrd, Hybrid TextMining for Finding Abbreviations and Their Definitions, 1MB Thomas J. Watson Research Center, 2001, 167-170. Chiari 2007 = Isabella Chiari, Introduzione alla linguistica computazionale, Roma - Bari: Laterza, 2007. Google (http://www.google.com/). Jun Xu - Yalou Huang 2005 = Jun Xu - Yalou Huang, A Machine Learning Approach to Recognising Acronyms and Their Expansions, 2005 (http://research. microsoft.com/en-us/people/junxu/acronymextraction-icmlc2005.pdf). Larkey idr. 2000 = Leah S. Larkey idr., Acrophile: An Automated Acronym Extrac- M tor and Server, Proceedings of the fifth ACM conference on Digital libraries, Z 2000, 205-214. Schwartz - Hearst 2003 = Ariel S. Schwartz - Marti A. Hearst, A simple algorithm H' for identifying abbreviation definitions in biomedical texts, Proceedings of the Pacific Symposium on Biocomputing, 2003, 451-462. Šatev - Nikolov 2008 = Vesna Šatev - Nicolas Nikolov, Using the Web as a Corpus for Extracting Abbreviations in the Serbian Language, v: Jezikovne tehnologije: zbornik 11. mednarodne multikonference Informacijska družba - IS 2008, zvezek C, ur. Tomaž Erjavec - Jerneja Žganec Gros, Ljubljana: Institut Jožef Stefan, 2008, 75-79. Taghva - Gilbreth 1999 = Kazem Taghva - Jeff Gilbreth, Recognizing acronyms and their definitions, International Journal on Document Analysis and Recognition 1 (1999), št. 4, 191-198. Yeates 1999 = Stuart Yeates, Automatic extraction of acronyms from text, Proceedings of the Third New Zealand Computer Science Research Students' Conference, Hamilton: University of Waikato, 1999, 117-124. Zahariev 2004 = Manuel Zahariev, A (Acronyms): doktorska disertacija, School of Computing Science, Simon Fraser University, 2004. 24ur.com (http://24ur.com/). Developing an algorithm for automatic recognition of acronyms and expanding acronyms in electronic texts Z Summary K 0 This article presents the development of an algorithm for automatic recognition of s acronyms and expanding acronyms in electronic Slovenian texts. Before the final L configuration, the algorithm was subjected to numerous improvements and chang-q es. Recognizing acronyms takes place at the lexical level by observing the qualities v of acronyms, expanded acronyms, and their correspondence. The algorithm recognizes acronyms based on recognition principles, and it seeks their expanded forms 1 in context while taking into account principles of correspondence. This article describes the initial stage of recognition and its further development. The initial stage Z of the algorithm for automatic recognition of acronyms and expanding acronyms A is based on the transcription of principles for automatic recognition of acronyms, p expanding acronyms, and the correspondence of acronyms with their expansions, as i well as on software preparation. The principles for recognizing acronyms are limitS ed to automatic recognition of acronyms and omit all abbreviations. The recognition of acronyms takes into account words that have a maximum of six characters and 1 are written in capital letters in parentheses, as well as words that have a maximum 7 of six characters, of which at least the first character is capitalized, and are not writ- • ten in parentheses. It also takes into account types of acronyms and expansions; for o example, overlapping acronyms, acronyms without conjunctions and prepositions, • acronyms made from initial letters, and acronyms with conjunctions and preposi- 2 tions. Context was taken into account in recognizing expansions of acronyms. In the next stage of development, sequences of 10 characters in four possible patterns of appearance were used as acronym candidates: (acronym) expansion, (expansion) acronym, acronym (expansion), and expansion (acronym). Filtering was performed on texts from five years of the newspaper Delo, from 2005 to 2009, inclusive. This collection contains 60 million words. In 30 minutes 5,820 potential acronym-expansion pairs were extracted. False acronym-expansion pairs could only be detected through manual checking. Such pairs represented 3.24 percent. The accuracy of the algorithm is therefore 96.75 percent. The algorithm recognized acronyms and expansions as they followed one another in the text, whereby it captured expansions in various cases and repeating expansions. From the selection of pairs obtained, it was necessary to manually extract the most neutral expansion and to exclude cases that repeated. After manual extraction, the collection comprised 2,665 acronym-expansion pairs. Različni tipi besedotvornih morfemov pri današnjih slovenskih tvorjenkah Irena Stramljič Breznik Cobiss: 1.02 a Prispevek obravnava po pogostnosti opazne zloženke s prevzetim sufiksoi-dom -mat. Na podlagi gradiva slovenskega referenčnega korpusa FidaPLUS so predstavljene njihove tvorbene in sestavinske značilnosti, ki kažejo na to, da so tvorjenke ali v celoti prevzete ali pa so rezultat hibridne tvorbe. S tvor-benega in pragmatičnega vidika se uvrščajo tako med potencialno kot tudi okazionalno leksiko. ^ Ključne besede: besedotvorje, zloženke, sufiksoid -mat hJ Various types of word-formational morphemes in current Slovenian neologisms This article discusses observable compounds with the borrowed suffixoid -mat by frequency. Based on material from the FidaPLUS Slovenian reference corpus, their word-formational and componential characteristics are presented; these indicate that these are newly formed words, complete borrowings, or the result of hybrid word formation. From the perspective of word formation and pragmatics, they therefore rank among both potential and occasional vocabulary. Key words: word formation, compounds, the suffixoid -mat 1 Uvod 1.0 Razpravljanje o tvorbeni produktivnosti sufiksoida -mat je povezano z vprašanjem prevzetih prvin in statusom sufiksoidov v besedotvornem sistemu slovenskega jezika. Prevzemanje kot jezikovno stalnico je mogoče umestiti tudi v kontekst novih družbenih, političnih in kulturnih dogajanj, ki jih pokriva termin globalizacija, s katero se ukvarjajo ne samo ekonomisti, sociologi, politologi, antropologi in ekologi, ampak tudi lingvisti. Poljski sociolog Hieronim Kubiak (Kryžan-Stanojevic 2009: 10-11) razlikuje globalizacijo od integracije. Bistvo globalizacije je po njegovem prepričanju namreč gospodarsko združevanje raznovrstnih virov za materialno blagostanje, v integracijskih procesih pa je cilj združevanje skupne kulturne vrednosti in boljši način njihove izrabe. Vendar so integracijski procesi sodobne Evrope preblizu globa- ^ lizacijskim, saj je gospodarsko blagostanje zasenčilo željo po integraciji na temelju w kulturnih in intelektualnih vrednosti. Prav zato lingvisti, zavedajoč se neprestanih jezikovnih sprememb, opazujejo 1—1 raznovrstne oblike jezikovne globalizacije (Kryzan-Stanojevic 2009) in posledično ^ ugotavljajo inovacije v slovanskih jezikih (Kryzan-Stanojevic 2011). 0 S L 2 Internacionalizacija leksike v slovanskih jezikih O v 2.0 Večina slovanskih lingvistov (Ohnheiser 2003; Waszakova 2005; Koria-kowcewa 2009) ugotavlja, da gre za splošni proces internacionalizacije leksike v 1 slovanskih jezikih. Težnje internacionalizacije se kažejo v prilagajanju in vključevanju internacionalizmov v osnovni nacionalni leksikalni sestav ter v oblikova- Z nju novih besednih družin, v aktivizaciji mednarodnih afiksov pri tvorjenju besed, A v spreminjanju nekaterih zaimkov v prefiksoide, v razraščanju novih zloženk ter P vznikanju novih besedotvornih vzorcev in struktur, ki se pojavljajo v različnih zvr- 1 steh jezika. S 2.1 Pomembna je opredelitev pojma internacionalizma kot interlingvalne jezi-i—i kovne enote, ki jo je mogoče identificirati in raziskovati le s pomočjo primerjave 7 več jezikov. Kot ugotavlja Kristina Waszakowa (2005: 25-35), je od dvajsetih let • 20. stoletja, koje na mednarodne elemente v evropskihjezikih opozoril Antoine o Meillet, o internacionalizmih razpravljalo veliko lingvistov. Iz njihovih opredelitev sledi, da so to prvine mednarodne leksike, katerih večina izvira iz grških ali latinskih 2 korenov, področno pa nastopajo v politiki, filozofiji, kulturi, znanosti, tehniki, ekonomiji, športu ... in jih je mogoče srečati v vsaj treh jezikih evropskega kulturnega kroga. Avtorica je spoznano razširila z dejstvom, da se internacionalizmi ne morejo omejevati zgolj na izraze grško-rimskega izvora, ampak jih je treba razširiti tudi na izraze iz drugih jezikov, npr. ruskega (perestrojka), češkega (robot), angleškega (bestseller), francoskega (bonton), nemškega (gastarbeiter), arabskega (džihad) idr. Internacionalizem - v slovenistični tradiciji imenovan tudi prevzeta beseda, ki se glede na stopnjo prilagoditve loči na tujko in izposojenko (Toporišič 2000: 131; Snoj 2006) - je v najširšem smislu lahko izraz (teater), morfem (anti-) ali besedna zveza (first lady). V slovanskih jezikih so bili internacionalizmi sprva posredovani prek nemščine in francoščine, v novejšem času pa je zlasti za terminološko leksiko (znanost, tehnika, tehnologija) posrednik angleščina. 2.2 Kot je bilo že omenjeno, je pojave internacionalizacije v slovanskih in tudi drugih jezikih povzročil proces globalizacije. To pa pomeni, da besedotvorni inventar določenega jezika sestavljajo ne samo domače, ampak tudi prevzete prvine. Kristina Waszakova (2005: 56-57) ugotavlja, da se v večini besedotvornih raziskav slovanskih jezikov pojavlja tip različno poimenovanih afiksoidnih zloženk. Glede na položaj v prvem delu tvorjenke so imenovani morfemi prefiksoidi (npr. agro-, bio-, kiber-, disko-, eko- ...), če je pa taka sestavina v drugem delu (-bus, -fil, -man, -mat, -log, -logija, -fob ...), pa sufiksoidi. Ista avtorica navaja podobno interpretaci- 3 Prevzete sestavine v besedotvornem sistemu slovenščine jo takih zloženk tudi v drugih jezikih, zlasti v angleškem, saj navaja termina suffix- ^ -like compouds in prefix-like compounds (Algeo 1991, po Waszakowa 2005: 57). Dodati je treba, da afiksoid, pa najsi gre za prefiksoid ali sufiksoid, ni prvina, ® ki bi nastala zgolj s procesom prevzemanja, ampak tak status lahko dobijo tudi do- ^ mače sestavine, ki so prvotno funkcionirale kot podstavne besede v zloženkah, a je pri pogostejši tovrstni tvorbi njihov pomen oslabel in so postale tvorbeno sredstvo. 1—1 Status afiksoidov imajo tako v slovaščini (Furdik 2004: 46) zlasti -vod (vodovod, plinovod), -mer (plinomer, vodomer), -pis (dobropis), -slovje (jezikoslovje) oz. tudi malo- (malolastniški, malolitražen), vele- (velebanka), ki jih je manj. Podobno je bilo nakazano tudi že v slovenščini, npr. za -slovje (Toporišič 1981: 114). m 3.0 Besedotvorni inventar slovenskega jezika ne predstavljajo samo domače, ampak tudi prevzete prvine. Pomembno vprašanje je seveda družljivost podstave in obrazila, kadar je ena od sestavin domača in druga prevzeta. Načeloma sicer velja, da se domača podstava druži z domačim obrazilom (brus-ač) oz. prevzeta podsta-va s prevzetim obrazilom (demonstr-ant). Možna pa je družljivost tudi prevzete in domače sestavine in takrat govorimo o mešani tvorjenki oz. hibridu s prevzeto podstavo in domačim obrazilom (celebral-ec, artilerij-ec) oz. domačo podstavo in prevzetim obrazilom (prevar-ant). Takih tvorjenk je danes vse več in niso omejene samo na izpeljanke, ampak so zlasti pogoste pri sestavljenkah, kjer se prevzeta predponska obrazila pridružujejo domačim podstavam (super-človek, ultra-lahek, W mega-zmogljiv) ali pa prihaja do kombiniranih podstav v zloženkah (Stramljič Breznik 2005: 7-30), npr. evr-o-čakalnica, evr-o-besednjak, evr-o-bitka. V slovenski besedotvorni teoriji so take zloženke obravnavane na dva načina. Jože Toporišič (2000: 188-189) jih del vključuje v tvorbeni sistem po enakih merilih kot domače medponsko-priponske podredne zloženke: sam-o-kres-0 : bar-o-graf-0, zakon-o-da-ja : ge-o-graf-ija oz. jih na podlagi dvonaglasnosti in brezpri-ponskosti drugega zloženskega dela (Toporišič 2000: 193-194) razvršča med sa-momedponske zloženke, npr. arteri-o-skleroza, astr-o-fizika, balne-o-terapija. Ada Vidovič Muha (1988: 161-163) pa tovrstne zloženke izloča iz tvorbeno-pretvorbe-nega sistema slovenskih tvorjenk, saj jim ni mogoče določiti skladenjske podstave. Obravnava jih kot zloženke z nadomestnimi (prevzetimi) sestavinami skladenjske podstave in jih razvršča med samo medponske podredne zloženke z nadomestno prvo, določujočo (agr-o-tehnika < tehnika za kmetijstvo), oz. drugo, določano sestavino (kostum-o-grafija < veda o kostumih) ali celo z obema nadomestnima sestavinama (aer-o-drom < cesta za letala). 3.1 Angleščina kot globalni jezik, tj. jezik interesno globalne informacije, ki ga določa tematska univerzalnost (Vidovič Muha 2003: 5-25), se s svojimi prvinami vpleta tudi v vsakdanje komunikacijske položaje. To je pokazala raziskava hibridnih tvorjenk, ki so velikokrat značilne za netradicionalno in k afektaciji težečo uporabo spletnega jezika mladih ter za ustvarjanje publicističnih priložnostnic, v ^ katerih prihaja do raznovrstnih možnosti prepletanja domačih in prevzetih jezikov-^ nih prvin v nove kombinacije (Stramljič 2009: 165-178). Tovrstne hibridne zloženke kombinirajo prevzeto prvino z domačimi prvinami v besedotvorni vzorec po zakonitostih slovenskih besedotvornih vrst, tako da je zlahka mogoče najti ustrezni ^ domači model, ki je bil pri tem uporabljen: zloženke: alkoljub (po npr. rodoljub), 0 fotopis (npr. potopis), seksoslovje (npr. jezikoslovje), stripoigra (npr. veseloigra), s kardiovadba (npr. telovadba). Zloženski hibridi drugega tipa pa predstavljajo kom-L binacijo domačih in prevzetih prvin, toda po analogiji tujega tvorbenega vzorca. V ° to skupino poleg zloženk (npr. kvazi-: kvazipametnjakovič, kvazisvoboda, kvazima-v neken, kvazizdravjebrižnik, kvazimučeniški; mega-: megaslaven; multi-: multifant ipd.) spadajo take, kjer je prevzeta prvina v drugem delu (npr. -fest: bogračfest; 1 -fil: Pohorjefl; -fob: romofob; -gate: rupargate; -holik, -holičarka, -holizem: čo-koholik, fotoholik, šopingoholik, stripoholik; flmoholičarka, čokoholizem; -kraci- Z ja: torbokracija; -land, -landija: Jonasland, Stajerland; črkolandija, Evrolandija, A Qlandija; -logija: mehurčkologija, zobologija; -meter: kozmetometer, slinomater, p županometer; -mobil: mamamobil; -pedija: telopedija; -skop: glasboskop, smrko-i skop, Mariskop; -teka: smehoteka in -mat: slikomat, zdravkomat. In prav slednejmu S tipu zloženk bomo v nadaljevanju posvetili posebno pozornost. K 1 7 4 Tvorjenke s sufiksoidom -mat o 4.0 Značilnosti zloženk s prevzetim sufiksoidom -mat bomo prikazali na podlagi • gradiva slovenskega referenčnega korpusa FidaPLUS in s pomočjo večfunkcijskega 2 orodja Sketch Engine (v nadaljevanju SkE). To ponuja klasične funkcije za iskanje konkordanc (iskanje po lemi, besednih oblikah, frazah, iskanje z jezikom CQL) ter standardne načine prikaza, razvrščanja in filtriranja ter shranjevanja konkordanc. Za raziskavo je bistvena korpusna funkcija, s katero je mogoče izdelati seznam besed, ki zbere in frekvenčno uredi vse besedne oblike oz. leme v korpusu. Iz tako pridobljenega seznama so bile izločene enote, pri katerih je šlo zgolj za tipkarsko napako ali pa so bila lastna imena, ki so kazala naključno izrazno homonimijo, nastalo s krnjenem in sklapljanjem sestavin, npr. Energomat 'montažno podjetje, ki se ukvarja z materialom za energetiko'. 4.1 Kvantitativni podatki, izhajajoči iz števila pojavitev različnic s sestavino -mat, so tile: avtomat (7138), bankomat (3324), tempomat (608), parkomat (427), kondomat (286), iglomat (201), infomat (193), ledomat (108), rolomat (41), ka-vomat (38), kartomat (37), zdravkomat (31), videomat (28), knjigomat (27), pro-milomat (24), hidromat (23), tankomat (20), avtobankomat (17), polavtomat (16), šankomat, aeromat, alkomat (13), promillomat (11), fotoavtomat (10), konvektomat (8), kruhomat, problemat, euromat (7), cambiomat, spletomat, testomat, multimat, bonomat, vodomat (5), superavtomat (4), nivomat, halomat, natakomat, picomat, kinoavtomat, turbomat, webomat (3), liftomat, Jodlavtomat, labelomat, Plastomat, čevljomat, štumfomat, fenomat, evromat, porkomat, klonomat (2), automat, cashomat, šalomat, čokomat, žarkomat, baromat, laudromat, parfumomat, puromat, sla- domat, mobikartomat, kavoavtomat, borzomat, babymat, filmomat, senzomat, otro-komat, autobankomat, aqvamat, pijačomat (1). 4.2 Besedotvornovrstno so tvorjenke z -mat samostalniške podredne zloženke. ^ Tvorbena analogija izvira iz vzorca avtomat, kar je prevzeto prek nem. Automat in lat. automatus iz gr. automatos, ki je zloženka iz gr. autos 'sam' in trpnega deležni- 1—1 ka glagola memona 'mislim, spominjam se', s prvotnim pomenom *'kdor sam misli' (Snoj 2003: 26). Korpusno gradivo prinaša tipološko dve skupini takih tvorjenk. Peščico primerov predstavljajo zgledi, ki imajo v drugem delu leksem -avtomat (polavtomat, fotoavtomat, jodlavtomat, kavoavtomat, kinoavtomat, superavtomat), -bankomat (avtobankomat), -kartomat (mobikartomat). Pri njih bodisi gre za skladenjsko podstavo, ustrezno medponskim podrednim zloženkam (npr. kav-o-avto-mat < avtomat za kavo) ali celo sestavljenkam (super-avtomat < največji, najboljši avtomat). Drugo, večjo skupino pa tvorijo zloženke, v katerih nastopa v drugem delu zloženk sufiksoid -mat. 4.3 S stališča sestavinske strukture imajo tvorjenke z -mat v prvem delu prevzeto ali pa domačo sestavino. Prevzete sestavine v prvem delu so lahko tudi citatne (auto-, cash-, cambio-, laundr-, web-, baby-, aqva-). Predvidevamo lahko, da so take tvorjenke v celoti prevzete iz tujega jezika. Sicer pa v prvem delu prevladujejo t. i. vezani mednarodni prefiksoidi (alko-, avto-, aero-, bio-, evro-, foto-, info-, hi-dro-, moto-, multi-, tempo-, tehno-, turbo-, video-). Prav tako se v prvem delu tovrstnih zloženk lahko pojavlja zelo širok nabor Z ustaljenih leksemov slovenščine. Zanje je tipično, da se s sestavino -mat družijo z W medponskim morfemom -o-, tako da se jim odvzame le končnica (bank- < banka, H' bon-, borz-, bar-, čevlj-, fen-, film-, led-, igl-, kav-, kart-, klon-, knjig-, konvent-, kruh-, label-, otrok-, parfum-, pic-, pijač-, problem-, promil-, sam-, splet-, šank-, šal-, štumf-, tank-, test-, vod-, pur-, žark-), ali pa je medpona homonimna z izglas-jem leksema (hal- < halo, rol- < rolo, niv- < nivo, zdravk- < zdravko). Nekateri leksemi v položaju pred medpono doživijo tudi večje krajšanje kot zgolj odvzem končnice (čok- < čokolada, kond- < kondom, park- < parkiranje, natak- < nata-kanje, plast- < plastika, konvekt- < konvekcija, slad- < sladoled, senz- < senzor, simpt- < simptom). 5 Besedilna pojavnost tvorjenk s sufiksoidom -mat 5.0 Iz kvantitativnih podatkov je mogoče razbrati pogostnost in v tem smislu tudi izpeljati interpretacijo o ustaljenosti tovrstnih zloženk. Visoko pojavnost imajo tvorjenke, ki se pojavljajo v publicistiki ali pa strokovno specializiranih revijah in imajo pomen 'naprava, ki je povezana s samodejnim izdajanjem/ustvarjanjem predmetov (kavomat, ledomat) ali elektronskih storitev (bankomat, infomat)'. 5.1 Tvorjenke z nižjo pojavnostjo so lahko izrazi, ki sicer izkoriščajo ustaljeni tvorbeni vzorec X- + -mat, vendar še zmeraj nastopajo kot potencialne besede. Na ^ to pogosto kaže raba iz korpusnih podatkov, npr. zdravkomat (Dnevnik): »Raču-^ nalnik, ljubiteljsko imenovan ,zdravkomat', bo v prihodnje Slovencem verjetno poN trjeval zdravstvene kartice«; porkomat (Kmetovalec): »Z napravo s komercialnim 1—1 nazivom porkomat (krmljenje na poziv) imenujemo računalniško suho krmljenje plemenskih svinj v skupinskih čakališčih.« O s 5.2 Povsem drugačne so priložnostnice s pojavnostjo 2 ali 1, ki so nastale zgolj L kot rezultat vzporednega, ekspresivnega, za enkratno rabo ustvarjenega poimeno- 0 vanja, kot zgovorno kažeta naslednja dva zgleda: otrokomat (Nedeljski dnevnik): »[...] da preneha obstajati le ,kot otrokomat', uvoženi strojček za slovensko otro-čad«; klonomat (Delo): »Beseda knjigomat, kakor so po(ne)srečeno prevedli avto- 1 matsko izposojo knjig (prvo tovrstno napravo na naših tleh so včeraj slovesno predstavili v Centralni tehnični knjižnici v Ljubljani), nenaključno močno spominja na Z bankomat. Zaporedju obeh avtomatov bo verjetno sledil še kak ,mat'. Po prebiranju A novic o kloniranih prašičih ponujamo tvorcem besednih novotarij brezplačno v prep mislek ime klonomat. Morda bo uporaben tudi za kloniranje knjigarjev in njihovih i skovank.« S K 1 6 Sklep i -4 • Raziskava medponskoobrazilnih samostalniških zloženk s sufiksoidom -mat na o razpoložljivem gradivu korpusa FidaPLUS je tudi v slovenščini pokazala visoko • produktivnost prevzetega tvorbenega vzorca. Dotok tovrstnih tvorjenk je omogo- 2 čen tako z neposrednim prevzemanjem (babymat, cashomat) kot z zapolnjevanjem tvorbenega vzorca z domačimi leksemi v prvem delu (knjigomat, iglomat). Pogostnost tovrstnih tvoijenk in njihova pojavnost v besedilnih virih s stališča okoliščin rabe nedvoumno kažeta na tri skupine tvorjenk. Prvo tvorijo internaci-onalizmi, ustaljeni tudi v drugih (ne)slovanskih jezikih (npr. bankomat, tempomat, infomat), drugo nizkofrekventne tvorjenke, ki si kot potencialne besede šele utirajo pot v strokovni ali širši rabi (npr. picomat, porkomat), tretjo pa priložnostne tvor-jenke z ekspresivnim nabojem, ustvarjene zgolj za enkratno priložnost (npr. štum-fomat, žarkomat). Splošna težnja internacionalizacije v leksiki sodobnih nacionalnih jezikov se tako odraža z vedno večjo presečno množico skupnih leksemov, hkrati pa z vse večjo družljivost prevezetega in domačega, kar vodi v hibridizacijo tvorjene leksike. Literatura Furdik 2004 = Juraj Furdik, Slovenska slovotvorba: teöria, opis, cvičenia, ur. Martin Ološtiak, Prešov: Nauka, 2004. Koriakowcewa 2009 = Elena Koriakowcewa (ur.), Przejawy internacjonalizacji w jqzykach slowianskich, Siedlce: Wydawnictwo Akademii Podlaskej, 2009. Kryzan-Stanojevic 2009 = Barbara Kryzan-Stanojevic (ur.), Lice i naličje jezične ^ globalizacije, Zagreb: Srednja Europa, 2009. Kryzan-Stanojevic 2011 = Barbara Kryzan-Stanojevic (ur.), Inovacije u slavenskim ® jezicima, Zagreb: Srednja Europa, 2011 (Biblioteka Srednje Europe). Ohnheiser 2003 = Ingeborg Ohnheiser (ur.), Komparacja wspolczesnych jqzykow slowianskich 1: slowotworstwo/nominacja, Opole: Uniwersytet Opolski - 1—1 Instytut Filologii Polskiej - Opolskie Towarzystwo Przyjaciol Nauk, 2003. Snoj 2003 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 22003. Snoj 2006 = Marko Snoj, O tujkah in izposojenkah v slovenskem jeziku, Slovensko jezikoslovje danes = Slavistična revija 54 (2006), posebna št., 343-350. Stramljič Breznik 2009 = Irena Stramljič Breznik, Hibridizacija novejših slovenskih tvorjenk, v: Przejawy internacjonalizacji w jqzykach slowianskich, ur. Elena Koriakowcewa, Siedlce: Wydawnictwo Akademii Podlaskiej, 2009, 165-178. Toporišič 1981 = Jože Toporišič, Slovenski knjižni jezik 2, Maribor: Obzorja, 1981. Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000. Vidovič-Muha 1988 = Ada Vidovič-Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete - Partizanska knjiga, 1988. Waszakova 2005 = Krystyna Waszakowa, Przejawy internacjonalizacji w slowot- worstwie wspolczesnej polszczyzny, Warszawa: Wydawnictwa Uniwersytetu ^ Warszawskiego, 2005. SI Various types of word-formational morphemes in current Slovenian neologisms ^ Summary This article discusses infix-suffix nominal compounds using the suffixoid -mat, which are considered internationalisms due to their general distribution in languages. Available material from the FidaPLUS corpus also shows the high productivity of this borrowed word-formational pattern in Slovenian. Based on its occurrence in text sources, from the point of view of usage circumstances it clearly points to three groups of newly formed words. The first is comprised of internationalisms that are also established in other Slavic and non-Slavic languages (e.g., bankomat 'cash dispenser', tempomat 'cruise control', infomat 'information terminal'), the second is comprised of infrequent coinages that are still making their way into technical or general use as potential lexemes (e.g., picomat 'pizza vending machine', porkomat 'automatic pig feeder'), and the third group is comprised of nonce creations with an expressive character, simply formed for unique occasions (e.g., štumfomat 'sock dispenser', žarkomat 'light saber'). Prvi slovenski razlagalni terminološki slovar turizma Elena Šverko The first Slovenian tourism terminology dictionary m Cobiss: 1.02 a Prispevek opisuje nastanek prvega slovenskega razlagalnega turističnega slovarja, ki se izdeluje na Fakulteti za humanistične študije v Kopru in bo v prvi izdaji v naboru 1000 geselskih člankov prosto dostopen uporabnikom na sple -tnem portalu Termama. V prispevku predstavljamo potek izdelave, strukturo (masko) turističnega terminološkega slovarja, njegov pomen in vlogo v sloven -skem prostoru, problemska področja, nekatere primere rabe določenih gesel in vizijo prihodnosti terminoloških slovarjev pri nas. Ključne besede: terminološki slovar, turizem, terminologija m O This article describes the creation of the first Slovenian explanatory tourism dictionary, which is being produced by the Faculty of Humanities in Koper and will be freely available to users in its first edition with a selection of 1,000 entries on the web portal Termania. This article presents the course of its production, the structure (mask) of a tourism terminology dictionary, its significance and role in the Slovenian context, problematic areas, some examples of the use of specific entries, and a vision of future terminological dictionaries in Slovenia. Keywords: terminological dictionary, tourism, terminology 0 Uvod Terminološki slovar je sistematična predstavitev besedja neke stroke, zato se je pri obdelavi terminov treba opirati na sistemskost pojmov, ki se je uveljavila v določenem strokovnem okolju. Kljub mednarodnemu značaju znanosti in raziskovalne dejavnosti nastajajo lokalne posebnosti, zato terminološkega slovarja, napisanega v tujem jeziku, ni mogoče preprosto prevesti (Rey 1995: 114). Slovar je sistem, ki ga je treba izdelati, ne besedilo, ki ga je treba napisati (Humar 1998: 19-20). V prispevku prikazujemo izdelavo prvega korpusnega razlagalnega slovarja slovenskega turizma, ki se pripravlja na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Zasnovan je na večjezičnem korpusu turističnih besedil (Mikolič idr. 2008) in bo prosto dostopen na portalu Termania. Slovar je tudi prevodni: geselski članek vsebuje tudi prevod v angleščino. V nadaljevanju so predstavljeni pomen in vloga terminoloških slovarjev za slovenski prostor, zasnova slovarja turizma ob pregledu nekaterih tujih tovrstnih virov, problematika pri urejanju geselskih člankov in prihodnje naloge v zvezi s slovarjem. ^ 1 Oris terminologije in terminoloških slovarjev M N Terminologija je zelo pomemben del izrazja vsakega modernega jezika. Služi kon-1—1 kretni jezikovni skupnosti, je v stalnem stiku s tujimi jeziki (Masar 1997) in predal stavlja pomemben del besedišča, ki med drugim odraža tudi dogajanja v družbi. 0 Marjeta Humar (2004: 18-21) pravi, da sta bili prav zadnji desetletji na družbeno-s -političnem področju prelomni, saj je prišlo do največjih sprememb prav na termi-L nološkem področju, predvsem zato, ker je slovenski jezik doživel veliko statusno ° spremembo. Perečo problematiko terminološkega prizadevanja narodov, tudi slovenskega, da še naprej razvijajo terminologijo v narodnem jeziku ali pa se prilagodijo 1 globalizaciji in uporabljajo angleške oz. tuje termine, je mogoče zaslediti še zlasti pri znanosti in strokah, kjer skoraj vsak dan nastaja novo izrazje. Stare stroke, Z npr. čebelarstvo, ne predstavljajo težave, saj imajo večino izrazja iz narodnega A jezika. Izrazje novih strok in novo izrazje v starih strokah pa sta pod močnim p vplivom tujih jezikov, npr. angleščine. Poudariti je treba, da marsikatero izrazi je prestopa okvire stroke in postaja del splošnega besedišča ter tako vpliva na S splošni sporazumevalni jezik. Nove izraze neozko specializiranih strok običajno najprej uveljavljajo sredstva javnega obveščanja, ki velikokrat nimajo prave vo- 1 lje ali dovolj jezika veščih ljudi, da bi poimenovanja poslovenili že na samem 7 začetku. Velikokrat tuji izraz preprosto zveni bolje in zanj slovenske ustreznice • ne poiščemo. Marjeta Humar (2004: 20-21) kot primer navaja izraz televoting in ® pravi, da bi ga lahko zamenjali s teleglasovanjem. Kot dobra primera zamenjave • navaja zgoščenko, kije skorajda popolnoma nadomestila CD-rom, in računalnik, 2 ki je nadomestil kompjuter. 2 Vloga terminoloških slovarjev Na terminološko in terminografsko delo pri nas sta imeli velik vpliv dunajska in praška terminološka šola. Dober terminološki slovar naj bi bil delo skupine strokovnjakov iz določene stroke in jezikoslovcev. Vsaka veda naj bi z lastnim znanjem razvijala tudi lastno strokovno izrazje in skrbela tudi za sistemske, primerne, enoumne in nezaznamovane strokovne izraze. Zelo pomembno je, da nastaja novo izrazje s konsenzom stroke, in prav slovenjenje tujejezičnega izrazja povečuje izrazne možnosti slovenskega jezika, iskanje ustreznikov pa predstavlja resen znanstveno--raziskovalni prispevek. Ustaljenost ima v terminologiji zelo velik pomen in termini naj bi se redko spreminjali (Humar 2004: 20-21). Ravno terminološki slovarji so atributi razvitih strok. Navadno so razlagalni in normativni ter vsebujejo tudi tuje ustreznice, s čimer omogočajo strokovno in jezikovno ustrezno komunikacijo. Za nove predmete in pojme predlagajo slovensko izrazje. Če so izdelani na domačem gradivu, odražajo duha in kulturo naroda. V Sloveniji smo v zadnjih letih pridobili temeljne slovarje in leksikone na področju medicine, filma, veterine, bančništva, gledališča, čebelarstva itn. Na področju terminologije je povzročila veliko dela vključitev Slovenije v Evropsko unijo, saj je ® bilo treba prevesti evropsko zakonodajo. Globalizacija in sodobni čas slovaropiscem omogočata kakovostnejše in hitrejše terminografsko delo, predvsem ob pomoči računalniških programov za zbi- 1—1 ranje in obdelavo slovarskega gradiva. Terminološki slovarji so aktualni le za določeno obdobje, dokler v jezik ne pride nova terminologija določene stroke ali se pomen termina ne spremeni. Do zdaj je veljalo, da je slovar zastarel v trenutku, ko izide, saj je opis minulega stanja v jeziku. S pojavom globalizacije je ta pojav še toliko bolj opazen, saj strokovni izraz poimenuje pojme določene stroke ali panoge. Leksikoni, enciklopedije in tudi nekateri slovarji komercialnih založb so največkrat prevedeni in tako izdelani hitreje kot izvirni slovenski, vendar se v njih pojavljajo različni problemi. Taki slovarji v prvi vrsti ne zajemajo vsega slovenskega strokovnega izrazja, ker niso izdelani na podlagi izpisov iz slovenskih del, zlasti pa ne vsebujejo sopomenskih in starejših poimenovanj. Velikokrat slovaropisci in prevajalci ne sodelujejo s strokovnjaki določene stroke, zato se lahko zgodi, da navedenih slovenskih ustreznikov stroka ne uporablja. Poudariti je treba še, da je zelo pogosto slovar ali leksikon, ki ga založba kupi v tujini, že zastarel. Zavedati se je treba, da je dober izvirni terminološki slovar tudi slovar kulture in ne nazadnje zgodovine nekega naroda. Tak slovar lahko izdela le skupina usposobljenih domačih strokov- ^ njakov. Terminološki slovar obravnava izrazje kot besedje določene stroke in kot M besedje nasploh, zato morajo pri njegovi izdelavi sodelovati strokovnjaki določene Z stroke in leksikografi. 3 Geselski članki slovarjev turizma Pred zasnovo prvega slovenskega slovarja turizma, ki je izdelan v slovarski maski pórtala Termania družbe Amebis, so bila pregledana podobna tuja dela iz angleškega in hrvaškega prostora. Slovarji so bili v pomoč v smislu mikrostrukture, predvsem glede sestave in podobe geselskega članka. V nadaljevanju predstavljamo segmente geselskih člankov tujih primerljivih slovarjev. V slovarju Dictionary of Hotels, Tourism and Catering Management (Collin 1996) so gesla v geslovniku organizirana abecedno in vsebujejo slovnični podatek. Med gesli lahko opazimo tudi izraze iz splošnega besedišča, ki pa so v slovarju obravnavani v strogi in ozki povezavi s turizmom. Tako za glagol accept najdemo sicer splošnejšo razlago to take something which is being offered, a termin svojo povezavo s turizmom pokaže prav s primeroma rabe, ki se glasita: all major credit cards accepted; do you accept payment by cheque? Podobno so razložena oz. organizirana gesla access, accident, accommodate ipd. Enako tehniko smo uporabljali pri urejanju geselskih člankov v slovenskem slovarju turizma (gl. sliko 1). E Z — K O S L O V N — Z A P — S Koordinacija je splošnejši izraz, ki je tudi v geselskem članku splošneje razložen, povezavo s turizmom pa smo poudarili s kolokacijami, npr. koordinacija turistične ponudbe, in primerom rabe. Dictionary of Hotels, Tourism and Catering Manage-• ment (Collin 1996) ima tudi obsežen dodatek, v katerem so zbrane krajšave, ki so v 0 dodatku organizirane po področjih. Žal v slovenskem slovarju turizma krajšave niso O bile predvidene, čeprav je na potrebo po vključevanju krajšav v slovar opozorila 2 ena od slovaropisk turističnega slovarja Mojca Kompara. »V slovenskem prostoru, z izjemo spletnega Slovarčka krajšav, še nimamo pravega in obsežnega dela, namenjenega krajšavam« (Kompara 2010: 126). Pravi še, da imajo tuji jeziki številne krajšavne slovarje (Kompara 2009: 109), in poudarja potrebo po oblikovanju takega slovarja v slovenskem prostoru. V slovarju The Authentically English Dictionary for the Tourism Industry (Reily Collins 1996) imamo tudi abecedno urejena gesla in na koncu slovarja še dodatek s simboli za uteži in mere ter podnebne definicije ipd. Slovar ima tudi nekaj slik, ki podrobneje ponazarjajo novo terminologijo. Izpostaviti je treba rabo enciklopedičnih podatkov v geslovniku slovarja. Termin Air Freedom Rights razveže z Rights established for airlines by 1944 Chicago Convention in v nadaljevanju opiše vseh osem svoboščin. Tudi v slovenskem slovarju turizma smo uporabljali enciklopedične podatke (gl. sliko 2) s strnjenim opisom postopka kuhanja. Leksikonsko razlago terminov smo uporabljali tudi zato, da bi uporabniku dali pomensko čim bolj celovite definicije terminov ter izdelali njemu prijazen slovar, ki na enem mestu združuje več vsebin, tj. razlago, kolokacije, primer rabe, angleško ustreznico ipd. Slovar Dictionary of Travel, Tourism and Hospitality (Medlik 2003) je sestavljen iz slovarskega dela in dodatka, v katerem so seznami krajšav, mednarodnih organizacij, držav sveta ipd. Slovar je po mikrostrukturi zelo podoben prej omenjenima angleškima slovarjema in posebej ne izstopa. Najdemo jasno razlago terminov in tudi enciklopedične podatke, kjer so potrebni. Iztočnica: koordinacija Jezik: slovenski Slovnična oznaka: samostalnik Kvalifikator turizem: turistična industrija Definicija: Povezovanje dejavnosti, podjetij, ustanov za njihovo ustaljeno delovanje. Kolokacija: koordinacija turistične ponudbe Kolokacija: organizacija in koordinacija Kolokacija: nacionalna koordinacija za mladinski turizem Kolokacija: STO je javni gospodarski zavod, ki je zadolžen za informacijsko spremljanje, analizo in koordinacijo turističnih dejavnosti na nacionalni ravni in turistično promocijo države. Kazalka: PRIM. koordiniranje Angleški prevod: coordination Vir: Martina Rodela, povzeto po Corriere della Sera (2011). : Il Sabatini Coletti. Diziona-rio della Lingua Italiana. Http://dizionari.corriere.it/dizionario_italiano/C/coordinazione. shtml (13. 3. 2011); Evroterm; SSKJ. Slika 1: Primer geselskega članka za termin koordinacija Iztočnica: dimljenje • Jezik: slovenski o Slovnična oznaka: samostalnik ^ Kvalifikator turizem: kulinarični turizem r- Kvalifikator turizem: kulturni turizem Kvalifikator dejavnost: kulinarika Definicija: Poseben način kuhanja, pri nizki temperaturi (med 90 in 120 stopinjami), ki ^ daje jedem novo aromo. Vročino dajejo žerjavica, sopara in dim, ki prihaja iz aromatične- m ga lesa in daje hrani svojevrsten okus. hh Kolokacija: toplo dimljenje Kolokacija: postopek dimljenja Kolokacija: dimljenje mesnin Kolokacija: Po rahlem dimljenju kose popečejo, jih ohladijo in dajo v zaseko. Angleški prevod: smoking Vir: Mojca Kompara; povzeto po Kulinarika.net (http://www.kulinarika.net/slovar/di-mljenje/), SSKJ (http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html), The Free Dictionary (http://www.the-freedictionary.com/). SI Slika 2: Primer geselskega članka za termin dimljenje Pri pisanju slovenskega slovarja turizma smo se zgledovali tudi po dvojezičnem angleško-hrvaškem slovarju turizma Englesko-hrvatski rječnik za hotelijerstvo, turizam i ugostiteljstvo (Pavlinek 2005). Posebnost tega slovarja je obsežen opis sestave slovarja, ki se nahaja na začetku. Prav opis strukture gesel je bil v veliko pomoč pri pisanju slovenskega slovarja turizma. Slovar je opremljen še z dodatkom, kjer najdemo med drugim tudi nekaj krajšav, seznam držav ipd. Angleško-hrvaški slovar je seveda usmerjen v dekodiranje, zato je struktura geselskega članka drugačna kot v slovenskem slovarju turizma, ki je razlagalni in ima na koncu geselskega članka zapisane še ustreznike v angleškem jeziku. 4 Zasnova slovenskega slovarja turizma V slovenskem prostoru je terminoloških slovarjev čedalje več; največ so jih pripravili v Sekciji za terminološke slovarje ZRC SAZU. Čeprav je nabor kar pester, marsikateri terminološki slovar še vedno manjka, tudi razlagalni slovar turizma. Prav potreba po izgradnji sodobnega turističnega slovarja je bila povod za izdelavo Večjezičnega korpusa turističnih besedil. Izgradnja korpusa turističnih besedil se je začela leta 2006 na Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem. Korpus vključuje besedila v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku in obsega 30 milijonov besed, zato se uvršča med večje večjezične korpuse, ki vključujejo slovenski jezik (Mikolič idr. 2008). Namen korpusnega projekta je zbrati turistično terminologijo v turističnem terminološkem slovarju. Izdelava izvirnega terminološkega slovarja je potekala v več fazah. V prvi fazi je bila organizirana uredniška ekipa desetih slovaropiscev. Ti so pomoč nemalokrat iskali tudi pri prevajalcih in strokovnjakih, usposobljenih za določeno ožje Z > O - m O U h« S N ^ terminološko področje. Termini kandidati za vključitev v slovar turizma so bili ^ avtomatsko pridobljeni iz korpusa turističnih besedil ob pomoči informatika asist. N mag. Jerneja Vičiča. Geslovnik so pregledali še uredniki in recenzenti. V drugi fazi 1—1 so bili seznami potencialnih gesel po sklopih razdeljeni slovaropiscem. Vsak je ^ prejel tri ali več med seboj povezanih terminoloških sklopov, npr. terminologijo iz 0 kulinaričnega in/ali kmečkega/podeželskega turizma. Sledila je pripravljalna faza s za izgradnjo slovarja. Določiti je bilo treba ciljno skupino ali skupine uporabnikov L takega dela, namen terminološkega slovarja in njegov obseg ter se osredotočiti na ° že zbrano gradivo, ki predstavlja geslovnik, in morebitne nove termine, predvsem v sopomenke, ki jih slovaropisci naknadno vključujejo v slovar. Treba se je bilo osredotočiti na izdelavo geslovnika in posameznega geselskega članka, določiti je bilo 1 treba termine, ki bodo iztočnice v slovarju, ipd. Ne nazadnje je bilo treba tudi razmišljati o formatu slovarja, elektronski različici, njegovi podobi in posodobitvah. Z Slovaropisno delo je dolgotrajno in v vseh fazah morajo sodelovati strokovnjaki, A leksikografi, prevajalci, redaktorji, recenzenti, informatiki itn. Izgradnje slovarja brez pomoči računalnika si skoraj ne moremo več predi stavljati. Za izdelavo turističnega slovarja je bila pri podjetju Amebis na portalu S Termania izdelana posebna maska za urejanje slovarskih gesel slovarja turizma. Da bi čim bolj olajšali delo slovaropiscem in da bi jim bili čim bolj v pomoč, so 1 pristojni pri podjetju Amebis v slovarsko masko samodejno vnesli nekaj podat-7 kov. Termine, ki smo jih vključili v slovenski slovar turizma, delimo na mono- • grame, bigrame in trigrame - eno-, dvo- in tribesedne. Vsi monogrami so bili v o slovarsko masko vključeni samodejno, tako tudi jezik, slovnični podatek, nekateri • kvalifikatorji turizma in kvalifikatorji dejavnosti, primer rabe in prevod. Vsi ti av- 2 tomatizirani postopki so bili v veliko pomoč, a nemalokrat se je pokazalo, da brez budnega očesa slovaropisca ne gre. Najpogosteje je bilo treba dodajati še druge kvalifikatorje, npr. pri terminu aperitiv poleg kvalifikatorja kulinarični turizem še kvalifikator kulinarika; tudi primer, ki ga je sistem samodejno navedel, ni bil vedno najboljši, enako je bilo s prevodom. Poudariti je treba, da je samodejni pristop deloval zgolj pri monogramih, torej ga ni bilo mogoče pričakovati pri bigramih in trigramih ter vseh na novo vnesenih terminih (gre predvsem za kolokacije, sopomenke ipd.). 5 Problemsko področje Razlage pomenov terminov so temeljni element vsakega specializiranega slovarja, njihovo pisanje pa je najzahtevnejša naloga slovaropisca, zato tega ni bilo mogoče samodejno vnesti v slovarsko masko. V slovarju turizma morajo biti razlage uporabniku prijazne in ustrezati njegovim potrebam, zato so bili tipi razlag in tehnika razlaganja predhodno dobro definirani. Razlaga mora natančno opisati pojem, ki ga poimenuje termin, biti mora kar se da kratka, razumljiva strokovnjaku in nestrokovnjaku. Izražena mora biti z nevtralnim knjižnim in strokovnim izrazjem, ki pa mora biti v slovarju pojasnjeno. Razlaga mora ločiti pomene terminov na isti ravni, nadpomenke od podpomenk, sopomenke in protipomenke. Ob pisanju razlag se je treba zavedati, da učinkujejo tudi kot normativno sredstvo. Razlage v terminoloških slovarjih naj bi bile brezosebne in brez čustvene obarvanosti. V nadaljevanju so predstavljena problemska področja. 5.1 Kolokacije, sopomenke in kazalke Slovar turizma je opremljen tudi s kolokacijami, sopomenkami in kazalkami. Kolokacije stojijo takoj za razlago termina in pred primerom. Na uredniškem sestanku smo se odločili, da jih omejimo na največ 5 reprezentativnih kolokacij za vsak posamezen termin. Izbrane so bile s pomočjo besednih skic iz programa Sketch Engine (SkE), kjer je nameščen Večjezični korpus turističnih besedil. Iz pojavitev so bile izluščene raznovrstne in najbolj reprezentativne kolokacije (nekaj primerov je razvidnih s slike 3). Kolokacije so bile zapisane samo pri monogramih; pri bigramih in trigramih jih ni. Geselski članek je opremljen še s sopomenkami (na sliki 3 je to veleposlanik). Včasih je bilo sopomenko mogoče najti ob pomoči besedne skice, večkrat pa je bilo treba uporabljati tudi druge slovarske in enciklopedične vire. Sopomenko je bilo treba dosledno vključiti v geslovnik kot novo geslo, tudi če ni bila že predhodno predvidena za vnos s seznama terminov kandidatov. Enako velja za kazalki ambasada in veleposlaništvo, ki sta tudi vključeni kot novi gesli. Vsa na novo vključena gesla so izdelana popolnoma ročno. Iztočnica: ambasador hh Jezik: slovenski S Slovnična oznaka: samostalnik ^ Kvalifikator turizem: turizem Kvalifikator dejavnost: turistična industrija Kvalifikator dejavnost: javna uprava Definicija: Najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi. Kolokacija: slovenski ambasador Kolokacija: ambasador slovenskega turizma Kolokacija: kulturni ambasador Kolokacija: Zoran Naprudnik je bil vrsto let izjemno cenjen ambasador slovenskega po-potništva in turizma v evropskih popotniških asociacijah. Sopomenka: veleposlanik Kazalka: GL. ambasada Kazalka: GL. veleposlaništvo Angleški prevod: ambassador Vir: SSKJ (http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html); The Free Dictionary (http://www.thefreedic-tionary.com/); Wikipedija (http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran). Slika 3: Primer geselskega članka za termin ambasador 5.2 Primeri rabe Slovar turizma je opremljen tudi s primeri rabe, ki izhajajo iz Večjezičnega korpusa turističnih besedil in so v slovarsko masko vneseni samodejno. V masko je ob pomoči informatika vključen prvi korpusni primer, ker pa se ta ob pregledovanju ^ in urejanju geselskih člankov včasih ne izkaže za najboljšega, slovaropisci ročno ^ urejajo tudi primere rabe, ki morajo dosledno odražati rabo termina v čim bolj realni N situaciji. Ker s samodejnim pristopom ni bilo mogoče dosledno izbrati najboljšega primera, smo ga slovaropisci ob pomoči primerov iz korpusa, ki smo jih pregledo- ^ vali s pomočjo SkE, zamenjali z ustreznejšim. Primer neustreznega primera rabe je O prikazan na sliki 4. S L 0 V 1 Z A Slika 4: Primer geselskega članka za termin aglomeracija I s 5.3 Razlage K Pisanje razlag terminov je bilo najbolj kompleksno delo. Pisali smo jih ob pomo- 1 či Večjezičnega korpusa turističnih besedil, SSKJ in slovenskih ter tujih splošnih 1 in terminoloških slovarjev. Glavnina vnesenih terminov predstavlja samostalniške . monograme, na drugem mestu po pogostosti so pridevniški monogrami. Definiranje 0 pridevniških monogramov izhaja iz definiranja samostalniških monogramov, zato 1 je treba slednje razlagati še pazljiveje. Na sliki 5 je primer geselskega članka pri- 2 devniškega monograma, na sliki 6 pa samostalniškega monograma. Iztočnica: alpinističen Jezik: slovenski Slovnična oznaka: pridevnik Kvalifikator turizem: gorniški turizem Kvalifikator dejavnost: šport Definicija: Nanašajoč se na alpiniste ali alpinizem. Kolokacija: alpinistično smučanje Kolokacija: alpinistični vzpon Kolokacija: alpinistično združenje Kolokacija: Alpinistično smučanje predstavlja nadgradnjo turnega smučanja v visoko- gorju, ki se odvija na večjih strminah (nad 45 °) oziroma bolj izpostavljenih pobočjih, kjer vsak zdrs ali padec predstavlja resno nevarnost. Kazalka: GL. alpinizem Kazalka: GL. alpinistika Angleški prevod: mountaineering; mountain-climbing Vir: SSKJ Slika 5: Primer geselskega članka za termin alpinističen Iztočnica: aglomeracija Jezik: slovenski Slovnična oznaka: samostalnik Kvalifikator turizem: urbani turizem Kvalifikator dejavnost: geografija Kolokacija: priloge, predpisi občine, zbir relevantnih aglomeracij Kolokacija: prikaz po aglomeracijah Angleški prevod: agglomeration Slika 6: Primer geselskega članka za termin alpinizem Iztočnica: alpinizem Jezik: slovenski Slovnična oznaka: samostalnik ® Kvalifikator turizem: gorniški turizem Kvalifikator dejavnost: šport Definicija: Šport, prostočasna ali poklicna dejavnost, pri kateri posameznik stremi k do- — seganju visokih vrhov na goratih območij, največkrat s športnim plezanjem. Kolokacija: sekcija za alpinizem Kolokacija: ekstremni alpinizem Kolokacija: slovenski alpinizem Kolokacija: Danes v svetu športa in rekreacije prednačijo altrenativne oblike, kot so gorsko kolesarjenje, alpinizem, jamarstvo, rafting in kajak, ki pa seveda zahtevajo potrebne izkušnje in znanja ter vodnike specializirane za posamezne dejavnosti. Angleški prevod: mountain climbing; mountaineering; Vir: Elena Šverko, povzeto po Enciclopedia Britannica, Wikipedija, Oxford Dictionaries. V turističnem slovarju so razlage usmerjene v turistični kontekst. To je mogoče videti iz razlage termina alpinizem, ki se glasi šport, prostočasna ali poklicna dejavnost, pri kateri posameznik stremi k doseganju visokih vrhov na goratih območij, največkrat s športnim plezanjem. Če primerjamo razlago te iztočnice z razlago iz SSKJ, najdemo za termin alpinizem tole razlago: veda o Alpah in alpinistiki, ki je veliko splošnejša ^ in ni turistično naravnana. Cilj terminološkega slovarja je bil prikazati rabo termina 1—1 v čim bolj turističnem kontekstu, ob zavedanju, da je ta vseeno zelo širok. Razlaga v turističnem slovarju mora biti jasna in odražati mora terminološki pomen. Termini, ki imajo poleg širšega pomena še zelo ozkega turistično usmerjenega, so bili v slovarju še dodatno razloženi. Tak je termin dimljenje na sliki 7, pri katerem lahko v razlagi vidimo še krajši opis postopka priprave jedi. Iztočnica: dimljenje Jezik: slovenski Slovnična oznaka: samostalnik Kvalifikator turizem: kulinarični turizem Kvalifikator turizem: kulturni turizem Kvalifikator dejavnost: kulinarika Definicija: Poseben način kuhanja, pri nizki temperaturi (med 90 in 120 stopinjami), ki daje jedem novo aromo. Vročino dajejo žerjavica, sopara in dim, ki prihaja iz aromatične- ga lesa in daje hrani svojevrsten okus. Kolokacija: toplo dimljenje Kolokacija: postopek dimljenja Kolokacija: dimljenje mesnin Kolokacija: Po rahlem dimljenju kose popečejo, jih ohladijo in dajo v zaseko. Angleški prevod: smoking Vir: Mojca Kompara; povzeto po Kulinarika.net (http://www.kulinarika.net/slovar/di-mljenje/), SSKJ (http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html), The Free Dictionary (http://www.the-freedictionary.com/). Slika 7: Primer geselskega članka za termin dimljenje ^ V nekaj primerih smo pod enim geslom navedli tujo in slovensko obliko. Čeprav je ^ bila tuja pogostejša, kot to velja za catering (prikazana je na sliki 8), smo s pomočjo N besednih skic opazili tudi sicer skromnejši delež podomačene pisne dvojnice kate- 1—1 ring, zato smo vključili tudi slednjo. Najprej se je pojavila težava, kako vključiti ^ pisno dvojnico: ali kot novo geslo ali samo kot kolokacijo. Ker smo bili sklepčni, 0 da je vključitev pisne dvojnice termina v okviru kolokacije premalo, v okviru sopo-s menke pa bi to pomenilo še en vnos celotnega gesla, smo se odločili, da bo imela L pisna dvojnica večjo težo, če bo vključena ob tuji različici, kot je prikazano na sliki ° 8. S tem želimo le poudariti, da je na podlagi korpusa, ki smo ga uporabili, v rabi v tudi različica katering. 1 Z A P i S K i 1 2 2 Slika 8: Primer geselskega članka za termin catering z dvojnico katering 5.4 Prevodi Odločili smo se, da v geselski članek vključimo še ustreznice v angleškem jeziku. Prevodi so bili v prvi fazi pridobljeni samodejno, s pomočjo slovarja Presis (http:// presis.amebis.si/prevajanje/, dostop 12. 11. 2011). V nadaljevanju so bili samodejno vneseni v slovarsko masko. Vsak prevod ni bil najboljši, zato smo jih slovaro-pisci preverjali v referenčnih priročnikih in slovarjih in jih po potrebi zamenjali z ustreznejšimi. V posebno okno smo dodajali še vire, iz katerih smo črpali. 6 Prihodnost Turistični slovar bo kmalu prosto dostopen na spletni strani Termania. V prvi objavi bo štel okoli 1000 geselskih člankov, v prihodnje pa bo še dodatno nadgrajen z novimi gesli. Ekipa, ki je sodelovala pri izdelavi slovarja, se je skupaj z vodjo projekta dr. Vesno Mikolič odločila za začetni nabor 1000 geselskih člankov, ker je želela, da bi bil slovar čim prej prosto dostopen na spletu tudi drugim uporabnikom. Nabor Iztočnica: catering tudi katering Jezik: slovenski Slovnična oznaka: samostalnik Kvalifikator turizem: kulinarični turizem Kvalifikator dejavnost: kulinarika Definicija: Postrežba pripravljene hrane in pijače pri naročniku na dogovorjeni lokaciji. Nosilec živilske dejavnosti tako naročniku zagotovi, po pripravi hrane v centralni kuhinji, transport, strežbo na domu oz. na dogovorjenem mestu, pomivanje posode, odstranjevanje odpadkov ipd. Kolokacija: letalski catering Kolokacija: catering služba Kolokacija: catering storitve Kolokacija: Catering je gostinska dejavnost, ki se ukvarja s proizvodnjo jedi, s pripravo pijač in jedi, s postrežbo le-teh na gostinski način za takojšnjo uporabo. Angleški prevod: catering Vir: Mojca Kompara; povzeto po (http://www.zzv-lj.si/rrimages/static/zzv_static/434/fi-les/catering_26112008.pdf ), The Free Dictionary (http://www.thefreedictionary.com/). 7 Sklep gesel se bo v prihodnje sproti nadgrajeval in povečeval. V slovarju za zdaj ni mogoče najti kulturološko specifičnih terminov, vezanih predvsem na slovenski turizem, npr. za nekatere tipične slovenske jedi, kot so potica, gibanica, žlikrof ipd., pa tudi ® drugih, kot npr. kozolec, Savrinka ipd. Ti izrazi v Večjezičnem korpusu turističnih besedil niso bili dovolj pogosti, da bi jih vključili na sezname za prve slovarske vnose, zato se bo to zgodilo v drugi fazi. V začetni fazi v slovarju ne najdemo krajšav, 1—1 čeprav so v turizmu zelo pogoste, najpogostejše in reprezentativne, npr. B&B, bodo v slovar vključene v nadaljnjih fazah posodobitve. Predvideno je tudi, da se bodo angleškim ustreznikom dodali še italijanski, nemški in francoski. m P* < S V vsakem modernem jeziku ima terminologija ključno vlogo. Marjeta Humar (2004) opozarja, da se z veliko količino medijev, ki v jezik prinašajo tuje pojme s tujimi poimenovanji, tuji termin v slovenščini posledično hitreje ustali in uporablja, pa čeprav bi zanj imeli slovensko ustreznico. Kot neuspeli poskus navaja Evropsko unijo, kot dobrega pa zgoščenko, ki se je v slovenskem jeziku lepo uveljavila. V prispevku smo prikazali izdelavo prvega razlagalnega slovenskega slovarja turizma, ki bo za uporabnike prosto dostopen na spletnem portalu Termania in se bo v prihodnje še posodabljal in dograjeval. Prikazana je zasnova slovarja in izpostavljena so nekatera problemska področja. Prispevek se osredotoča na sestavo geselskih člankov, predvsem v smislu pisanja definicij, ki je v celoti potekalo ročno, in samodejnega pristopa, ki je bil v uporabi pri nekaterih drugih sestavinah geselskega članka. Kot temeljna pa je poudarjena potreba po izdelavi kakovostnih terminoloških slovarjev, turističnega sploh, v slovenskem prostoru. Literatura Collin 1996 = Peter Hodgson Collin, Dictionary of hotels, tourism and catering management, Teddington: P. Collin - PCP, 1996. Humar 1998 = Marjeta Humar, Slovensko strokovno slovaropisje v obdobju po osamosvojitvi, v: Slovensko naravoslovno-tehnično izrazje: zbornik referatov s Posvetovanja o slovenskem naravoslovno-tehničnem izrazju, Ljubljana, 22.-23. maj 1998, ur. Marjeta Humar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1998, 19-26. Humar 2004 = Marjeta Humar, Stanje in vloga slovenske terminologije in termino-grafije: terminologija v času globalizacije, v: Terminologija v času globaliza-cije, ur. Marjeta Humar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, 20-21. Kompara 2009 = Mojca Kompara, Prepoznavanje krajšav v slovenskih elektronskih besedilih, Jezikoslovni zapiski 15 (2009), št. 1-2, 95-112. Kompara 2010 = Mojca Kompara, Krajšavni slovarji, Jezikoslovni zapiski 16 (2010), št. 2, 111-129. ^ Masar 1997 = Ivan Masar, Terminologicka kultura a komunikativna efektivnost', Kultura slova 31 (1997), št. 4, 193-200. N Masar 1998 = Ivan Masar, Priprava noveho vydania jedneho terminologickeho slovnika, Kultura slova 32 (1998), št. 3, 141. ^ Medlik 2003 = Slavoj Medlik, Dictionary of travel, tourism and hospitality, Oxford: Butterworth-Heinemann, 2003. s Mikolič idr. 2008 = Vesna Mikolič idr., Vpliv namembnosti korpusa na označevanje besedilnega gradiva za »Večjezični korpus turističnih besedil«, v: Zbor- 0 nik Šeste konference Jezikovne tehnologije, 16.-17. oktober 2008: zbornik 11. mednarodne multikonference Informacijska družba, ur. Tomaž Erjavec - Jerneja Žganec Gros, Ljubljana: Institut Jožef Stefan, 60-64. 1 Pavlinek 2005 = Božica Pavlinek, Englesko-hrvatski rječnik za hotelijerstvo, turi- zam i ugostiteljstvo, Zagreb: Školska knjiga, 2005. Z Reily Collins 1996 = Verite Reily Collins, The Authentically English Dictionary for A the Tourism Industry, London: Authentically English, 1996. p Rey 1995 = Alain Rey, Essays on Terminology, Amsterdam - Philadelphia: John Benjamins Publishing Company, 114. S SkE = Sketch Engine (http://www.sketchengine.co.uk) (dostop 12. 11. 2011). Pn SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1-5, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - DZS (zal.), 1970-1991. 7 Termania (http://www.termania.net/) (dostop 12. 11. 2011). • Turistični korpus (http://jt.upr.si/turisticnikorpus) (dostop 12. 11. 2011). K) The first Slovenian tourism terminology dictionary Summary This article presents the production of the first Slovenian tourism dictionary, which is being produced by the Faculty of Humanities in Koper and will be freely available to users in its first edition with a selection of 1,000 entries on the web portal Termania. In the future it will be further updated and improved. Terminology is an important part of vocabulary in every language, and so the creation of terminological dictionaries is of key importance. This article emphasizes the significance and role of terminological dictionaries for the Slovenian context and the necessity of developing a tourism dictionary. Because translated terminological dictionaries do not encompass the culture-specific aspects of a particular language, foreign sources are used only as an aid in creating the entries for the Slovenian tourism dictionary. This article presents the dictionary mask, presents some problematic examples, and concludes with a vision for the future. K podobnostim in različnostim slovenskega in madžarskega pregibanja Vlado Nartnik Cobiss: 1.02 m CL < Slovenščina in madžarščina sta sosedna jezika z zelo različnim pregibanjem. V glagolskem pregibanju je madžarska posebnost zlasti razlikovanje nedoločne in določne sprege. Ker madžarščina nima posebne oblike za rodilnik, jo nadomešča s svojilno sprego samostalnih skladov, slovenskim predložnim sklonom pa ustrezajo po trije snopi prostih sklonov in priložnih skladov. Ključne besede: slovenščina, madžarščina, glagoli nedovršnega in dovršnega vida, nedoločna in določna sprega, glagola bitja in imetja, svojilna sprega samo -stalnih skladov, prosti skloni in priložni skladi, ciljni, krajevni in startni snopi O Similarities and differences between Slovenian and Hungarian inflection Slovenian and Hungarian are neighboring languages with very different inflection. In verbal conjugation a special feature of Hungarian is the distinction between indefinite and definite conjugations. Because Hungarian does not have a special form for the genitive, this is substituted for by a possessive inflection of substantival constructions, whereas the Slovenian locative and instrumental cases correspond to simple cases and constructions with postpositions with a three-way orientational distinction. Keywords: Slovenian, Hungarian, imperfective and perfective verbs, indefinite and definite conjugation, verbs of being and having, possessive inflection of substantival constructions, simple cases and constructions with postpositions, allative, essive, and ablative sets S fà 1 Uvod Slovenščina in madžarščina veljata za daljni potomki indouralščine (Erhart 1982: 24). Ta se je nekdaj govorila med Uralom in Pontom ter se postopno razvejila v bolj južno indoevropščino in bolj severno uralščino (Kortlandt 2002: 217), v nadaljnjih tisočletjih pa je iz baltoslovanske veje indoevropščine med drugim izšla slovenščina podobno kakor iz ugrofinske veje uralščine madžarščina. V dolgi ločenosti je tudi vzrok za veliko različnost slovenščine in madžarščine, čeprav sta se celo minulo tisočletje razvijali v novi, alpsko-panonski soseščini. ^ 2.1 Osnovna sprega ^ Različnost se kaže že v oblikoglasju, saj je naglašanje bolj raznotero v slovenšči- N ni, medtem ko pregibanje pestri madžarska težnja po harmoniji samoglasnikov v 1—1 okviru posameznih besed (Skalička 1975: 25). V oblikoskladju sicer oba jezika poznata klitične in tonične oblike spregalnoosebnih zaimkov, s tem da so prve naj - O prej zvalno-nazivno ničelne (Nartnik 2006: 93). Zvalno-nazivna ničelnost klitičnih s oblik namreč dopušča pregibanje samih glagolov, tu pa mimo naglasne in glasovne L raznoterosti posebej izstopa slovensko vezanje glagolske sprege z nedovršnim in o dovršnim vidom v ednini, dvojini in množini (Bezlaj 2003: 703) nasproti madžar- v skemu vezanju glagolske sprege z nedoločno in določno prehodnostjo v ednini in 2 množini (Allieres 2000: 112): i nedov dov nedol dol Z A 0 dajem dam 0 ^ adok adom P 0 daješ daš 0 ^ adsz adod i 0 daje da 0 ^ ad adja S 0 dajeva dava K 0 dajeta dasta i 0 dajeta dasta 1 ___ 0 dajemo damo 0 ^ adunk adjuk • 0 dajete daste 0 ^ adtok adjatok K) O 7 0 dajejo dajo 0 ^ adnak adjak 2 Nasproti slovenskemu razlikovanju tožilnika moškega in ženskega ter srednjega spola tipa ga - jo - ga v ednini vrh tega stoji madžarska dvotirnost glagolske sprege lat - latja (Bernjak 2004: 194), ki kaže na nedoločnost tožilnika engem - minket za prvo in teged - titeket za drugo ter določnost tožilnika ot - oket za tretjo osebo ednine oziroma množine v iskalnih vprašanjih (Naumenko-Papp 1982: 249): Kdo me vidi dajati? Kdo te vidi dajati? Kdo ga ... vidi dajati? Kdo naju vidi dajati? Kdo vaju vidi dajati? Kdo jiju vidi dajati? Kdo nas vidi dajati? Kdo vas vidi dajati? Kdo jih vidi dajati? Ki lat engem adni? Ki lat teged adni? Ki latja ot adni? Ki lat minket adni? Ki lat titeket adni? Ki latja oket adni? 2.2 Povratna sprega Vmesno varianto glagolske sprege pa kaže potlačena povratnost v povzemalnih vprašanjih (Mukič 1997: 210, 241): Mene je videti? Tebe je videti? Njega ... je videti? Naju je videti? Vaju je videti? Njiju je videti? Nas je videti? Vas je videti? Njih je videti? En latszom? Te latszol? O latszik? Mi latszunk? Ti latszotok? Ok latszanak? Pri izrecni povratnosti je spet določen tožilnik vseh treh oseb ednine oziroma množine (Tutek 2010: 736): X m h« CL < S Jaz se vidim? Ti se vidiš? On ... se vidi? Midva ... se vidiva? Vidva ... se vidita? Onadva ... se vidita? Mi ... se vidimo? Vi ... se vidite? Oni ... se vidijo? En latom magam? Te latod magad? O latja magat? Mi latjuk magunkat? Ti latjatok magatokat? Ok latjak magukat? Nasproti slovenskemu razlikovanju spregalnega nazivnika moškega in ženskega ter srednjega spola tipa on - ona - ono v ednini, midva - medve - midva, vidva - vedve - vidva in onadva - onedve - onadva v dvojini ter mi - me - mi, vi - ve - vi in oni - one - ona v množini stoji zdaj daljnosežno razlikovanje povratnega tožilnika v madžarščini. Z > O - m o u h« s 3.1 Osnovni skloni V osnovnih sklonih iskalnih zaimkov od nazivnika do dajalnika se namreč jezika razhajata tako, da se v slovenščini opisuje manjkajoča množina tipa ... vse, v madžarščini pa manjkajoči rodilnik (Naumenko-Papp 1982: 207; 226): osebe stvari osebe stvari N ed kdo kaj ki mi N mn kdo vse kaj vse kik mik Ted koga kaj kit mit Tmn koga vse kaj vse kiket miket Red koga česa Rmn koga vse česa vse Ded komu čemu kinek minek Dmn komu vse čemu vse kiknek miknek E Z i K O S L 0 V N 1 Z A P i S K Ki O 3.2 Vezni glagol biti Primer slovenskega opisovanja kazalne množine ezek - azok - amazok ob toničnih oblikah spregalnoosebnih zaimkov mi - ti - ok je sicer nedopuščanje ničelnih oblik tretje osebe veznega glagola 0, značilnih za madžarščino (Mukič 1997: 28 in 255): To sem jaz Tisto si ti Ono je on ... To sva midva ... Tisto sta vidva ... Ono sta onadva ... To smo mi ... Tisto ste vi ... Ono so oni ... Ez en vagyok Az te vagy Amaz o 0 Ezek mi vagyunk Azok ti vagytok Amazok ok 0 Pred ničelno vezjo 0 se predhodno vzpostavi še svojilna sprega samostalnih imen (Naumenko-Papp 1982: 278): To je moj maček Tisto je tvoj maček Ono je njegov ... maček To je najin maček Tisto je vajin maček Ono je njijin maček To je naš maček Tisto je vaš maček Ono je njihov maček To so moji mački Tisto so tvoji mački Ono so njegovi ... mački To so najini mački Tisto so vajini mački Ono so njijini mački To so naši mački Tisto so vaši mački Ono so njihovi mački Ez az en kandurom 0 Az a te kandurod 0 Amaz az o kandurja 0 Ez a mi kandurunk 0 Az a ti kandurotok 0 Amaz az o kandurjuk 0 Ezek az en kandurjaim 0 Azok a te kandurjaid 0 Amazok az o kandurjai 0 Ezek a mi kandurjaink 0 Azok a ti kandurjaitok 0 Amazok az o kanduijaik 0 Medtem ko se v navezavi na sprego v slovenščini za veznim glagolom je javlja razlikovanje moške in ženske svojilnosti tipa njegov - njen, se v madžarščini pred ničelno vezjo 0 vzpostavi dvodelna svojilnost, razvidna iz vzporednosti tipa az en kandurom ^ az enyem in a mi kandurunk ^ a mienk (Mukič 1997: 77): Ta maček je moj Tisti maček je tvoj Ez a kandur az enyem 0 Az a kandur a tied 0 Oni maček je njegov ... Ta maček je najin Tisti maček je vajin Oni maček je njijin Ta maček je naš Tisti maček je vaš Oni maček je njihov Ti mački so moji Tisti mački so tvoji Oni mački so njegovi ... Ti mački so najini Tisti mački so vajini Oni mačke so njijini Ti mački so naši Tisti mački so vaši Oni mačke so njihovi Amaz a kandur az ove 0 Ez a kandur a mienk 0 Az a kandur a tietek 0 Amaz a kandur az ovek 0 Ezek a kandurok az enyeim 0 Azok a kandurok a tieid 0 Amazok a kandurok az ovei 0 Ezek a kandurok a mieink 0 Azok a kandurok a tieitek 0 Amazok a kandurok az oveik 0 3.3 Sevni glagol biti Nadaljnji primer dvodelne svojilnosti je obrat dajalne pripone -nek iskalnoosebnega zaimka kinek v dajalno predpono nek- spregalnoosebnih zaimkov nekem... nekunk... v vlogi imetnikov pred imetno rabljenim glagolom sevnega bivanja van (Bernjak 2004: 171) ter nedoločnim nazivnikom s svojilnimi priponami egy kandurom ... egy kandurunk... v vlogi imetij: Jaz imam mačka Ti imaš mačka On ... ima mačka Midva ... imava mačka Vidva ... imata mačka Onadva ... imata mačka Mi ... imamo mačka Vi ... imate mačka Oni ... imajo mačka Nekem van egy kandurom Neked van egy kandurod Neki van egy kandurja Nekunk van egy kandurunk Nektek van egy kandurotok Nekik van egy kandurjuk 0 2 X m h« CL A S h« Z > o L m O U h« S N Jaz imam mačke Ti imaš mačke On ... ima mačke Midva ... imava mačke Vidva ... imata mačke Onadva ... imata mačke Mi ... imamo mačke Vi ... imate mačke Oni ... imajo mačke Nekem vannak kandurjaim Neked vannak kandurjaid Neki vannak kandurjai Nekunk vannak kandurjaink Nektek vannak kandurjaitok Nekik vannak kandurjaik E Z — K O S L O V 2 Dodatni korak pomeni ciljna pozaimitev imetja ra - rajuk pred samostalnikom potrebe v obliki nazivnika s svojilnimi priponami szuksegem ... szuksegunk ...: Jaz ga moram imeti Ti ga moraš imeti On ... ga mora imeti Midva ... ga morava imeti Vidva ... ga morata imeti Onadva ... ga morata imeti Mi ... ga moramo imeti Vi ... ga morate imeti Oni ... ga morajo imeti Nekem van ra szuksegem Neked van ra szukseged Neki van ra szuksege Nekunk van ra szuksegunk Nektek van ra szuksegetek Nekik van ra szukseguk Z A P — S K Ki O Jaz jih moram imeti Ti jih moraš imeti On ... jih mora imeti Midva ... jih moramo imeti Vidva ... jih morate imeti Onadva ... jih morajo imeti Mi ... jih moramo imeti Vi ... jih morate imeti Oni ... jih morajo imeti Nekem van rajuk szuksegem Neked van rajuk szukseged Neki van rajuk szuksege Nekunk van rajuk szuksegunk Nektek van rajuk szuksegetek Nekik van rajuk szukseguk Pri zanikanju imetno rabljenega glagola sevnega bivanja nincs se nato vzpostavi dajal-nik spregalnoosebnih zaimkov v vlogi imetnikov v obeh jezikih (Nartnik 1982: 355): Meni ga ni treba imeti Tebi ga ni treba imeti Njemu ... ga ni treba imeti Nama ga ni treba imeti Vama ga ni treba imeti Njima ga ni treba imeti Nam ga ni treba imeti Vam ga ni treba imeti Njim ga ni treba imeti Nekem nincs ra szuksegem Neked nincs ra szukseged Neki nincs ra szuksege Nekunk nincs ra szuksegunk Nektek nincs ra szuksegetek Nekik nincs ra szuksege Meni jih ni treba imeti Tebi jih ni treba imeti Njemu ... jih ni treba imeti Nama jih ni treba imeti Vama jih ni treba imeti Njima jih ni treba imeti Nam jih ni treba imeti Vam jih ni treba imeti Njim jih ni treba imeti Nekem nincs rajuk szuksegem Neked nincs rajuk szukseged Neki nincs rajuk szuksege Nekunk nincs rajuk szuksegunk Nektek nincs rajuk szuksegetek Nekik nincs rajuk szukseguk 3.4 Svojilni skladi Primer madžarskega opisovanja manjkajočega rodilnika je obratnosvojilna veriga soseda kot prvega imetnika, njegove mačke kot imetja prve stopnje in druge imetnice ter njenega mačka kot imetja druge stopnje (Naumenko-Papp 1982: 274): To je maček mačke mojega soseda To sta mačka mačk mojih sosedov To so mački mačk mojih sosedov Ez az én szomszédom macskájának a kandúrja 0 Ezek az én szomszédaim macskáinak a kandúrjai 0 Obratnosvojilne verige se navadno krčijo v svojilne sklade, ki ustrezajo slovenskemu nihanju med zvezami s svojilnim pridevnikom in svojilnim rodilnikom (Bernjak 2004: 168): To je sosedov maček To sta sosedova mačka To so sosedovi mački To je maček sosedov To sta mačka sosedov To so mački sosedov Ez a szomszéd kandúrja 0 Ezek a szomszéd kandúrjai 0 Ez a szomszédok kandúrja 0 Ezek a szomszédok kandúrjai 0 4.1 Ciljni skloni in skladi V nasprotju s slovenščino pa madžarskemu dajalniku namesto predložnih sledijo prosti skloni in priložni skladi (Naumenko-Papp 1982: 214; 230). V pretežno ciljnem snopu prostih sklonov se pripone spet obračajo v predpone svojilne sprege, primerljive z izpredložnim tožilnikom ednine (Naumenko-Papp 1982: 282): m CL < S Z > O - m O U S fà osebe stvari osebe stvari Ted v koga v kaj kibe mibe Ted vame belém Tdv v naju Tmn v nas belénk Ted na koga na kaj kire mire Ted name rám Tdv na naju Tmn na nas ránk V priložnih skladih se izglasna pripadnost snopu še bolj jasno prenese na priloge, ki so tokrat sami primerljivi predvsem z izpredložnim tožilnikom ednine (Deme 1984: 174): osebe stvari osebe stvari Z Ted pred koga pred kaj ki elé mi elé I Ted predme elém K Tdv pred naju O Tmn pred nas elénk S Ted nad koga nad kaj ki folé mi folé L Ted nadme folém O Tdv nad naju V Tmn nad nas folénk 2 Ted za koga za kaj ki mogé mi mogé i Ted zame mogém Tdv za naju Z Tmn za nas mogénk A Ted pod koga pod kaj ki alá mi alá P Ted podme alám i Tdv pod naju S Tmn pod nas alánk K Ted med koga vse med kaj vse kik kozé mik kozé i Ted medme in tebe kozém és kozéd i —j Tdv med naju • Tmn med nas kozénk 2 O ^ Ted ob koga ob kaj ki mellé mi mellé • Ted obme mellém 2 Tdv ob naju Tmn ob nas mellénk Red okrog koga okrog česa ki koré mi koré Red okrog mene korém Rdv okrog naju Rmn okrog nas korénk 4.2 Krajevni skloni in skladi V pretežno krajevnem snopu prostih sklonov se pripone prav tako obračajo v predpone svojilne sprege, primerljive s predložnim mestnikom (Nartnik 1998/99: 81): osebe stvari osebe stvari M ed v kom v čem kiben miben M ed v meni bennem M dv v nama M mn v nas bennünk M ed na kom na čem kin min M ed na meni rajtam M dv na nama M mn na nas rajtunk V priložnih skladih se izglasna pripadnost snopu še bolj jasno prenese na priloge, ki so tokrat sami primerljivi s predložnim orodnikom pa tudi mestnikom in rodilnikom: osebe stvari osebe stvari Oed pred kom pred čem ki elott mi elott Oed pred mano elottem Odv pred nama Omn pred nami elottünk Oed nad kom nad čem ki folott mi folott Oed nad mano folottem Odv nad nama Omn nad nami folottünk Oed za kom za čem ki mogott mi mogott Oed za mano mogottem Odv za nama Omn za nami mogottünk Oed pod kom pod čem ki alatt mi alatt Oed pod mano alattam Odv pod nama Omn pod nami alattunk Oed med kom vse med čem vse kik kozott mik kozott Oed med mano in tabo kozottem és kozotted Odv med nama Omn med nami kozottünk M ed ob kom ob čem ki mellett mi mellett M ed ob meni mellettem M dv ob nama M mn ob nas mellettünk Red okrog koga okrog česa ki korül mi korül Red okrog mene korülottem Rdv okrog naju Rmn okrog nas korülottünk Krajevnost sicer vključuje tudi priložno skladnost in sledenje: osebe stvari osebe stvari M ed po kom po čem ki szerint mi szerint M ed po meni szerintem M dv po nama M mn po nas szerintünk M ed po kom po čem ki után mi után M ed po meni utánam M dv po nama M mn po nas utánunk X tr h« CL < SI h« Z > o - o u h« s Odmik od krajevnosti v prosto iskanje in namen je primerljiv predvsem E izpredložnim tožilnikom ednine, odmik v priložni neprid in vzrok ter nadomeščanj Z — pa s predložnim tožilnikom in rodilnikom: K osebe stvari osebe stvari o S Ted po koga po kaj kiert miert L Ted pome ertem O Tdv po naju V Tmn po nas ertunk 2 Ted za koga za kaj ki vegett mi vegett — Ted zame vegettem Tdv za naju Z Tmn za nas vegettunk A Ted zoper koga zoper kaj ki ellen mi ellen P Ted zoper mene ellenem — Tdv zoper naju S Tmn zoper nas ellenunk K Red zaradi koga zaradi česa ki miatt mi miatt — Red zaradi mene miattam 1 —j Rdv zaradi naju • 2 Rmn zaradi nas miattunk o h^ Red namesto koga namesto česa ki helyett mi helyett • 2 Red namesto mene helyettem Rdv namesto naju Rmn namesto nas helyettunk 4.3 Startni skloni in skladi V pretežno startnem snopu prostih sklonov se pripone spet obračajo v predpone svojilne sprege, primerljive s predložnim rodilnikom (Toth 1936: 11): osebe stvari osebe stvari Red iz koga iz česa kibol mibol Red iz mene belolem Rdv iz naju Rmn iz nas belolunk Red s koga s česa kirol mirol Red z mene rolam Rdv z naju Rmn z nas rolunk V priložnih skladih se izglasna pripadnost snopu še bolj jasno prenese na priloge, ki so tokrat sami primerljivi s predložnim rodilnikom: osebe stvari osebe stvari fS • Red izpred koga izpred česa ki elol mi elol 11 C fS Red izpred mene elolem • Rdv izpred naju 1 Rmn izpred nas elolunk h« Red iznad koga iznad česa ki folul mi folul * Red iznad mene folulem m Rdv iznad naju h« Rmn iznad nas folulunk B. Red izza koga izza česa ki mogul mi mogul < Red izza mene mogulem S Rdv izza naju Rmn izza nas mogulunk z Red izpod koga izpod česa ki alol mi alol Red izpod mene alolam Rdv izpod naju O Rmn izpod nas alolunk - Red izmed koga vse izmed česa vse kik kozul mik kozul m Red izmed mene in tebe kozulem es kozuled o Rdv izmed naju u Rmn izmed nas kozulunk h« Red od koga od česa ki mellol mi mellol s Red od mene mellolem Rdv od naju Rmn od nas mellolunk 4.4 Dodatni skloni Skoz celo vrsto madžarskih primerov se je že pokazalo tudi pestrenje pregibanja v težnji po harmoniji samoglasnikov v okviru posameznih besed tipa ez - ezek nasproti az - azok ali kinek - nekem nasproti kirol - rolam. Po pomenu pa prosti skloni kažejo predvsem na kraj kot cilj in start ter mero: osebe stvari osebe stvari Ded h komu k čemu kihez mihez Ded k meni hozzam Ddv k nama Dmn k nam hozzank M ed pri kom pri čem kinel minel M ed pri meni nalam M dv pri nama M mn pri nas nalunk Red od koga od česa kitol mitol Red od mene tolem E Rdv od naju Z Rmn od nas tolunk — Red do koga do česa kihez mihez K Red do mene hozzamig O Rdv do naju S Rmn do nas hozzankig O Priložni skladi spet rajši vpenjajo daljšo pot v okvir ciljne ter startne smeri: V 2 osebe stvari osebe stvari — Ded proti komu proti čemu ki fele mi fele Z Ded proti meni felem A Ddv proti nama P Dmn proti nam felenk — Ted skoz koga skoz kaj ki altal mi altal S Ted skozme altalam K Tdv skoz naju — Tmn skoz nas altalunk 1 Red od koga od česa ki felol mi felol —i • Red od mene felolem 2 O h^ Rdv od naju • Rmn od nas felolunk 2 Še drugačna je protistava prostega spremstva pa tudi rabe priložnemu nespremstvu pa tudi nerabi (Naumenko-Papp 1982: 251): osebe stvari osebe stvari Oed s kom s čem kivel mivel Oed z mano velem Odv z nama Omn z nami velunk Red brez koga brez česa ki nelkul mi nelkul Red brez mene nelkulem Rdv brez naju Rmn brez nas nelkulunk Za razvoj v priloga sicer govori svojilna sprega prislovov recimo h krajevnemu snopu odvisnih sklonov kin - min (Šal'ga 1984: 90): osebe stvari osebe stvari fS • Red znotraj koga znotraj česa kin belül min belul í- o fS Red znotraj mene rajtam belül • Rdv znotraj naju Rmn znotraj nas rajtunk belül h« Red zunaj koga zunaj česa kin kívül min kivul X Red zunaj mene rajtam kívül m Rdv zunaj naju h« Rmn zunaj nas rajtunk kívül 0- 5 Povratni skladi Naposled je še pomenljivo, kako se snopi priložnih skladov s povratnoosebnim zaimkom nasproti predponsko-predložni sklanjatvi tega zaimka izjemoma ne obračajo v predpone (Mukič 1997: 236): -J osebe osebe m O Ted podse magam alá u Ted podse magad alá h« Ted podse maga alá S Tmn podse magunk alá Tmn podse magatok alá Tmn podse maguk alá Oed pod sabo magam alatt Oed pod sabo magad alatt Oed pod sabo maga alatt Omn pod sabo magunk alatt Omn pod sabo magatok alatt Omn pod sabo maguk alatt Red izpod sebe magam alól Red izpod sebe magad alól Red izpod sebe maga alól Rmn izpod sebe magunk alól Rmn izpod sebe magatok alól Rmn izpod sebe maguk alól S slovensko sklanjatvijo se pri tem očitno prekrivata tako dana spregatev kakor štetje v snopih priložnih skladov. In zdi se, da ravno v zaporedju sprege, štetja in snopja tiči tudi razlaga za prekrivanje madžarskih končajev s svojilno sprego: E Z i K O S L 0 V 1 Literatura N A Allières 2000 = Jacques Allières, Les langues de l'Europe, Paris: Presses Universi- p taires de France, 2000 (Que sais-je? 3559). 1 Bemjak 2004 = Elizabeta Bemjak, Slovenščina in madžarščina v stiku: sociolingvistič-ne in kontrastivne študije, Maribor: Slavistično društvo Maribor, 2004 (Zora 29). K Bezlaj 2003 = France Bezlaj, Doneski k poznavanju glagolskega aspekta, v: Fran- 1 ce Bezlaj, Zbrani jezikoslovni spisi II, ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003 (Linguistica et philologica 6/II), 693-712. • Deme 1984 = Lâszlo Deme, A beszéd és a nyelv, Budapest: Tankonyvkiado, 1984. 0 Erhart 1982 = Adolf Erhart, Indoevropské jazyky, Praha: Academia, 1982. 1 Kortlandt 2002 = Frederik Kortlandt, The Indo-Uralic verb, v: Finno- Ugrians and Indo- -Europeans: linguistic and literary contacts, Maastricht: Shaker, 2002, 217-227. Mukič 1997 = Francek Mukič, Slovenska slovnica, Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem, 1997. Nartnik 1982 = Vlado Nartnik, Modalni romb in modalne pretvorbe, Slavia 51 (1982), št. 3-4, 353-357. Nartnik 1998/99 = Vlado Nartnik, Pregibanje spregalnoosebnih zaimkov pogovorne slovenščine med nemščino in italijanščino, Slava 12 (1998/99), št. 2, 77-82. Nartnik 2006 = Vlado Nartnik, Prekrivnost slovenske in hrvaške sklanje samostal-nih zaimkov, Riječ: časopis za slavensku filologiju (Rijeka) 12 (2006), št. 1, 90-102. Naumenko-Papp 1982 = Agneš Naumenko-Papp, Praktičeskij kurs vengerskogo jazyka, Moskva: Vysšaja škola, 1982. Skalička 1975 = Vladimir Skalička, K mad'arské gramatice, v: Lingvistické čitanky III: typologie 1, sestavil Bohumil Palek, Praha: Stâtni pedagogické naklada-telstvi, 1975, 5-48. Sal'ga 1984 = Attila Sal'ga, Vengerskij jazyk v zerkale russkogo jazyka, Budapest: Tankonyvkiado, 1984. Toth 1936 = Pâl Lâszlo Toth, A mondatok grafikai àbràzolàsa (Mondattan), Budapest: Kirâlyi Magyar Egyetemi Nyomda, 1936. Tutek 2010 = Nikola Tutek, Kratka poredba osobnih, pokaznih i povratnih zamje-nica i njihove sklonidbe u hrvatskom i madarskom jeziku, v: Riječki filološki dani (Rijeka) 8 (2010), 729-739. Similarities and differences between Slovenian and Hungarian inflection Summary • Slovenian and Hungarian are neighboring languages with very different inflection. They differ markedly in their verbal conjugation with regard to Slovenian imperfec- — tive versus perfective verbs, Hungarian differentiation in conjugation between the ^ indefiniteness versus definiteness of the direct object in the accusative, Slovenian ^ verbs of being and having, and Hungarian differentiation between the logical subject hh in the nominative or dative. Because Hungarian has no special form for the genitive, e^ it has broadly developed the possessive inflection of substantival constructions of the type a szomszédok kandürjuk (the neighbor-PL cat-poss.PL) 'the neighbors' cat', ^ rather than with a possessive suffix on the possessor. The Slovenian locative and instrumental cases each correspond to three sets each of simple cases and construc- 1—1 tions with postpositions with a three-way orientational distinction. As part of three sets—allative, essive, and ablative—the simple case endings are turned into affixes A on the possessive inflection, and in postpositional constructions a word-final suffix O belonging to any of the three is transferred to the postposition. hJ m O U h« S fà K problematiki palatalizacije velarov a • n • • • V V • • v stari frizijscini Luka Repanšek Cobiss 1.01 Ključne besede: stara frizijščina, stara angleščina, palatalizacija This paper provides a comprehensive account of Old Frisian palatalization of the inherited velars *k, *g, and *y. In addition, it addresses the specific prob- X m h« CL Opdroegen oan Rolf H. Bremmer, jr., myn learaar Aldfrysk S Osnovni namen članka je celostna predstavitev starofrizijske palatalizacije podedovanih velarov *k, *g in *y, pri čemer se posebna pozornost posveča problematičnim mestom, ki izkazujejo njen izostanek. Z > O Remarks on the palatalization of velars in Old Frisian m O lem of the frequent failure of velars to palatalize. Key words: Old Frisian, Old English, palatalization Uvod 0 Na podlagi posameznih narečij stare frizijščine in sodobne severne otoške frizijšči-ne je na prafrizijsko obdobje mogoče projicirati obstoj vsaj treh palatalov: *c, *j in *j. Od teh sta prva dva najverjetneje že v starofrizijskem obdobju razpadla v dvofo-nemski zaporedji /te/ ter /&/, ki se v sodobni frizijščini odražata poenostavljeni v /s/ oz. /z/ ali /d/, v prvem primeru zahodna frizijščina ohranja tudi afrikato1 (odvisno tudi od pozicije znotraj besede; prim. sat. setel 'kotel', zfriz. tsjettel 'isto' ~ stfriz. tsetel, zfriz. brutsen 'zlomljen' ~ stfriz. britsen, zfriz. lizze 'ležati', sfriz. lade 'isto' ~ stfriz. lidza). Zapisovalni uzus v starofrizijskih virih ni ustaljen: /te/ dobimo zapisan kot (sz, ts, tz, z, st, sth, zt, th, thz, sk), /&/ kot (dz, ds, dsz, z, zi, s), /j/ kot (i, j), v vzglasju (i, j, g).2 Tako di- kot monografi so lahko opremljeni z najverjetneje le pisnim (i) (thindz(i)a 'zdeti se', rets(i)a 'seči'). Pfriz. *c in *j sta preko asibilacije palataliziranih *k' in *g'nastala iz pgerm. *k ter *g, pri čemer se je zveneči velar 1 Refleks /ts/ v sodobni zahodni frizijščini, tj. /tsj/, je v slovnicah obravnavan kot fonemsko zaporedje! 2 V članku bodo uporabljeni standardizirani zapisi s (ts) za /te/, (dz) za /&/ ter (i) oz. (j) (na besednem vzglasju) za /j/. ^ (< pide. *gh, k) vsaj v stari frizijščini (ter stari angleščini)3 kot zapornik ohranil le v W položaju za nazalom (*yg) in v geminati *gg < pgerm. *g pred *j. V ostalih položa-N jih torej refleksa palataliziranega *g' v stari frizijščini ne pričakujemo, pač pa je na 1—1 teh mestih pričakovan refleks palataliziranega zvenečega velarnega pripornika *y, ^ ki je že zgodaj sovpadel z /j/ < pgerm. *j (prim. zamenljiva grafema v stfriz. ger ~ 0 jer 'leto' < *je'ran, (nlge) za nije (Ded k ni 'nov' < *niui < *neujaz), wiges (Red k s wei 'pot') = weies < *uey&s). Zanesljivih znakov o palatalizaciji nezvenečega velarnega pripornika /%/ < Q pgerm. *x v predkonzonantnem položaju in v izglasju ni. Glagolska oblika siucht v 'vidi' (3. ed. sed.) < pgerm. *se/ipi (> *sixipi), ki je iz podedovane oblike *si/ip po sinkopi nastala z lomitvijo sprednjega i v položaju pred pokritim velarnim priporni- 1 kom (i > iu, io /_%C), je lahko zavajajoča, saj je bil nezveneči velarni pripornik po lenizaciji medglasnega *x > pfriz. *h analoško restituiran.4 Njegova kvaliteta Z vsekakor ni bila palatalna, saj do lomljenja prihaja le v izrazito velarnem okolju A (prim. stfriz. kniucht 'sluga' < *knextaz, fiuchta 'bojevati se' < *fe/tanan). Ijevska p nomina abstracta plicht 'dolžnost' < *ple/tiz, wicht 'teža' < *ue/tiz, ki prav tako 1 ne izkazujejo lomljenja (**pliucht, **wiucht), sicer kažejo na palatalno kvaliteto S soglasniške skupine, ki je lahko posledica sledečega sprednjega *i, vendar gre v tem Fl primeru najverjetneje za regresivno asimilacijo.5 Pri obravnavi starofrizijske in staroangleške palatalizacije velarov se 7 ne upošteva terminološko razlikovanje med palatalizacijo in jotacijo,6 saj gre • znotrajsistemsko v primerih, ko je povzročitelj palatalizacije sledeči *j, za identičen o proces kot v primerih, ko je povzročitelj sprednji samoglasnik. V primeru *j namreč • ne prihaja do absorpcije povzročitelja fonetične spremembe, temveč je *j enako kot 2 *i pozneje podvržen sinkopi. 3 Enotnega mnenja o tem, ali je bil pgerm. zveneči velar pripornik ali je prešel v zaporniško vrsto, ni. Na podlagi sodobne zahodne frizijščine, v kateri je distribucija zvenečega velarnega pripornika omejena na medglasje, se sklepa, da je bilo stanje v stari frizijščini enako in da gre za arhaizem. Vendar je pri tem treba upoštevati dejstvo, da tudi srednja angleščina (oz. že pozna stara angleščina) v vzglasju pozna le zaporniško artikulacijo, a je na staroangleško stanje vendarle treba projicirati priporniško. Glede na dejstvo, da je refleks palataliziranega vzglasnega zvenečega velara v stari frizijščini vselej *j, je verjetneje, da je vsaj še za prafrizijsko obdobje treba predpostaviti priporniško artikulacijo *y. 4 Lenizacijo medglasnega *x je treba predpostaviti na podlagi kontrahiranih oblik tipa sia 'videti' < *se-an < *sehan < pgerm. *se%vanan. 5 Za raziskovanje uporabni pragermanski glagol *hlaxjanan 'smejati se' se v frizijščini ne ohranja in torej obnašanja *x pred *j ni mogoče z gotovostjo predvideti. V stari angleščini je skupina vsaj v času lomljenja še velarna, stang. hlehhanlhlihhan 'smejati se' < (preglas) *hlexx(j)anl*hliexx(j)an < (lomitev) *hl&axxjan < (prednjenje *a) *hl^xxjan (oblike za poševnico so zahodnosaške). 6 V primerjavi s slovanščino, kjer je to potrebno, saj jotacija in palatalizacija nista v neposredni povezavi, temveč je jotacijo treba razumeti v kontekstu zakona odprtega zloga (v slovanščini v primeru *j namreč vedno pride do absorpcije). 1 Palatalizacija v vzglasju Nezveneči velami zapornik *k je palataliziran pred vsemi sprednjimi samoglasniki ® (tudi če so prvi del diftongov), ki so v jeziku obstajali po procesu ustalitve pgerm. ^ *e' v poziciji sprednjega odprtega ter vzporednem prednjenju kratkega *a > stfriz. tsivia 'prepirati se' < kiböjanan, tsive 'prepir', tserl 'mož' < *k'erl, *tsin1 1—1 *'brada' < *k'innu < *ken(n)uz, tsiäke 'lice' < *k'euk&, tsize8 'sir' < *k'xsi ^ lat. cäseus, tsetel 'kotel' < *k'&til < *katilaz ^ lat. catillus (stang. cytel)9, tser(e)ke10 m 'cerkev' < *k'irik& < *kirikön (stang. cirice), tselk 'kelih, čaša' < *k'xlik ^ lat. calicem (stang. celc). Vzporedna oblika kiäsa 'izbrati' k tsiäza 'isto' < *k'eusan 'isto' ima refleks nepalataliziranega velara najverjetneje analoško uveden po oblikah, v katerih je *k stal v okolju, kjer do palatalizacije ni prišlo, npr. 3. ed. pret. käs < *kaus, mn. pret. keren < *kurun,n pret. del. *kurina- > keren (AFG § 133). Podobno velja za stfriz. kerva (3. ed. sed. kerft) 'rezati' za pričakovano **tserva, **tserft (stang. ceorfan, cearf) < *kerbanan, *karb po mn. pret. *kurvun in pret. del. korven, k čemur prim. identično stanje v srang. kerven, ang. carve /'ka:v/ ^ stang. curfon, gecorfen). Ob možnosti, da je i v zapisu tsiäza grafični in gre pravzaprav za obliko [caza], se pojavlja vprašanje, ali ni povzročitelj palatalizacije v tem primeru morda *j, in s tem tudi vprašanje medsebojne relativnokronološke umestitve palatalizacije in internofrizijskega razvoja pgerm. diftonga *eu. Vendar je prav na podlagi analo- ^ ške oblike kiäsa mogoče sklepati, da je palatalizacija *k še iz časa pred prehodom M padajočega diftonga *eu > *eo v rastoči diftong *jä (preko io, ia po naraščajoči Z disimilaciji), saj bi v nasprotnem primeru po analoški zamenjavi *c s *k pričakovali W obliko **käsa.12 Odsotnost palatalizacije v stfriz. ki (Imn h kü 'krava') < *küiz, ketha 'naznaniti' < *kypan < smgerm. *küpjan < *kunpjanan, kening 'kralj' < *kyniyg < *kuniygaz,n kest 'izbira' < *kustiz, *kerf 'rez' < *kurbiz, *kenep 'brki' < *kunipaz, kessa 'poljubiti' < *kussjanan, kela '(o)hladiti' < *köljanan, ken 'rod, sorodstvo' < 7 V tsinbaka 'lice'. 8 Pričakovana oblika je sicer **tseze, pri čemer zaprti refleks za pfriz. na tem mestu ni razložljiv po fonetični poti. Stang. ase < čyse je drugačnega nastanka, saj je zaprti monoftongični refleks sekundarno nastal iz preglašenega /sa/, tj. /ie/, < *x. po procesu diftongizacije za palatalom (ang. »palatal diphthongization«). Stara frizijščina diftongi-zacije v položaju za palatalom ne pozna. 9 < (preglas) *cietel < (diftongizacija v položaju za palatalom) *č&atil < *k'xtil. 10 Oblika je riustrinško- in zahodnofrizijska, medtem ko je v emski frizijščini izpričana oblika tsiurke z lomljenim i (Stiles 1995: 214). 11 Korenski vokalizem mn. pret. je v drugem krepkem razredu pogosto zamenjan z vokalizmom, prisotnim v preteklem deležniku (Bremmer 2009: § 132). 12 Zfriz. oblika kieze [kidze] je tako kot biede 'ponuditi' < stfriz. biada nastala po absorpciji j v izhodiščni obliki *kjiaze < *kja>ze < *kjaza (Hoekstra 2001: 728). 13 Pfriz. *y > /e/ (v zahodni in emski vzhodni stari frizijščini) in *y > /i/ (v vezerski vzhodni in severni otoški frizijščini); pfriz. *Š > /e/. ^ *kunjan kaže, da je bil proces zaključen že najpozneje do razokroženja samoglasni-^ kov, ki so nastali po ijevskem preglasu, v sprednja e oz. i. Prav tako je palatalizacija odsotna pred pfriz. *œ < *ai, *ai', ki je po mo-1—1 noftongizaciji nastal po zaključenem delovanju ijevskega preglasa: këi 'ključ' < ^ kxju < *kaijö (stang. cxg).14 V primeru zvenečega velarnega pripornika je stanje identično: jeft 'dar, pris vilegij' < *yefti, jeld 'denar' < *yeld, jelda 'plačati', jën 'proti' < *yœyn (stang. L ongœgn, ongën), jerne 'vneto, željno' < *yerne, jeva 'dati, podariti' < *yeban, jeve 0 'dar, darilo' < *yebu < *gebö, *jäta15 'liti, točiti' < *jiäta < *yeutan, jest 'gost' v < *yœsti < *gastiz. Do regularnega izostanka ponovno prihaja pred preglašenimi samoglasniki ter monoftongičnim refleksom *ai, *aii: stfriz. gerdel 'pas' < *gurdil, 1 gës 'gosi' < *yœs/*y&s < smgerm. *gvsi < *gansiz ; gëst 'sveti duh', 'gëstelik 'duhoven' < *yœst- < *gaist-, gëia 'pokoriti se' < *yœjja < *gaigjanan, *gër 16 'sulica' Z < < *gaizaz. Na podlagi stfriz. gers 'trava' < *yrœs < pgerm. *grasan (prim. A stang. gœrs) je mogoče nadalje sklepati, da je palatalizacija starejša tudi od metate- p ze tipa rV > Vr /_n, s. Do fonemizacije in s tem posledično asibilacije palatalov je v primeru *y' S najverjetneje prišlo že zgodaj, in sicer preko sovpada *y' s starim *j, *k' pa je bil FI fonemiziran, ko njegova alofonska distribucija ni bila več predvidljiva, tj. po mo- 1 noftongizaciji *ai (tip këi). V času vstopa monoftongičnih refleksov *ai, tj. /a/ ter 7 /š/, v dolgovokalni sistem še lahko govorimo o prafrizijščini, čeprav je morala biti • v tem času že rahlo notranje diferencirana, saj posledice pojavitve novih dolgih 0 samoglasnikov za sprednjo samoglasniško vrsto niso več splošnofrizijske. 1 2 2 Palatalizacija v medglasju Za primere s palatalizacijo v medglasnem položaju štejejo vse oblike, kjer velar prvotno ni stal v stiku s premorom (tj. v absolutnem izglasju), torej tudi oblike, nastale 14 Pri stfriz. kind 'otrok' gre za izposojenko iz stare visoke nemščine (verjetno preko stare saščine) po obdobju zaključene palatalizacije, saj bi se pgerm. *kenpan < *g'[e]nH-to-(vrddhirani pide. *g'nH1-to-) razvilo v pfriz. **cinp > stfriz. **tsinth, prim. stfriz. 3. ed. pret. warth : stvn. ward < *ward < *warp. Domači podedovani leksem je sicer bern < *b&rn < *barnan (stang. bearn, got., stisl., stsaš., stvn. barn). 15 Ohranjeno v utjata 'prelivati, polivati' in bijata 'zalivati' (AFW: 47, 558). 16 Ni mogoče predvideti, kolikšne odprtosti je bil pfriz. zadnji zaokroženi samoglasnik (nastal po sovpadu smgerm. *a < *ay%, *amf, *ans, *anp in *e' pred nazalom) v času ijevskega preglasa. Če je do časa slednje spremembe že popolnoma sovpadel s starim *o (< pgerm. *o), je bil preglašeni samoglasnik zaprti zaokroženi *», ki je sovpadel z *» < *oi, v primeru, da je bil *» v času, ko je nastopil ijevski preglas, ujet na pol poti, torej v fazi polodprtega zadnjega zaokroženega *5, pa je ustreznejša rekonstrukcija preglašenega samoglasnika *<ž (takšno je stanje v stari angleščini, prim. stang. brxm(b)el 'robida' • (zgodnje skrajšanje) *bršmblas < *br&milas < *br5milas (Hogg 1992: 126-127)). V obeh primerih v starofrizijskem obdobju pričakujemo razokroženje v /e/, kar je možno zaključiti na podlagi *bauyijan > *bajan > stfriz. beia 'upogibati'. po poznem odpadu izglasnega elementa, ki je še povzročil preglas, saj se ti primeri ^ razlikujejo od tipa stfriz. dei 'dan', kjer je bila apokopa izglasja zgodnja (zgerm.) in jh se je v prafrizijščino podedovana oblika glasila *day (z nadaljnjim razvojem *d&y ® > *dxj > dei ). Novi glasovni okolji, ki postaneta relevantni v obravnavanem polo- ^ žaju, sta velar v položaju pred *j in zveneči velarni zapornik (vselej za nosnikom in v geminati) pred sprednjim samoglasnikom oz. *j. V stiku s *k oz. *g z *j v zahodni 1—1 germanščini pride do podvojitve, s čimer se odpravi ambisilabičnost soglasnika v stiku z drsnikom (Hock 1991: 138). V primeru nastalega zaporedja *kk' oz. *gg' sicer po regresivni asimilaciji pričakujemo nastanek zaporedij *k'k' oz. *g'g', prim. stang. (cc) [čč] oz. (cg) [33]17 < *k'k' < *kkj oz. *g'g' < *ggj vendar v frizijščini obstoj dolgih palatalov ni nikjer dokazljiv, to pa najverjetneje zato, ker so asibili-rani palatali v obdobju stare frizijščine že razpadli v dvofonemska zaporedja (prim. tianspatze 'ki ima deset bodic/špic' < *-spatsi < *-spaci < *-spaikija-, s skrajšanjem pred sledečo dvokonzonanco).18 Do palatalizacije *k in *g regularno prihaja pred *i, *i in *j: stfriz. bi-tetsa 'polastiti se' < *-tukkjan < *-tukjanan, litsa '(iz)ravnati' < *likijanan, bletsa 'pokazati' (za pričakovano **bletsa) < *blaikijanan, bretse 'zlom' < *brukiz, witsing • stisl. víking, letsa 'zdravnik' < *le'kijaz, thretsa 'pritiskati, stiskati' < *prukkjan < *prukjanan, hemmertse 'občinsko zemljišče' < *-markijan, hlentsene 'vdrtina, krivina po poškodbi' < *hlxnkin, etsen 'hrastov' < *&k'in < *aikina-, letsen < *lu-kina- (pret. del. k lüka 'zakleniti'), bretsen < *brukina- (pret. del. k breka 'zlomiti'), ^ ritsen < *rukina- (pret. del. k reka 'prekriti s pepelom'), spritsen < *sprukina- (pret. M del. k spreka 'govoriti'), stetsen < *stukina- (pret. del. k steka 'nabosti'), batsen < S *bakina- (pret. del. k baka 'peči'), hwendzen < */aygina- (pret. del. k hwa 'viseti'),19 W ledza 'položiti' < *laggjan < *lagjanan, lidza 'ležati' < *liggjan < *ligjanan, sedza H' 'reči' < *saggjan < *sagjanan, swendza 'zalučati, vreči' < *suaygfijanan, lendze 'dolžina' < *leygin. Do izostanka palatalizacije regularno prihaja pred preostalimi sprednjimi samoglasniki, kakor je nedvoumno razvidno iz optativnih oblik kot 3. ed. opt. sed. blike (k blikan 'biti viden'), breke (k breka 'zlomiti'), brenge (k brendza 'prinesti') < < *-ai-, imenovalniških edninskih oblik ženske nosniške sklanjatve, npr. tun-ge 'jezik' < *tuygx < *tuyga < *tuygon, tsiurke 'cerkev' < *k'irik& < *kirikon, adverbialnih izpeljank tipa lange/longe 'dolgo' (stang. lange) < *lvyge < *laygld, adverbialnega sufiksa -like (stang. -lice) < -likšd (npr. riuchtlike 'zakonito') ipd. Iz naštetega sledi, da so morale dvojnične edninske dajalniške oblike betse ~ beke (Ded k bek 'hrbet' < *bakaz), thinge ~ thindze (Ded k thing 'stvar; zborovanje; sodišče' < *peygaz), keninge ~ kenindze (Ded h kening 'kralj' < *kuningaz) nastati po sinkretizmu prvotnega dajalnika *b&k& < *b&ka> < *bakai < *-oi in mestnika *bxci < *bxk'i < *baki < *-ei oz. *piyji < *piyg'i (AFG § 139, 152). Tudi v medglasju palatalizacija regularno izostaja pred razokroženimi sprednjimi samoglasniki, nastalimi po ijevskem preglasu, prim. makia 'narediti' < 17 V etger 'sulica'. 18 S fonetičnimi simboli sistema IPA točneje [cc] oz. [jj]. 19 Prim. stfriz. lat 'vodil je' < *latt < *l£dp < *l&dip < *laidipi (de Vaan 2011: 309). ^ *makija < *makeja < makeja < *maköjanan (stang. makian), fregia 'spraševati' < M *fre'göjan(an) (= stsaš. frägon), folgia 'slediti' < *fulgöjan(an).20 V vzporednih preteklih deležnikih breken 'zlomljen', bi-leken 'zaklenjen' je 1—1 bil velar restituiran po interparadigmatskih oblikah, kjer je bil regularen, npr. po ^ infinitivu. Dvojnične oblike nekaterih preteklih deležnikov, ki izkazujejo tako odO sotnost palatalizacije kakor tudi odsotnost preglašenega korenskega samoglasnika, s pa so najverjetneje odraz vzporednih deležniških oblik s pgerm. sufiksom *-an-a-L (stang. -en), ki je v frizijščini sicer večinoma izpodrinjen s konkurenčnim sufiksom Q *-en-a- > *-in-a-. Ob teh oblikah se pojavljajo tudi že znane z odsotnostjo palatali-v zacije, vendar s prisotnostjo preglasa, ki so nastale po interparadigmatskih izravnavah korenskega konzonantizma. Tako gendzen < *gaygina- (pret. del. k gunga 'iti') i ob gangen < *-ana-, gengen (^ 3. ed. pret. geng), fendzen < *faygina- (pret. del. k fa 'ujeti') ob fangen, fengen (^ 3. ed. pret. feng). Nedoločniške oblike glagolov prve šibke vrste (sem večinoma spadajo A kavzativi s strukturo pgerm. *CaC-ji/a-21 oz. *CöC/CaCC-iji/a-), kjer je palata-p lizacija *k in *g pričakovana, saj se vsakokrat pojavljata v položaju pred *j oz. i *i (v *-ij-), se večinoma pojavljajo tako z odrazom palataliziranega kot nepala-S taliziranega korenskoizglasnega soglasnika: retsa ~ reka 'seči' (stang. r&čan) < Fl *raikijanan, sentsa ~ senka 'potopiti' (stang. senčan) < *saykijanan (proti sinka, 1 stang. sincan 'potoniti' < *siyk-i/a-), thentsa ~ thenka 'misliti' (stang. penčan) < 7 *paykijanan, setsa ~ seka 'iskati' (stang. sečan) < *sökijanan, brendza ~ brenga • 'prinesti' (stang. brengan) < *braygijanan (ob krepkem bringa < *breyg-i/a-), o sindza ~ senga 'osmoditi' (sengan) < *saygijanan, ditsa ~ dika 'graditi nasipe' < • *dikijan(an), skentsa ~ skenka 'nalivati' < *skaykijanan (stang. sčenčan), wertsa 2 ~ werka ~ wirtsia ~ werkia < *uurkijanan (stang. wyrčan).22 Podobno stanje je mogoče opazovati v srednji angleščini, kjer se penchen 'misliti' < stang. penčan pojavlja ob penken, pinchen 'zdeti se' ob pinken < stang. pynčan, sechen 'iskati' < stang. sečan ob seken, wirchen 'delati' < stang. wyrcan ob wirken itd. (MEG § 282, 285). Kot pričajo srang. byen 'kupiti', seien 'reči', leien 'položiti' < stang. byčgan (< *buggjan), sečgan (< *saggjan), lečgan (< *laggjan), je do spremembe v konzonantizmu moralo priti preko naslonitve na interparadigmatske oblike, kjer takšna odstopanja pričakujemo po glasovnem razvoju. Izostanek podvojitve je v tem tipu pričakovan le v 2. in 3. ed. sed. ter 2. ed. imp., kjer je že zgodaj prišlo do absorpcije *j v sledeči *i (pide. *-ie- > pgerm. *-ji- > *-i-) oziroma do kontrakcije 20 Za pričakovano **hendzen po nedoločniku hwä 'viseti' < *huä < *höan < *höhan (AFG § 274) < *%ay%anan (stang. hön). 21 V sodobni zahodni frizijščini je pri podedovanih nedoločnikih druge šibke vrste prišlo do t. i. druge (zahodnofrizijske) palatalizacije, saj je po prehodu izglasnega -ia (> -ie) v -je nepalatalizirani velar spet prišel v stik zj, kar je sprožilo nastanek srednjezahodnofrizij skih oblik tipa meitse < *meikje < stfriz. makia, ki se z analoško restituiranim -j- ohranjajo kot zfriz. meitsje, laitsje 'smejati se' < stfriz. hlakkia 'isto', weitsje 'paziti' < stfriz. wakia 'bedeti; paziti' ipd. (Hoekstra 2001: 729). 22 < *fuä < *föan < *fay%anan (stang. fön). pgerm. *-iji- > *-i'i- > *-i-, v primeru 2. ed. imp. pa je po zgodnji apokopi izglasne- ^ ga *-e < pide. *-e korenskoizglasni soglasnik stal pred ozloženim *-i < *-j oz. pred jh kontrahiranim *-i < *-ij, prim. 3. ed. sed. bygp < *buyip < *bugjipi (2. ed. sed. bygst ® < *buyist), segp < *sxyip < *sagjipi, legp < *lxyip < *lagjipi, 2. ed. imp. *bugje ^ > *buyj > *buyi > byge itn. Upravičeno je torej predpostaviti, da gre pri tipu srang. wirchen ~ wirken oz. stfriz. wertsa ~ werka za identičen analoški proces, vendar 1—1 se pri tem postavlja vprašanje, zakaj v primeru, ko gre za zapornika *k in *g, v relevantnih oblikah ni prišlo do palatalizacije. Ob regularnem poteku razvoja 3. ed. sed. *uurkijipi > *uurkip > *uyrk'ip bi po sinkopi23 pričakovali asibilacijo palatala, torej stang. (zsaš.) **wyrčp oz. stfriz. **wertsp, vendar je očitno v takšnem primeru vselej prišlo do njenega izostanka, kar je razložljivo s pozicijsko fonetiko. Tu je na mestu van Heltnova pripomba, da do takšnega razvoja pride »[...] weil die Syncope des i der End.[ung] -ith älter ist als die Entwicklung der Assibilierung« (AFG § 134, podčrtal L. R.), saj je bilo pred sinkopo glasovno okolje še nedotaknjeno in do polarizacije še ni prišlo. V trenutku nastopa sinkope pa je palatalizirani velarni zapornik trčil s soglasnikom, kar je preprečilo njegovo nadaljnjo asibilacijo:24 palatalizacija *uyrk'ip > sinkopa *uyrk'p > depalatalizacija *uyrkp (stang. (zsaš.)25 wyrcp, enako wyrcst itd.). Dejansko izpričane starofrizijske oblike z zaporedji -cth/-kth, -cht, -c, -keth oz. -xt (= -kst) in -gt, -g, -ck, -kth, -cht, -ch, -geth oz. -gest takšno domnevo nedvomno potrjujejo: sekth, secht oz. sext; brencht, breng, brenck, branght, bren-geth oz. brengest; scenc; wercth. Kot kaže 3. ed. sed. sprecht 'govori' (ob sprekth), ^ je do prehoda -kp v -xt prišlo pozno, saj bi sicer pričakovali lomitev (**spriucht).26 M Tematski samoglasnik v tipu brengeth/st je treba razumeti kot sekundaren, saj bi N se oblika z ohranitvijo -i- glasila **brendzeth/st. V primeru velarnega zapornika so W oblike s *k in *g (le v zaporedju *-yg-) možne le v 2./3. ed. sed., saj sta se velara pred H' *-i oz. *-i < *-(i)je seveda lahko regularno palatalizirala. Prav tako niso relevantne preteritne oblike navedenih šibkih glagolov, pri katerih je sinkopa i v notranjem odprtem zlogu sicer pričakovana, saj v primeru zvenečega velara pred *i ne bi prišlo do podvojitve (*-y-i-d& > *-j-de), večina navedenih glagolov s korenskoizglasnim nezvenečim velarnim zapornikom pa preteritalne oblike tvori brez tematskega samoglasnika in je do prehoda velarnega zapornika v nezveneči velarni pripornik *x prišlo že pred razvojem palatalizacije (rachte, thochte, sochte, brochte, wrochte < 23 Po sistemski odpravi tipa *CaC-iji/a- < *Coc-eie/o-, ki je že pragermanska. 24 Stfriz. wirts(i)a, stang. wyrcan, stsaš. wirkian, stvn. wurchen (stfrank. wirken), got. waürkjan < *uurkjanan (I. šibka vrsta), stfriz. werkia < *uerköjanan (II. šibka vrsta) (stsaš. werkon, stvn. werkon). Oblike s korenskim i so zahodnofrizijske, prim. stzfriz. wirda < wertha 'postati', wird < werd 'beseda' itn. (Bremmer 2009: § 208). 25 Stfriz. rTtsa/e 'bogastvo' dokazuje, da je palatalizacija nedvomno starejša od sinkope, saj *rTk-ij-u > palatalizacija *rTk'-ij-u > sinkopa *nk'-u > rTcu (> stfriz. ritse/a) in ne **rik-ij-u > **rTku. 26 Dodatno se takšen pozicijski razvoj palatalov morda potrjuje v sinkopiranih oblikah Imn fingrar ter anglar, po katerih bi prišlo do analoškega vnosa neasibiliranega velara v nesinkopirani obliki finger 'prst' < *feygraz ter angel/engel 'angel' < *aygilaz (AFG: 247) (prim. stang. engel (ang. /'eig^J/) vendar ang. /'figgs/ (stang. finger ?)). Z ^ *-/p&- < *-k-cte).27 Razlika med vedenjem *y' ter *k' v položaju pred soglasnikom W je razložljiva, če predpostavimo, da je *y ob stiku s sprednjim samoglasnikom oz. *j N takoj sovpadel z *j in tako ni bil več v (morfofonemsko tvornem) alofonskem razmerju i z 28 Posebno problematiko predstavlja prisotnost oblik z neasibiliranimi velari v O paradigmah samostalnikov, katerih sufiksalni del se je pričenjal na *-j- (tj. pri ja- in s jö-osnovah): widze~ wegk 'konj' < *uegjan, Ded widze~ wegke (stang. wieg); hreg L 'hrbet' < *hrugjaz, Red reggis (stang. hrycg); egg(e) ~ edze 'rob; rezilo meča; meč' 0 < *agjö, Ded egge, Dmn eggum (stang. ecg); bregge (in ne **bredze kot npr. edze) v 'most' < *brugjö (stang. bricg). Van Heltnovo razlago, ki temelji na predpostavki, da je do podvojitve velara pred *-j- prišlo že pred zgodnjo apokopo (*-K-jaz/n > podvojitev *-KK-ja/a > apokopa *-KKj), je treba zavrniti, saj je iz stvn. beti/peti 'postelja' < *badjan, weti 'zastavilo' < *uadjan z negeminatnim zapisom (Braune Z 1987: § 2014) ob običajnem betti (kot nejji < *natjan, kunni < *kunjan itd.) ter sta-A rofrizijskega arhaizma fene 'pašnik' < *fanja- (= stsaš. feni 'močvirje' (Krogh 1996: p 292-293)) razvidno, da je geminata (ta je lahko pozneje poenostavljena v izglasju) 1 v I(T)ed. ja-osnov v posameznih zgerm. jezikih (tudi v stari frizijščini) naknadno S vpeljana po stranskosklonskih oblikah (prim. stfriz. net, stsaš. net, stang. nett < Fl *natjan 'mreža'; ken, kunni, cynn < *kunjan 'rod'; bed, bed/beddi, bedd< *badjan 1 'postelja'). Dodatno podporo k takšni ugotovitvi prinaša stang. velelnik freme (k 7 fremman 'podpirati') < *fremi < *fremj < apokopa *fremje (in ne **fremm!). Razvoj • je tako treba predvideti v tejle smeri: *-K-jaz/a > apokopa *-K-j > silabifikacija o *-K-i. Glede na odsotnost oblik tipa **bett v stari visoki nemščini lahko ugotavlja- • mo, da je bila geminata iz drugih sklonov v I(T)ed. uvedena že v končno razvojno 2 stopnjo beti: zgerm. *badj > *bati > *beti ^ stvn. betti (po Red bettes, Ded bettie ...), in sicer po delovanju apokope izglasnega -i za težko sekvenco. Stanje v stari angleščini, stari frizijščini in stari saščini nasprotno kaže, da je do analoške uvedbe geminate prišlo v času pred apokopo in da je bil nato -i (oz. *-i > -e) v stari frizijščini in stari saščini lahko naknadno dodan na že apokopirane osnove (po tipu s težko korensko osnovo, npr. stfriz. erve 'dediščina' < *arb-ij-an, ende 'konec' < *andijaz): *badj > *badi ^ *baddi (po stranskosklonski osnovi *baddj-) > stang./ stfriz./stsaš. bedd/bed > stsaš. beddi. Na velar izglasne lahke osnove v stari angleščini in stari frizijščini kažejo, da je moralo do zamenjave *y z *gg priti že pred pa-latalizacijo, saj *j (= *y') ni bil v tvornem morfofonemskem razmerju z *g in bi bila morfemska meja tako zabrisana, torej ITed *uegja > *uiyi : Ded *uiggj& ... ^ ITed *uiggi. Če upoštevamo relativnokronološko umestitev palatalizacije pred delovanje ijevskega preglasa, je treba apokopo -i za težko sekvenco umestiti v čas po zaključeni palatalizaciji, saj preglas logično nastopi pred apokopo/sinkopo. Po takšnem poteku vpletenih glasovnih sprememb pričakujemo razvoj ITed *uiggi > *uig'g'i 27 Sinkopa i v notranjem zaprtem zlogu je znotraj stare angleščine značilna le za zahodno saščino (prim. angl. soeced = zsaš. secp) (Hogg 1992: 269), medtem ko je v stari frizijščini splošna. 28 Do identičnega procesa prihaja v pozni zahodni saščini, prim. sehp (3. ed. sed. k secan 'iskati') (Campbell 1959: § 483). > *uig'g', kar da stang. wicg (kot *hruyj ^ *hruggi > palatalizacija *hrug'g'i > ^ preglas *hryg'g'i > apokopa *hryg'g' > asibilacija *hryjj (hrycg) 'hrbet'). Vendar jh takšen potek dogodkov ne pojasnjuje starofrizijskega stanja. Pri poskusu ustrezne razlage se je morda treba opreti na dejstvo, ki je pri ^ preučevanju starofrizijskega gradiva najbolj vpadljivo, tj. popolna odsotnost oblik z asibiliranim velarom v izglasnem položaju. Pojav je širši, sistemski in zajema 1—1 vse primere z etimološkim izglasnim *-?, ki je bil podvržen apokopi, prim. še benk 'klop' < *baykiz (stang. benc), *skenk v skenkfet 'posoda za točenje' < *skaykiz (stang. scenc 'čaša'), feng 'prijem, prijemanje' < *faygiz (stang. feng), sweng 'zalivanje' < *suayguiz, brëk (ITmn k brok 'hlače') < *brokiz (stang. brëc), wrëk ~ wrëtse 'maščevanje' (stang. wrœc) < *urë'kï, sprëke (za pričakovano **sprëk kot wrëk) ~ sprëtse 'govor' (stang. sp(r)œc) < *sprë'kï. Možni razlagi takšnega stanja (v nasprotju s stanjem v stari angleščini) sta pravzaprav dve. Kot priča proces depa-latalizacije v tipu stfriz. werkth, je bil prehod palataliziranih velarov v palatale lahko fonetično moten, saj so bili le-ti nedvomno občutljivi na novo glasovno okolje, v katerem so se znašli po odpadu sledečega elementa. Na ta način lahko s splošno, tj. sistemsko restrikcijo asibilacije v popolnem izglasju pojasnimo vse zgornje primere: palatalizacija *eg'g'ju, *uig'g'i > apokopa eg'g'(j), *uig'g' > depalatalizacija *egg, *uigg (> stfriz. egg, wegk). Otrditev *(k')k', *(g')g' v stiku z 0, tj. v premoru, je tipološko primerljiva z otrditvijo ob trku s soglasnikom. Depalatalizacije v primeru *y' = *j ne pričakujemo, saj *j ni nastopal v alofonski distribuciji z *y (ta se tudi ^ ne potrjuje, prim. stfriz. dei 'dan' in ne **dech < *dey, kar je dodaten znak odso- M tnosti dejanske vmesne stopnje *y' v primeru palatalizacije *y < pgerm. *g). Druga Z razlaga se opira na ne povsem gotovo medsebojno relativnokronološko umestitev W palatalizacije in ijevskega preglasa v stari frizijščini. Na podlagi izpričanih prime- H' rov, kjer velar stoji v poziciji pred preglašenim samoglasnikom oziroma njegovim refleksom, lahko namreč sklepamo le na dejstvo, da je bila palatalizacija zaključena vsaj do časa razokroženja preglašenih pfriz. *y < *û', *Š < *of, *œ < *aui, (*œ), *œ < *aii v sprednje samoglasnike, saj jasnih znakov o občutljivosti velarov na zaokrožene, tj. labializirane, sprednje samoglasnike (ta tipološko sicer ni izključena) ni.29 Če nam to dovoljuje umestitev delovanja palatalizacije za proces ijevskega preglasa, jo lahko brez težav uvrstimo v čas med apokopo (ki logično sledi preglasu) in razokroženje sprednjih samoglasnikov, vendar zagotovo že v čas pred sinkopo,30 s čimer bi prav tako uspešno pojasnili odsotnost palatalov v apokopiranem izglasju: po sosledju 1. preglas, 2. apokopa -i, 3. palatalizacija bi iz analoško preoblikovanega ITed. *uegg-i dobili izpričano obliko *uegg/*uigg (stfriz. wegk = *wegg), pri čemer je ITed widze prodrl iz stranskosklonskih, Ded wegke = *wegge pa iz krepko-sklonskih oblik (enako Red reggis = *hregges k hreg 'hrbet') oz. *œgg-ju > preglas *eggju > apokopa *egg. Pomembno je izpostaviti, da je čas odpada medglasnega 29 Preteritne oblike glagolov dTtsa, setsa niso ohranjene, vendar v teh primerih lahko pričakujemo razvoj relevantnih oblik tipa stang. drencte (*dr&yk-i-d&) k drencan 'potopiti' < *drayk-ij-anan oz. stfriz. skankte (k skentsa), torej **dikte, **sekte. 30 Takšnih znakov, ki govorijo v prid takojšnjemu prehodu *y' v *j (saj y' = je še več (gl. dalje spodaj). 167 ^ -j- v Ied ženskih jö-osnov (= ITmn jo-osnov srednjega spola < *-i-eH2 : *-i-e-H2) W težko določljiv, saj se nedvomno in brezizjemno potrjuje, a zanj pravzaprav ni bilo N pogojev ne po zaključeni apokopi ne pred njo (sinkopa je mlajša od apokope!). 1—1 Morda je po apokopi v tem tipu prišlo do absorpcije *-j ali pa je bil njegov odpad ^ sistemsko neregularen in je do njega prišlo že pred njo. Vsekakor tudi tu pričakuje- O mo medsebojni vpliv palataliziranih in nepalataliziranih oblik, prisotnih znotraj ene s in iste paradigme, tako Ied edze za pričakovano eg(g) po stranskosklonski osnovi L in Ded egge, Dmn eggum za pričakovano **edze, **edzum po Ied (enako je palatal 0 v dvojničnih oblikah Ied spretse in wretse za pričakovano **sprek in wrek tako kot v izglasni -e < *-jx < *-iöm prodrl iz tožilnika ednine). Občutljivost velarnega pripornika na sprednje samoglasnike v medglasju je 1 nedvomno večja od občutljivosti obeh zapornikov, saj se *j = *y' redno pojavlja tudi pred najnižjim sprednjim samoglasnikom: deis31 < * dejes < *d&y&s < *dagas Z (Red k dei, riustr. di 'dan') (stang. dxges), weis < *uejes < *uey&s (Red k wei, riu- A str. wi 'pot') (stang. weges) ob hei 'um' < *heie < */ugiz (stang. hege), si 'zmaga' p < *siyiz < *segiz (stang. sige), leine 'laž' < *lein < *lejen < *lyyin < *luginö (stang. i lygen), dreith < *drxyip < *dragipi (3. ed. sed. k draga 'vleči'), riustr. lith < *lijp < S *liyip < *ligjipi (stang. ligp, lip) (3. ed. sed. k lidza 'ležati'), leith < *lxjip < *lagjipi Fl (3. ed. sed. k ledza 'položiti'), weith < *uxyip < *uagjipi (3. ed. sed. k wega 'teh- 1 tati' za pričakovano **wedza, prim. stang. wecgan < *uagjanan), breith < *breyip 7 < *bregipi (3. ed. sed. k riustr. brida 'potegniti, vleči'), slein < *slejen < *slxyina- • (stang. slegen < *-ina- ob sl&gen < *-ana-) (pret. del. k sla 'zaklati'), drein < *dre- 1 jen < *dr&yina- (pret. del. k drega 'nositi'), tein < *tejen < *t0yin < *togina- (pret. • del. k tia 'vleči'), leid < *l&yida- < *lagida- (pret. del. k ledza 'položiti'), leide < 2 *l&yid& < *lagid& (3. ed. pret. k ledza), seid < *s&yida- (pret. del. k sedza 'reči'), seide < *s&yid& (3. ed. pret. k sedza). 3 Palatalizacija v izglasju Palatalizacija v izglasju je lahko izključno progresivna, pri čemer gre torej za občutljivost velara na predhodnji sprednji samoglasnik. Kot nedvomno kaže primerjava stfriz. dik 'jarek' < *dikaz, -lik < *-lika-, tserke < *k'erik&, thing < *piygaz, dei < *d&y < *dagaz, Dmn degum32 < *dagomiz, Imn degar < *dagpzes, wei < *uey < *uegaz s stang. dič, -lic, čiriče, ping, d&g, Dmn dagum, Imn dagas, je v stari frizijščini progresivni palatalizaciji podvržen le *y, in sicer izključno, če mu neposredno ne sledi zadnji samoglasnik (stfriz. degum, stang. dagum toda čiriče). 31 V stari frizijščini redovito prihaja do sinkope/apokope medglasnega -e- oz. izglasnega -e v položaju za *j = *y', prim. fleil 'cepec (za žito)' < *fl&jel ^ lat. flagellum, hreil 'obleka' < *hr&jel < *xragilan, ein 'lasten' < *žjen < *aigana- (stang. ägen), hei 'um' < *heje < *hyji < *%ugi. 32 Z analoško razširitvijo > stfriz. e v vse sklone (prim. stang. Imn dagas, Ded dagum po pričakovani vokalnokvalitetni restituciji (ang. »restoration«) pred zadnjim samoglasnikom sledečega zloga). Do palatalizacije *y enako kot v stari angleščini prihaja tudi v položaju ^ med sprednjim samoglasnikom in sledečim rezonantom, ki je po zgodnji apokopi jh stal v izglasju: seil 'jadro' < *seyl < *seglan (stang. segl), wein 'voz' < *u&yn < ® *uagnaz (stang. w&gn), neil 'žebelj' < *n&yl < *naglaz (stang. n&gl), brein 'mo- ,!_ žgani' < *br&yn < *bragnan (stang. br&gn), rein 'dež' < *reyn < *regnaz (stang. regn). Čeprav so z anaptikso oz. silabifikacijo nastale oblike tipa stang. segel, segil, 1—1 n&gel, br&gen v stari frizijščini popolnoma odsotne, moramo na podlagi stfriz. fugel [fupl/fuyl] 'ptič' < *fuglaz (stang. fugol, fugel)33 sklepati, da so nekdaj bile prisotne, vendar so jih v celoti nadomestile enozložne oblike, ki so prodrle iz stranskih sklonov, kjer sta bila *y in sledeči resonant v heterosilabičnem položaju. V primerjavi z *&kk(e)r 'polje' < *akkraz, kjer se je podedovana oblika *&kkr po zgodnji apokopi izglasja lahko realizirala le kot *&kker/&kkar (preko anaptikse) ali *&kkr (preko ozloženja), je lahko resonant v tipu *n&jl (stfriz. neil, stang. n&gl) • *nxjlxs, *n&jl& ... ostal v tavtosilabičnem položaju s predhodnim *j, saj je to dopuščala struktura zloga s stopničastim upadanjem zvočnosti v kodi: soglasnik + samoglasnik + polglasnik + resonant (*KVUR#) proti *KVKR (npr. *&kkr) > *KVK$R#. Jasen odgovor na vprašanje, ali je palatalizacijo *y, ki se je v tem tipu nahajal v izglasju besednega zloga, povzročil prvotni sprednji anaptiktični samoglasnik in gre za medglasno regresivno palatalizacijo ali gre pravzaprav za izglasno progresivno palatalizacijo, podajo zgledi kot ruistr. brida 'potegniti, vleči' < brejda < *breydan < *bregdanan (stang. bregdan), leina 'zavrniti veljavnost zaprisege' (= ^ *leina) < *lajnan < *laugnijanan (stang. liegnan 'zanikati'), kjer do anaptikse ni M nikdar prišlo. 4 Zaključek Ker sufiksalni del pridevnikov na -ich34 (-ig-) nikdar ne izkazuje palatalizacije, prim. blödich 'krvav' < *blöd&y (stang. blödig > srang. blodi), letheges < *lep&y&s < *lipagas (Red k lethich 'prazen'), prav tako pa je ta odsotna v thritich '30' < *-tiy (stang.pritig> srang.pritti) in hunige < *hun&y& < */una^ai (Ded k hunich 'med', stang. hun&g), kar je pravzaprav presenetljivo, moramo sklepati, da je palatalizacijo pogojeval dodaten dejavnik, in sicer oddaljenost kombinacije velara in sprednjega samoglasnika od naglašenega zloga. Glede na razporeditev palataliziranih in nepalataliziranih oblik z upoštevanjem vseh opisanih analoških procesov, ki so prvotno stanje deloma ali v celoti zameglili, lahko torej ugotavljamo, da prafrizijska palatalizacija velarov nikakor ni bila enovit proces ne po času niti po obsegu delovanja, temveč se je začela na besednem vzglasju, kjer je bil njen obseg največji, saj je do palatalizacije prišlo v vseh relevantnih pozicijah (tj. *k, /_i, i, e, e, x) 33 Prav slednja oblika, v kateri je zveneči velarni pripornik ohranjen, ne dopušča razlage pojava z lenizacijo y > j (v tem primeru bi namreč pričakovali stfriz. **fuil, stang. **fug(e)l), kar bi bilo tipološko sicer mogoče, prim. pkelt. *brugnos > *bruyn > *brujn > kimr. brwyn 'žalost'. 34 Z izglasnim onezvenečenjem *-y > (ch). ^ in se je nato širila proti medglasju, tako da je zajela izglasje prvega naglašenega zlo- ^ ga in vzglasje drugega zloga35 (morda šele v času po zaključeni apokopi?), vendar N v že zmanjšanem obsegu v primeru *k in *g, pri čemer je občutljivost na predhodni 1—1 sprednji samoglasnik, tj. palatalizacija po progresivni asimilaciji, prizadela le *y (v ^ primeru *y tudi ni spremembe v obsegu medglasne palatalizacije, kar je razložlji- 0 vo z večjo občutljivostjo *y na sosednji sprednji samoglasnik). Dalje od vzglasja s drugega zloga proces očitno ni segel. Iz opisanega sistema odstopa le Ded (< Med) L kenindze < *kuniygi, kjer je palatalizacija izpričana na vzglasju tretjega zloga. V Q luči podanih ugotovitev je oblika najverjetneje analoškega nastanka po preostalih v dvozložnih dajalnikih (tj. prvotnih mestnikih) ednine tipa thindze.36 N 1 Krajšave Z A ang. = sodobno angleško; angl. = anglijsko; got. = gotsko; kimr. = kimrijsko; lat. = p latinsko; nth. = northumbrijsko; pfriz. = prafrizijsko; pgerm. = pragermansko; pkelt. 1 = prakeltsko; riustr. = riustrinškofrizijsko; sat. = saterlandsko; sfriz. = severnofrizij- s sko; smger. = severnomorskogermansko; srang. = srednjeangleško; stang. = staro- K angleško; stfrank. = starofrankovsko; stfriz. = starofrizijsko; stisl. = staroislandsko; i stsaš. = starosaško; stvn. = starovisokonemško; zfriz. = sodobno zahodnofrizijsko; 1 zgerm. = zahodnogermansko; zsaš. = zahodnosaško. —i • 2 1 1 Viri in literatura 2 AFG = Willem Lodewijk van Helten, Altostfriesische Grammatik, Leeuwarden, 1890. (http://www.wumkes.nl, dostop 23. 9. 2011.) AFW = Dietrich Hofmann - Anne Tjerk Popkema, Altfriesisches Handwörterbuch, Heidelberg: Universitätsverlag Winter, 2008. Braune 1987 = Wilhelm Braune - Hans Eggers, Althochdeutsche Grammatik, Tübingen: Max Niemeyer Verlag, 41987 ('1886). Bremmer 2009 = Rolf Hendrik Bremmer Jr., An Introduction to Old Frisian, Amsterdam - Philadelphia: John Benjamins Publishing Company, 2009. 35 Medglasna palatalizacija je nedvomno povezana s splošno šibitvijo samoglasnikov v nenaglašenih zlogih, ki se kot najvidnejša odraža v sinkopi. Tipološko primerljivo je staroirsko stanje, kjer do t. i. tretje palatalizacije prihaja izključno pred reduciranim sprednjim polglasnikom, ki je bil nato sinkopiran (npr. stirs. Coithirche [kofr'r'x'e] 'Patrik' < *ko9Yx'e < *ko9r'sinkx'e < *ko9ri_x'e). 36 Odsotnost palatalizacije v rTke 'kraljestvo' < *rikijan (stang. rTce) in Ded rTke < *nkij& ni pričakovana, saj v tem tipu ni nikdar prišlo do apokope izglasnega *-T < * j (kot ende 'konec' < *&ndT < *and-ij-az) in je bil v času nastopa palatalizacije *k zagotovo palatali-ziran (prim. ITmn rTtsa, rTtse < *rTk'iju < *rTkijo). Morda je bil *c s *k zamenjan po analogiji z oblikami, kjer se je samostalnik *rTkijan pojavljal kot drugi del kompozita, npr. v pogostem keningrTke 'kraljestvo'. Campbell 1959 = Alistair Campbell, Old English Grammar, Oxford: Clarendon ^ Press, 1959. de Vaan 2011 = Michiel de Vaan, West-Germanic *ai in Frisian, v: Thi timit lof: ® Festschrift für Arend Quak zum 65. Geburtstag, ur. Guus Kroonen idr., Am- ^ sterdam - New York: Rodopi, 2011 (Amsterdamer Beiträge zur älteren Germanistik 67), 301-314. Hock 1991 = Hans Henrich Hock, Principles of Historical Linguistics, Berlin -New York: Mouton de Gruyter, 21991 (4986). Hoekstra 2001 = Jarich Freark Hoekstra, An Outline History of West Frisian, v: Handbuch des Friesischen = Handbook of Frisian Studies, ur. Horst Heider Munske, Tübingen: Max Niemeyer Verlag, 2001, 722-734. Hogg 1979 = Richard Milne Hogg, Old English Palatalization, Transactions of the Philological Society (1979), 89-113. Hogg 1992 = Richard Milne Hogg, A Grammar of Old English I: Phonology, Oxford - Cambridge (USA): Blackwell, 1992. Krogh 1996 = Steffen Krogh, Die Stellung des Altsächsischen im Rahmen der germanischen Sprachen, Göttingen: Vandenhoeck und Ruprecht, 1996 (Studien zum Althochdeutschen 29). MEG = Joseph Wright - Elizabeth Mary Wright, An Elementary Middle English Grammar, Oxford: Oxford University Press, 21928 (11923). Stiles 1995 = Patrick Stiles, Remarks on the 'Anglo-Frisian' thesis, v: Friesische ^ Studien II, ur. V. F. Faltings - A. G. H. Walker - O. Wilts, Odense: Odense « University Press, 1995, 177-220. Remarks on the palatalization of velars in Old Frisian Summary Early Proto-Frisian *k (< Proto-Germanic *k), *g (< PGmc. *g after nasal, West Germanic geminated *gg < PGmc. *g /_*j) and *y (< PGmc. *g) were subject to palatalization, the result of which were palatal *c, *j respectively (with further development into the biphonemic sequences /te/ and /^/) and merger with old *j < PGmc. *j in the case of palatalized *y. Based on the evidence of Old Frisian dei 'day' < *d&y vs. wegk 'horse' < *uig'g' < *uig'g'i and werkth 'works' < syncopated *uyrkp < *uyrk'ip vs. breith 'draws' < sync. *brejp < *brejip < *breyip, this merger must have been simultantaneous, so that *y' = *j. From the distributional pattern of forms with palatalized and unpalatalized reflexes, it must be inferred that PFris. palatalization was a gradual process, which began in anlaut, where it occurred in front of all front vowels as they existed after PGmc. *e' > PFris. and the subsequent fronting of PGmc. *a > PFris. but before the unrounding of umlauted vowels (OFris. tserl 'man', tsetel 'cauldron', tsivia 'to fight', jeve 'gift' < *yebu but ges 'geese' < *gats/*g&s, kening 'king' < *kyniyg). From there it progressed towards the anlaut of the second syllable, where its effect was weakened so that it only affected *k and *g if followed by *j or *i (i.e., the most J conducive environments to palatalization). In the case of *y, however, there is no W similar restriction (cf. deies < *dxjxs); furthermore, due to the extreme sensitivity N of the voiced velar fricative to the adjacent front segment it is additionally affected 1 by progressive palatalization in auslaut of the first syllable (OFris. dei < *dxj, neil Pn 'nail' < *naglaz • with the consonantal value of the resonant introduced from the 0 oblique cases, breida 'to draw' < *breydan). On the evidence of blodich 'bloody', s letheges (Gsg of lethich 'empty'), etc., it must be concluded that the process of L palatalization did not reach beyond the immediate inlaut. This state of affairs is partly blurred by analogical (mostly interparadigmati-cally motivated) processes of the type kerva 'to carve' for **tserva < *kerbanan • past ptcp. korven, past ptcp. breken 'broken' (alongside bretsen) • inf. breka, or allomorphy; e.g., past ptcp. gendzen 'gone' < *gaygina- alongside gangen < *-ana-. The coexistence of palatalized and unpalatalized forms such as retsa ~ reka Z 'reach', brendza ~ brenga 'bring', etc. must be due to analogical reintroduction of A the unpalatalized velar into the infinitive from the 2nd and 3rd person singular of p the present indicative, where depalatalization was regular in front of a consonant 1 (palatalization *uyrk'ip 'works' > syncope *uyrk'p > depalatalization *uyrkp). The S complete absence of palatals in absolute auslaut (wegk 'horse', egg 'edge', benk K 'bench', brek 'breeches') can be accounted for either on grounds of relative chro-i nology, so that apocope antedates palatalization (*eggju, *uiggi > apocope *egg, 1 *uigg > OFris. egg, wegk; in this case it must be assumed that velars would not have • been sensitive to front rounded vowels that emerged as a result of i-umlaut), or by 1 a general tendency to depalatalize all palatals that stood in absolute auslaut after • the operation of apocope (*agjo 'edge', *uegjan 'horse' > palatalization *eg'g'ju, 2 *uig'g'i > apocope eg'g'(j), *uig'g' > depalatalization *egg, *uigg > OFris. egg, wegk). Slovenščina kot neposlednji jezik: revitalizacija pojma 'J2'* Velemir Gjurin X m Cobiss: 1.03 a Drugi jezik je govorcu ali tuj jezik, ki ga nekaj že zna, ali, manj tipično, prvi jezik, ki ga nekaj še zna, ko se je z vsaj delom vsakdanjega okolja primoran sporazumevati v njem. h« Ključne besede: večjezičnost, definicija drugega jezika, jezikovno priuče-vanje šoloobveznih priseljencev, gojenje domicilnega jezika, slovenščina kot drugi jezik, jezikovna politika v Sloveniji O Slovenian as a non-last language: the 'L2' concept revisited One's second language is either a foreign language one has some fluency in or, less typically, one's first language affected by attrition, when one cannot but use it as a daily means of exchange with parts of one's environment. Keywords: plurilingualism, second language definition, L2 acquisition in mi -grant education, national language maintenance, Slovene as a second language, language policy in Slovenia, language politics in Slovenia SLOVENŠČINA KOT PRVI JEZIK - slovenščina kot jezik tistih, ki so jo v de-tinstvu v procesih primarne socializacije usvojili spontano (»naravno«, tako rekoč nezavedno in nehote) in ostali njeni nosilci, tako da se po njih kot jezikovni skupnosti lahko kot vrsta kulturne dediščine prenaša v nove generacije, ali ki so se je enako dobro (in ponotranjeno) naučili pozneje in po drugačni poti. Ob ustreznih okoliščinah je ljudem mogoče postati imetnik po več prvih jezikov ali katerega izmed njih, tudi tistega, ki je bil sprva edini prvi, pozabiti. Tipični glavni učitelj prvega jezika (J1) je otroku družinsko-rodbinski krog, od tod starejši blizupomenki izraza J1, materinščina in materni jezik (v nasprotju z materin jezik, ki je J2 določene matere ali povprečka neke množice mater, in z materinski jezik, ki je način rabe jezika, * Junija 2010 sem bil kot vodja Sektorja za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo RS povabljen k sooblikovanju razlag - podobne naj bi bile leksikonskim geslom - za dobrega pol ducata izrazov, ki jih je želela poenotiti pri Ministrstvu za šolstvo in šport RS delujoča Delovna skupina za področje integracije migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v RS. Tu sta, nespremenjena, objavljena opisa, kakršna sem v DSIM prispeval, ko sem bil februarja 2011 zaprošen za lastno pisno zasnovo očitno najteže uskladljivega gesla: tistega z definicijo slovenščine kot drugega jezika. Angleški povzetek je ubeseden za to objavo in tako, da opisa dodatno osvetljuje. ^ kakršen se pripisuje materam). Čeprav človekova materinščina ni nujno jezik nje-^ gove biološke matere, in celo lahko ni j ezik nikakršne njegove matere, j e namesto o N materinščinah pravega večjezičnika z nekaterih vidikov pripravneje govoriti o nje-1—1 govih J1, od katerih nemara sam šteje za materinščino le enega, nemalokrat tistega, ^ ki je kronološko prvi J1. Pravi dvo- in večjezičniki se svojih dveh ali več J1 mnogi 0 naučijo spontano (»iz življenja«) v predpubertetnem otroštvu (detinstvu - en J1 npr. s poberejo doma, drugega na ulici); bolj redki, dasi spet ne ravno bele vrane, si zmo-L rejo nov J1 usvojiti starejši, ko večina ljudi tolikšnega ponotranjenja ni več zmožna ° (pač pa je zmožna priučitve, tudi visoko kakovostne, tujemu ali drugemu jeziku). v Enojezičnikov J1 je v prototipskem zgledu njegov edini jezik, toda enojezični so tudi ljudje, ki se le nekaj malega naučijo kakega tujega jezika. Od tod dalje (J1+TJ, 1 tj. obvladanje svojega jezika plus nezanemarljivo znanje kakega tujega jezika) do prave dvojezičnosti (dva J1) se razprostira neznanska paleta konkretnih pojavnih Z oblik delne (tj. neprave) dvojezičnosti, med katerimi znaten delež zavzema notranje A heterogeni tip J1+J2 (več gl. v geslu slovenščina kot drugi jezik). P 1 SLOVENŠČINA KOT DRUGI JEZIK - slovenščina, kakor obstaja in se razu-S meva (dojema, proučuje, poučuje ...) v razmerju do tistih njenih govorcev, katerim Pn ni (vštevši pomenski možnosti 'ni več' in 'še ni') prvi jezik, a jim je v vsakdanjem 1 življenju zavoljo rednega stika s slovensko govorečim okoljem neizogibno sredstvo 7 za sporazumevanje. Tipično je okolje fizično neposredno in večinsko govori slo- • venščino kot prvi jezik (J1); to dobro ponazarja primer priseljenca za stalno v Slo-o venijo, čigar prvega jezika ne zna v Sloveniji razen njega nihče. Primer z drugačne • skrajnosti je redno sporazumevanje na daljavo med neslovenskima, a svoječasno v 2 Sloveniji bivajočima družinama različnih prvih jezikov, ki zdaj živita ena sredi Južne Amerike, druga sredi Azije, in ki je slovenščina vsem njunim članom J2, a hkrati najpripravnejši skupni jezik (lingua franca). Podobno široko je treba razumeti preostale sestavine definicije, vštevši zgolj implicirane, kakršna je vzrok neizogibnosti. Za Egipčana z zasebno zobozdravniško ambulanto v Ljubljani vsakdanje življenje zaobjema zakonsko predpisano občevanje v slovenščini s slovenskimi pacienti, in tak primer ima s primeri v Slovenijo priseljenih šoloobveznikov skupnega več kakor s primerom slovenskega izseljenca v Avstralijo, ki mu je slovenščina, v detinstvu njegov materni, prvi in edini jezik, s časom atrofirala v drugi jezik, neizogibnost njegove rabe slovenščine v vsakdanjem življenju pa je omejena na nravno in čustveno nujo pogovarjanja z onemoglim očetom v domači negi, govorečim v senilni starosti (spet) samo slovensko. Kar bistveno določa J2 nasproti J1, ni naposled niti njegova kronološka drugotnost, temveč objektivna in/ali subjektivna rangiranost J2 na mesto pod J1 zaradi manj suverenega obvladovanja J2 (»in/ali« zato, ker je včasih subjektivna zaznava ali hotenje v navzkrižju z objektivno dejstvenostjo, npr. ko izseljenec šteje svoj materni jezik za svoj prvi jezik, daravno ga komaj še lomi, ali pa ko upravna birokracija socioinženirsko vpisuje potujčevanemu prebivalstvu v dokumente njegov J2 kot J1). Pravni položaj J1 in J2 prispeva h kompleksnosti konkretnega primera, ni pa bistven za definicijo J2, in slovenščina kot J2 v dvojezičnih občinah Istre in Prekmurja je zgolj specifična oblika širšega pojava. Vpričo pravne reguliranosti sta v teh občinah tako avtohtoni manjšinec kakor pripadnik slovenske večine še teže sploh lahko brez J2 (tj. slednji brez znanja madžarščine ^ oz. italijanščine, prvi pa brez znanja slovenščine). Priseljenec lahko shaja brez je- jh zika okolja - torej brez J2, zgolj s svojim(i) J1 in morebitnim(i) J2, prinesenim(i) ® iz prejšnjih okolj - v dveh dokaj različnih primerih. Prvi je družbena anomalija, ^ da priseljenec živi v getu (in getoiziran tudi dela), pri čemer je manj uzaveščena varianta getoiziranosti bivalna, delovna, družabna in sploh vsakršna jezikovnoob-čevalna vključenost zgolj v vladajoči sloj z nedomicilnim, a dominantnim jezikom (ponazarjalno čist primer: pripadnik kolonizatorske uprave na podjarmljenem dru-gojezičnem ozemlju, če mu komunikacija z domačim prebivalstvom ni potrebna ali jo lahko opravi v svojem jeziku, po potrebi s pribočnim prevajalcem). Drugi je družbotvorno idealen, ko namreč priseljenec jezik priseliščnega okolja bodisi usvoji po spontani naravni poti v detinstvu ali pa se mu do kakovosti, značilne za odroj -stvene govorce, priuči pozneje, tako da postane pravi dvojezičnik, tj. govorec dveh J1 (materni jezik mu je tedaj lahko kot kronološko in identitetno prvi »prvi prvi jezik«). Obe ti obliki brezdrugojezičnosti sta obilo izpričani v slovenski zgodovini in sedanjosti, še bolj pa so izpričane njune posamezne značilnosti kot sestavinski transfer v sicer bolj zamotane sociolingvistične situacije. Te so recimo lahko pre-oblike „getovske brezdrugojezičnosti", ki jih zaznamuje dvoje vektorjev, namreč da je konkretni priseljenski J1 slovenščini dominanten in zato dosti Slovencem J2 (npr. v preteklosti nemščina, danes angleščina, prim. tudi italijanske priseljence v zaledje slovensko-italijansko dvojezičnih občin) ali da je priseljenski J1 slovenščini najbliže soroden in s tem do določene stopnje razumljivosti podoben (v primeru priseljencev s t. i. srbohrvaškega makrojezikovnega ozemlja sta za nameček vektorja N kumulativna); ob navzočnosti enega ali obeh teh vektorjev se utegne priseljenec W zadovoljiti z zasilnim razumevanjem na podlagi jezikovne blizkosti ali s tem, da H' izsili jezikovni preklop pri slovensko govorečih, ti pa utegnejo preklopiti tudi mimo priseljenčeve želje in celo kontra njej (zabaven pojav so prevajalsko uslužni nepo-zvani vtikljivci v pogovor). Vse to in še marsikaj vpliva na priučevanje slovenščini kot J2 zunaj šole in s tem na njeno vlogo v šolstvu. V eni skrajnosti je slovenščina kot J2 namreč praktično isto kot TJ (tuj jezik). Izraz J2, zaletelo že zgodaj privzet v poučevanje angleščine po vsem svetu (iz bolj ali manj istih angleških učbenikov, uporabljajočih samo angleščino in namenjenih med drugim poučevanju v državah kot Indija in ZDA, kjer je angleščina mnogim domačinom oziroma priseljencem res J2), pravzaprav po svojem nastanku v angleščini ni nič drugega kakor TJ, nato šele so pojem, na katerega naj se izraz J2 natančneje omeji, različne vede, šole in znanstveniki iskali in ga še iščejo; medtem pa je izraz posvojila tudi politika, predvsem kot prvino modnega politično neoporečnega besednjaka, in dobro bi se bilo splošno zavedeti tudi tega, da je izraz J2 danes že krepko v službi preračunljivo ali naivno hotenega delanja angleščine za samoumevni globalizacijski J2 (tudi skozi šolski sistem: v Sloveniji, na primer, je z zakonom o maturi toliko kot odpravljena pravica do visokošolskega izobraževanja slovenskim državljanom, če niso na državnem izpitu izkazali znanja angleščine kot J2). Kljub svojim slabostim je termin slovenščina kot J2 zlasti glotodidaktično lahko koristen - med drugim ob zavedanju, da niti približno ni vsakemu dejanskemu priseljencu v Slovenijo, še manj vsakemu njegovemu potomcu, njegova slovenščina kot J2 tako oddaljena od slovenščine kot »drugega ^ (ali tretjega itd.) J1«, da bi bil zanj potreben poseben pouk. V mnogih primerih je W namreč pri pouku šoloobveznikov, ki se pravim dvojezičnikom šele približujejo, N smiselno upoštevati zgolj isto, kar je treba tudi pri govorcih slovenskih narečij in 1—1 mestnih govoric: spoštovati njihov identitetno prvi jezik oz. narečje - vštevši strpno ^ razumeti morebitne negativne interference v (knjižno) slovenščino - in ga po moO žnosti znati ad hoc primerjalno vključevati v poučevanje slovenskega (knjižnega) s jezika, seveda ne le pri urah slovenščine, temveč vseh predmetov (strokovno izrazje L je zgolj najbolj samorazvidni prispevek k poučevanju slovenščine zunaj predmeta Q samega). V Z Slovenian as a non-last language: the 'L2' concept revisited* Summary A p 'Second language' (L2) is a particular language L {say, Slovenian} considered in i relation to those of its speakers (1a) who did not {e. g. most first-generation (1G) S immigrants to Slovenia}, or (1b) who did not sufficiently well {e. g. some 2G imps migrants to Slovenia}, learn it "unawares" during (the "critical period" in) their in- 1 fancy and childhood (as the typical Ll-speaker does), or (1c) who have through lan-7 guage attrition ceased to be its fluent Ll-speakers {e.g. a Slovenian who emigrated • overseas during pubescence and remigrated to Slovenia as a senior citizen}—the o three groups can be thought of as being on their ("interlingual") way to achieving • (lc: recovering) native-like fluency and thereby joining the Ll-speakers, possibly 2 carrying over a slight accent, just as some native speakers retain features of their L-dialect {in Slovenia, like mutatis mutandis elsewhere, numerous 1G immigrants never come close to near-native-like competence in Slovenian, but there is also a substantial percentage of complete (am)bi- or plurilinguals and -culturals, largely from the ranks of 1.5G, fewer from among those who had to cope with L2 acquisition in adulthood}—(2) yet who are somehow (the reasons include attitudinal and emotional urges and are not always extraneous) pressed (not necessarily coerced) into using it as they are regularly in contact with, typically because they live and/ or work amidst or with, people (in borderline cases just one person) for whom the L is an L1 or with whom they share it as a lingua franca. Criterion (1) primarily distinguishes 'L2' from the 'Ll' concept, and (2) from 'FL' ('foreign language'). Both criteria, (2) in particular, require many explanatory footnotes (and possibly an occasional arbitrary decision: whereas having to use an FL regularly (namely during lessons) because it is a school subject does not per se [sic] constitute it the learner's L2, an FL used by an inferior career interpreter at work perhaps does constitute it their L2 inasmuch as they are expected to wield it with an Ll-fluency, nor can they avoid using it). For an L actually to be a speaker's L2, a degree of functional fluency is a prerequisite, or else the L must, at best, be their FL, no matter how hemmed-in by the L the speaker may be at that stage (and if the speaker is an immigrant school-goer, they should be taught it as an FL). Two people who share no L1 may find the L2 they do share their most comfortable lingua franca and hence be "internally pressured" to use it (sending each other e-mail, for instance) although ^ residing in countries where the L is otherwise nonexistant (when the L happens to jh be a 'world language', then it is usually present in the "wider community", but as ® long as being the two communicators' lingua franca does not stop English from ^ simultaneously being their L2 (cf. ESL), the same double character must hold true of a minor language {say, Slovenian}). Such overlappings need to be understood 1—1 by politicians, civil/public servants, linguists and others who play with the term L2 as policy and opinion makers. Being 'not-L1 and not-FL', the 'L2' concept canNOT in its manifestations be defined automatically by: (i) its being chronologically acquired second (witness Józef Korzeniowski's perfectly L1 English {a Slovenian parallel: Louis Adamič}); (ii) its being subjectively (wishfully, willfully, naively, manipulatively ..., whether by the speaker or by someone else) declared L2 (without, or at variance with the findings of, proper case-to-case linguistic testing that includes screening for the speaker's FLs and Lis {hence the absurdity of the idea that the Slovenian administration should extend its support measures generally across the school-aged population of 3G immigrants}; (iii) its having a particular legal status {thus, neither Slovenian nor Hungarian/Italian is automatically an L2 of either majority or minority speakers in the officially bilingual municipalities in Slovenia, no more than any L, e. g. Slovenian in Slovenia, is its native speakers' L1 purely because it is constitutionally proclaimed official in the country of their domicile—yet such beliefs are maintained by some Slovenian linguists}; (iv) its ^ speakers' linguistically accidental properties, such as citizenship, domicile, (social) standing (including migrancy), ethnic origin ...; (v) its also being the L1 of a no- Z ticeable number (or any number, zero included) of speakers physically present in W the geographic area {there are few native or Li-speakers of English in Slovenia, H' nonetheless Slovenia is comparable to countries like the Netherlands and Denmark as far as exposure to English outside school and internal functions of English in Slovenia go, making English all but the L2 of the country}. Features such as i-v add to the complexity of situations that policy makers want to solve through social engineering; however, they are not distinctive features of L2 as a valid (socio)lin-guistic concept. {In Slovenia, their misunderstanding has contributed to the costly and counterproductive (but trendily newspeakish) administrative language policies whose single "success" seems to be a statutory, though very likely unconstitutional, inauguration of English "as a global L2": Slovenian citizens cannot enroll at a Slovenian university unless they have passed a state-controlled but untested test in a foreign language, while the entire system of education is geared so that the foreign language chosen by the examinees is almost exclusively English and so as to further anglicize tertiary education.} Ocene in poročila Model zgodovinskega slovarja Jožica Narat Ključne besede: stara knjižna prekmurščina, zgodovinsko slovaropisje, časopisni jezik m Cobiss: 1.19 a Natalija Ulčnik, Začetki prekmurskega časopisja: besedje Agustičevega časopisa Prijatel, Bielsko-Biala idr.: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, 2009 (Zora 67), 410 str. h« V knjigi je predstavljeno Agustičevo življenje in delo, s poudarkom na njegovem časopisnemjeziku, ki pomeni v okviru stare knjižne prekmurščine novost. ^ Osrednji del knjige je model zgodovinskega slovarja s teoretičnim uvodom in jezikoslovnim komentarjem. Model bi bil z določenimi popravki sprejemljiv, pomanjkljive pa so pomensko-oblikoslovne informacije o besedah, saj jih je v slovarju kar polovica takih, ki se v izvirniku pojavijo samo enkrat. A model for a historical dictionary This volume presents the life and work of Imre Agustic with an emphasis on his journalistic language, which represented an innovation in the old standard Prekmurje Slovenian. The central part of the book is a model of a historical dictionary with a theoretical introduction and linguistic commentary. The model would be acceptable with certain corrections; semantic and morphological information about the lexemes is deficient because half of the lexemes in the dictionary appear only once in the original material. Key words: old standard Prekmurje Slovenian, historical lexicography, journalistic language Obsežna monografija mlade mariborske slovenistke Natalije Ulčnik z naslovom Začetki prekmurskega časopisja je razdeljena na štiri dele. V prvem delu nam predstavlja življenjsko in delovno pot Imreja Agustiča, prvega prekmurskega publicista, in njegov časopis Prijatel z znanimi podatki ter vsebinskimi in jezikovnimi značilnostmi. V drugem nas seznanja z zgodovino prekmurskega slovaropisja, pri čemer upošteva tudi vse tiste slovarje iz osrednjeslovenskega jezikovnega prostora, ki vključujejo prekmurščino. Pri tem posebno pozornost posveča umeščenosti Agustičevega časopisnega jezika v slovarje. V pregledu se posvečam zlasti tretjemu in četrtemu delu knjige, tj. slovarju jezika Agustičevega časopisa Prijatel. Uvod v slovar, ki predstavlja zasnovo slo- ^ varja in jezikoslovne značilnosti izpisanega gradiva, obsega 36 strani, slovar pa w okroglih 200 strani. Na platnicah nas z vrednostjo knjige seznanja Marko Jesenšek, mentor av- 1—1 toričinega doktorskega dela, na osnovi katerega je nastala pričujoča monografija: ^ »Izdelana je posebna slovaropisna metodologija, ki vključuje opozarjanje na jezi- 0 kovno-stilne prvine prekmurskega besedja, izhajajoče iz nove jezikovne funkcije in s poimenovalne potrebe, pri tem pa sta izpostavljena funkcijskozvrstni in besedoslov-L ni vidik [...] Slovenistika [...] dobiva z monografijo Natalije Ulčnik [...] premišljen ° teoretični model za sestavljanje zgodovinskega slovarja - delo je torej pomembno v tudi z vidika aktualizacije zgodovinskega slovaropisja na Slovenskem.« Z 1 Domači slovarski zgledi. Avtorica izpostavlja štiri domače slovarske zglede: Slovar stare knjižne prekmurščine (SSKP) Vilka Novaka iz leta 2006 (njegov poskusni Z snopič iz leta 1988 je vzela za osnovo, sam SSKP pa za primerjavo), poskusni A snopič Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja Majde Merše, p Franceta Novaka in Francke Premk iz leta 2001 (terminološki in frazeološki razi delek, opozarjanje na tiskarske napake, število pojavitev, sočasne sopomenke in S protipomenke), poskusni zvezek Slovarja govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazaijami Petra Weissa iz leta 1998 (uvodne oblikoslovne pregledni- 1 ce in dokumentarni razdelek) in Slovar jezika Janeza Svetokriškega Marka Snoja 7 iz leta 2006 (poudarek na prikazu oblikoslovja besede). V veliko pomoč pri po- • menskem določanju besed ji je bil Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), o pri prepoznavanju temeljnih pomenskih zakonov pa si je pomagala z monografijo • Franceta Novaka o samostalniški večpomenskosti. Od tujih zgodovinskih slovarjev 2 so v seznamu literature navedeni prvi zvezki slovaškega in kajkavskega slovarja ter članek o digitaliziranih poljskih slovarjih. Obseg. Slovar Natalije Ulčnik obsega skoraj 200 strani (168-366), kar je za samo šest popolno izpisanih strani poskusne številke časopisa Prijatel formata A4 zelo veliko. Ta številka sicer obsega 8 strani, a na dveh sta celostranski sliki. V slovarju je kar 1254 iztočnic, od tega 25 lastnoimenskih - kar je za časopis malo - in 75 podiztočnic. Kar nekaj zemljepisnih lastnih imen najdemo med občnoimenskimi iztočnicami v obliki besednih zvez: horvački orsag ipd. Med iztočnice so vključene tudi krajšave (npr. cm., m., frt, kr), kar je dobra rešitev. Iztočnice so prečrkovane iz madžarskega pisnega sistema v današnjega slovenskega. Praviloma so enobesedne tudi v primerih, ko so v besedilu pisane narazen: na-goustom, nahitroma, gorivzeti, dolipovehnjen, potakšem, vsegaveč itd. V tovrstnih primerih - zanje bi lahko rekli, da pomenijo prehod iz besedne zveze v besedo, nanje pa naletevamo v vseh zgodovinskih obdobjih in tudi danes v najsodobnejših slovarjih, in to ravno zaradi njihove zelo izrazite motivacije (prim. različne, celo nasprotujoče si rešitve v SSKJ in SP 2001) - bi pričakovali vsaj kazalko ali pa opozorilo na pisanje narazen v oklepaju takoj za iztočnico. Izjema v pisanju iztočnic so primeri malo ništeri 'malokateri', kak koli 'kakor koli' in kakši koli 'kakršen koli', pa še ti bi lahko bili zapisani skupaj. Redki so tudi iztočniški zapisi z vezajem: Franklin-tivarištvo 'Franklinova družba', meter-mertuk 'meter', pravde-podstava ^ 'zakonski predlog'. Če je zapis varianten, je v iztočnici navedena pisna dvojnica jh (pravdepodstava). Spodaj so navedeni primeri z vezajem, obravnavani kot besedne ® zveze. Kakih 50 iztočnic je dvojničnih: na prvem mestu je pogostejša beseda, na drugem manj pogosta, ki na svojem pravem abecednem mestu praviloma s kazalko 1—1 opozarja na mesto obravnave. V sedmih tovrstnih primerih kazalke ni. Nekaj dvojničnih iztočnic pa ni pravilnih, npr. boug, bog: obe pojavitvi - ed. daj. bogi, tož. boga - sta vezani na boug, torej dvojnica bog ni dokumentirana. Napačna je tudi kazalka bog gl. boug - pravilna bi bila boga gl. boug, a je vprašanje, če je potrebna. Podobno je še pri rejč, reč in rouka, roka. Če imajo homonimne iztočnice različno oblikoslovje, niso oštevilčene, bi pa bilo to bolj pregledno; tako se ločujejo samo po oblikoslovnem podatku in besedno-vrstni oznaki (npr. ka koga vpraš. zaim.; ka koga ozir. zaim.; ka vez.). Homonima sta tudi močti' 'moči' in močti2 'morati', saj med njima ni pomenske povezave, čeprav bežni pregled slovenskih narečij kaže, da na Dolenjskem, Notranjskem, Štajerskem in v Prekmurju mogel pomeni 'lahko' in 'morati', kar sili na misel, da moči in morati izhaja iz iste besede, torej da gre za zgodovinsko večpomenskost (prim. Snoj 2003: morati). Kot dve besedi (moči in morati) ju predstavlja tudi Snojev Slovar jezika Janeza Svetokriškega, čeprav nedoločniški obliki nista izpričani, druge oblike pa so prekrivne. O merilih za razmejevanje enakopisnosti in večpomenskosti ^ avtorica ne govori. Abecedni red gesel ne drži vedno: gesla več, večer, večerni in večevnost spa- Z dajo pred večina, večkrat pa pred vedeti. Prečrkovanje glasov stare knjižne prekmurščine. Agustič je večino svojih del napisal z madžarskim črkopisom, zato je koristna preglednica glasov stare knjižne prekmurščine (str. 145-146), ki se v glavnem prekriva s preglednico, objavljeno v poskusnem snopiču Slovarja stare knjižne prekmurščine leta 1988, kar pomeni avtoričin trezni uvid v delo predhodnikov. Avtorica dosledno prepisuje e z ej in o z ou in na to v točki 5.4 tudi izrecno opozarja. V Slovarju stare knjižne prekmurščine prečrkovanje ni bilo dosledno izpeljano. Pregibnostni vzorec. Pri pregibnih besednih vrstah je tako kot v večini slovarjev takoj za iztočnico naveden podatek o pregibnostnem vzorcu: za samostalnik rodilniška oblika, za pridevnik končnica za ženski in srednji spol v imenovalniku ednine, za glagol 1. oseba ednine sedanjika. Kdaj se je kak podatek izmuznil, npr. pri iztočnici klafter, kjer je navedena rodilniška oblika -tra, manjka pa manj pogosta oblika -a. Naglas. Iztočnice niso onaglašene, informacijo o naglasu pa dobimo v dokumentarnem razdelku na koncu slovarskega sestavka, tj. iz drugih slovarjev. S tem avtorica posredno pove, da se sama z naglasom ni ukvarjala, do podatkov drugih slovarjev (SSKP, Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja, Fliszarjevih madžarsko--ogrskoslovenskih slovarjev in ogrskoslovensko-madžarskega, Novakovega Slo- ^ varja beltinskega prekmurskega govora, Mukičevega Porabsko-knjižnoslovensko--madžarskega slovarja, Slovarja slovenskega knjižnega jezika) pa s tem ohranja kritično distanco, kar je strokovno korektno. ^ Število pojavitev. Podatek je naveden za besednovrstno oznako, manjka le pri za- 0 imku in morfemu se. Veliko je iztočnic z eno samo gradivsko pojavitvijo besede s - naštela sem jih 628, kar je polovica od skupno 1254 -, zato ni nič nenavadnega, L da pričakovana pomenska zgradba ni popolnjena, da velikokrat manjkajo izhodiščni ° pomeni in so izpričani le posamezni drugotni. Iztočnic z več kot 10 pojavitvami je v 86, od tega samo tri z več kot sto pojavitvami (bidti - 199; i, vez. - 138; v - 102). Številčno močnejše so nepolnopomenske besede: vezniki, predlogi, zaimki, členki. 1 Najpogostejše polnopomenske besede so eden, štev. (55), poslavec in spravišče (po 30), orsag (24), orsački in den, m (po 20), pravda in kral (po 18), mesto (17), merZ tuk (16) itd. O pomenski strukturi večine besed torej ne moremo izvedeti veliko, saj A je njihovih pojavitev preprosto premalo. P i Oblikoslovje. V uvodu k slovarju so popisani paradigmatski vzorci, pri tem je veS liko oblik pokomentiranih. Avtorica to utemeljuje: »Oblikoslovne preglednice so nastale kot dopolnilo oblikoslovnega zaglavja in so namenjene tvorbi v časopisu 1 nerabljenih oblik« (str. 147). Slovarski sestavek ima v zaglavju oblikoslovni popis 7 zajetih oblik, ki so v uvodnih preglednicah natisnjene krepko, »kot dopolnilo« pa so • v navadnem tisku iz preostalih številk Prijatela navedene manjkajoče oblike. Z ena-o kim (pokončnim) tiskom so navedene dopolnilne oblike tudi iz Pavlove rokopisne • prekmurske slovnice (Vend nyelvtan, 1942), kar pa je sporno, ker je slovar avtorski, 2 ne sistemski. V oblikoslovnem zaglavju so navedena tudi mesta vseh oblik, kar bi bilo smiselno pri neregularnih pojavitvah - to načelo upošteva poskusni snopič Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja -, natančno navajanje mest prav vseh oblik pa bo pri obsežnejšem gradivu zelo zamudno oz. negospodarno. Med besednimi vrstami izstopa samostalnik, kar avtorica povezuje z Agusti-čevo težnjo po zgoščenem izražanju, vendar moramo ob tem pripomniti, da je za samostalnik značilno, da je najbolj pogosta besedna vrsta. V primerjavi s tradicijo ima osebni zaimek v tem slovarju za 3. osebo posebno iztočnico za ednino (on, ona, ono) in posebno za množino (oni), kar z vidika sistema ni upravičeno, res pa je prikaz preglednejši. Krajšava drug. zaim. (npr. ov, ova, ovo) ni nikjer razvezana. Če se besedi v zvezi spremeni besedna vrsta, je na to spremembo opozorjeno: glih prisl., v zvezi či glih: v vezniški rabi. Vezljivost. Izrecnih podatkov o vezljivosti ni, kar je velika pomanjkljivost. V poskusnem snopiču Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in v We-issovem slovarju govorov Zadrečke doline so vezljivostni podatki predstavljeni pri vsaki pomenski enoti posebej. Sicer paje pravkar izšla že druga, skrajšana izdaja vez-ljivostnega slovarja slovenskega knjižnega jezika avtorice Andreje Žele, tako da modelov za prikaz vezljivosti tudi pri nas ne manjka. Sodobne knjižne ustreznice. Praviloma jih slovar navaja na začetku razlagalno- ^ -ponazarjalnega dela. Če je pomenskih enot več in jih pokriva ista sodobna ustre- jh znica, je ta navedena kot posebej izpostavljena pred pomensko členitvijo. Izpeljava ® ni vedno dosledna: pri iztočnici dugovanje je ustreznica zadeva izpostavljena v po- ^ sebni vrstici, prvi oštevilčeni pomen je razložen kot 'kar je, se dogaja in je predmet določene obravnave, zlasti uradne', medtem ko ima drugi oštevilčeni pomen najprej 1—1 razlago 'kar je v zvezi s predmetom, kot ga določa prilastek', za podpičjem pa je sodobna ustreznica dogodek. Ker ustreznica zadeva ne pokriva obeh pomenskih enot, bi morala biti zapisana za številko 1 in pred pomensko razlago, ustreznica dogodek pa za številko 2 in pred pomensko razlago. Med sodobno knjižno ustreznico in slovarsko razlago je podpičje, a ne vedno; ni ga npr. pri glagolu nameniti in še kje. Pomenske razlage. Večinoma so povzete po SSKJ, včasih nekoliko okrajšane ali spremenjene, nekajkrat pa tudi zgrešene. Izhodišče pomenske analize glagola bidti je SSKJ, vendar je njegovih pet (V) pomenskorazvrščevalnih skupin močno zredu-ciranih. Upravičeno sta ukinjeni enoti II (brezosebno) in III (osebno ali brezosebno), ker pomensko spadata v skupini I in V, ki sta ohranjeni, a je njuna notranja razčlenitev problematična oz. slaba. Razlaga prve pomenske enote se prekriva z razlago v SSKJ: 'izraža materialno in duhovno navzočnost v stvarnosti', ki bi jo bilo primerneje nadomestiti z glagolom obstajati, vendar niti eden od enajstih zgledov ne spada v to skupino. Druga pomenska enota se nanaša na zvezo to je in v SSKJ ni posebej M izpostavljena, spada pa v pomen 'izraža istost, enakost'. Tretja, najobsežnejša po- Z menska enota je slovnična, obravnava bidti kot morfem za tvorbo časov, naklonov, W načinov: je napravil, je napravleni, bi napravil. Med navedenimi zgledi (zasedajo H' kar tri četrtine slovarskega sestavka) jih je sedem pomensko neustreznih, npr.: ti szi tat; Cslovek je mladi i biszter bio (oboje pomen vezi); da bi nyeno szrce prednyov v-zibeli bilo ('nahajati se'). Tako razdrobljen slovnični (oblikoslovni) prikaz ni značilen za dosedanjo slovaropisno prakso. Členitev po časih, naprej pa po naklonih in načinih je sicer povedna in zanimiva, z izključno oblikoslovnimi informacijami pa obremenjuje osnovno pomensko strukturo glagola. Popolna in pravilna pomenska členitev bi bila: 1. 'izraža materialno ali duhovno navzočnost v stvarnosti'; obstajati: Itak vnogo zmeslingarov bilo i orszag mira ne mogo najti; 2. 'izraža navzočnost v prostoru ali času'; nahajati se: na trsztovoj korenye mali sztvari szojo; 3. 'izraža obstoj, potek v prostoru ali času'; dogajati se: Stiri leta minolo, ka blizi nasz ne bojna bila; 4. 'izraža lastnost ali stanje osebka'; glagolska vez: Roditelje [...] moro szkrblivi bidti; 5. 'za tvorbo časov, naklonov ali načinov'; morfem: ono dugovanye nede v-pravdo vzeto; edno tablo szam vkupposztavo. Slovar stare knjižne prekmur-ščine Nataliji Ulčnik pri tej analizi ni mogel pomagati, ker glagola bidti v njem ni: iz takega ali drugačnega razloga je umanjkal. Je pa Jože Toporišič leta 1980 v Lingui-stici (ponatis v njegovih Besedjeslovnih razpravah leta 2006) analiziral pomenskost glagola biti v SSKJ in jo kritično ovrednotil ter preuredil. Razpravo bi morali vsi, ki se slovarsko lotevajo glagola biti, dobro poznati in o njej premisliti. Pri besedi metul je sodobna ustreznica metulj, na mestu razlage pa je 'žužel-W ka', kar ne zadošča. V SSKJ je razlaga 'žuželka z dvema paroma velikih, navadno N živo, pisano obarvanih kril in s tipalnicama' resda malo dolga, morda pa se jo da 1 kako pokrajšati ali spremeniti. Pri besedi kalpag bi zaradi njene slabe poznanosti pričakovali pomensko razO lago, ne le sodobni zapis kalpak. Slovar stare knjižne prekmurščine (2006) jo raz-s laga s 'čepica s kožuhovinastim robom', SSKJ pa z dvema pomenskima enotama: L 1. v tatarskem okolju 'krzneno pokrivalo, kučma'; 2. v nekaterih deželah, nekdaj Q 'okrašena kučma pri narodni noši ali uniformi'. V Ponazoritve. Preveč ponazoritev je bilo omenjenih že pri glagolu bidti, prim. še osebno ime Jožef: od 19 pojavitev jih je v slovarju navedenih osem, od tega kar pet v imenovalniku (in od tega en primer v zvalniku, a neoznačen), in frazem na znanje Z dati 'naznaniti, sporočiti' s petimi navedbami. Krajšava kr ima od desetih izpričanih A primerov navedena samo dva, kar je ustrezneje. P i Enciklopedični podatki. Imena znanih osebnosti so opremljena z osnovnimi entile klopedičnimi podatki: celotno ime, rojstvo, smrt, poklic, položaj, npr. Hajnald; do ^ neke mere tudi krajevna imena: Kaloča (Kalocsa, kraj na Madžarskem), kar je za 1 uporabnika informativno in koristno. i -4 • Frazemi niso navedeni le kot ponazarjalno gradivo, ampak tudi v slovarski obliki. o S terminološko oznako voj. (= vojaško) je označen uslovarjeni frazem bitje tečti, • razložen neslovarsko z 'ljudje se bojujejo', kar skladenjsko ustreza prvemu zgledu, 2 ki se glasi: Nistera leta 'ze bitje tecse, ne pa uslovarjenemu frazemu. Od skupno sedmih pojavitev se beseda glava kar trikrat pojavlja kot sestavina različnih frazemov: v glavi držati 'pomniti', glavou trejti 'razmišljati' in z glave (do-prnesti) '(narediti) na pamet'; zadnji je obravnavan kot navadna pomenska enota. Pri glagolu dobiti je 5. pomenska enota razložena s sodobno sopomenko izvedeti kaj, za poročevalsko oznako pa je navedena zveza na glas dobiti 'biti sporočeno'. Uslovarjeni frazem koga na nikoj spraviti je npr. izpričan na treh mestih: v slovarskih sestavkih na, nikoj in spraviti in razložen kot 'povzročiti obubožanje'. Zadoščala bi obravnava na enem samem mestu - ker je frazem glagolski, pri glagolu spraviti -, na koncu slovarskih sestavkov na in nikoj pa naj bi bilo s kazalko opozorjeno na mesto obravnave. Termini. Strokovna besednozvezna poimenovanja so obravnavana tako kot frazemi pri vseh členih besedne zveze, npr. pejnez dugovanj minister 'finančni minister' s terminološko oznako polit. (= politično) pod pejnez, dugovanje in minister; bolje bi bilo, da bi bila zveza razložena le na enem mestu, na drugih dveh pa bi bilo na mesto razlage opozorjeno. Razlage bi lahko bile včasih krajše: s terminološko oznako obl. (= oblačilno) so označene zveze tipa horvački gvant, razlaga je 'značilna obleka hrvaških poslancev v državnem zboru'; boljša bi bila 'značilna hrvaška noša'. Časopisna raba je s posebno oznako izpostavljena poleg frazeološke in termi- ^ nološke rabe besed: v posebej izpostavljenem časopisnem razdelku opozarja »na jh značilne pomene ali besedne zveze ter na ugotovljene zametke časopisnega stila«. ® V tej rubriki so besede tudi, če se pojavljajo v časopisni glavi, kolofonu, naslovu. ^ Uvedba rubrike se mi zdi zanimiva, je pa vprašanje, ali spada vanjo vsaka besedica iz naslova, kolofona itd. Na ustrezen način bi bilo dobro opozoriti tudi na pogoste primere elipse: Stiri leta minolo, ka blizi nasz ne bojna bila. m h« CL < S Dokumentarni razdelek. V njem se navajajo posamezne besede, kakor so izpričane v predhodnih prekmurskih slovarjih (SSKP, Fliszar, Mukič, Franc Novak), v Pleteršniku in SSKJ, opozorjeno je tudi na morebitno pomensko neujemalnost. Iztočnice iz SSKP so tudi v primeru, če se popolnoma prekrivajo z obravnavanimi v Agustičevem slovarju, v oklepaju navedene z naglasom, ki ga je določil Vilko Novak. Med označevalniki je zanimiv zlasti časovni označevalnik nov., ki opozarja na nove besede v Prijatelu glede na predhodna besedila v stari knjižni prekmurščini. O Sopomenke. V zadnjem delu slovarskega sestavka so navedene v besedilu izpričane sopomenke: pri čas so npr. cajt, vrejmen, vremen 1; pri bitje sta boj in praska; pri držela sta orsag in zemla itd. Kazalke. Praviloma je s kazalkami prikazana ločena obravnava besed iz zvez tipa M poslanikov-kuča gl. kuča, poslanik, in to zaradi pisave z vezajem v besedilu. Prim. Z še kazalko poslavcov-kuča gl. kuča, poslavec, medtem ko manjka kazalka poslav- W cova-kuča gl. kuča, poslavcov. Podobno je izpričana kazalkapotrebčina gl. potrejb- H' čina, manjka pa potrebno gl. potrejbno. Manjkajo še npr. prišestni gl. prišesni, pri-povati gl. pripouvati, slišajouči gl. slišejouči itd. Menim, da bi morali biti kazalki tudi trstna(-)vuš gl. trstni, vuš in goric(-)vert gl. gorice, vert - tako kot pri velika-šova-kuča gl. kuča, velikašov -, ki ju avtorica z iztočničnim zapisom trstna(-)vuš in goric(-)vert podaja kot zloženki. Za zapis z oklepaji se je avtorica očitno odločila, ker se na tem mestu v izvirniku besedi delita na koncu vrstice in ni zanesljivo, ali ima ločilo funkcijo vezaja ali deljaja. Rekonstruirane so osnovne oblike, npr. kebeo, čeprav je izpričana le odvisna oblika kebli; okou, rod. oka, čeprav sta potrjeni samo dve orodniški množinski obliki; enakopisnici močti za 'moči' in 'morati', čeprav nedoločnik ni izpričan, odvisne oblike pa so vse prekrivne. Poseben tip kazalk so t. i. usmerjevalna gesla, ki s sodobnega knjižnega be-sedja kažejo na Agustičevo: ajda o hajdina; avgust o mešnjek, mešnjak; banka 0 bank; dojilja o dojka; dokler o dokeč; pokeč; pokedob, pokedop; Dunaj o Beč; greda o drevje 2; ker o ar; kljub temu o li;1 november o andrejček, andrejšček; odstopiti o dolipovedati; vseeno o donok; znižati o dolivdariti; znižati se o dolispa- 1 Glede na to da ima iztočnica donok dodani sodobni knjižni ustreznici vseeno in kljub temu, bi pri kljub temu pričakovali usmeritev tudi na donok in ne samo na li. ^ dnoti. Ni jasno merilo zanje, ker niso enako prikazani tudi primeri dojti 'pridobiti', ^ dokončati 'odločiti' (je pa dokončanje 2 'odločitev'), odevčiti 'odvaditi', odgoniti N 'pregnati',pojbec 'deček, fant',pogubevši 'izgubivši'. Na str. 368 je posebej opo- 1—1 zorjeno na kazajouči 'poskusen', kot usmerjevalno geslo pa ni navedeno; podobno ^ tudi dugovanje 'dogodek' (navedeno je samo v pomenu 'zadeva'). O s Sklep. Natalija Ulčnik piše pregledno in sistematično, vidi se, da dobro pozna teL matiko, ki jo predstavlja. Vsako poglavje je končala s sklepnimi ugotovitvami, kar 0 preglednost še povečuje. Njen koncept zgodovinskega slovarja je nastajal ob spo-v znavanju in upoštevanju domačih slovarjev in odličnem poznavanju jezika, ki ga opisuje. Njen slovar je z optimalno izrabo grafičnih možnosti in oblikovanja bralcu 1 prijazen slovar, kar ni malo pomembno. Prijazna je tudi redna uporaba sodobnih sopomenk, saj si z njihovo pomočjo vsebino velikokrat predstavljamo bolje kot Z samo z abstraktnimi pomenskimi razlagami. Da bi bilo njeno delo res »premišljen A teoretični model za sestavljanje slovarja« in »pomembno tudi z vidika aktualizacije p zgodovinskega slovaropisja na Slovenskem«, pa bi bilo potrebnih nekaj večjih po- i segov: natančno navesti mesta le neregularnih in posameznih oblik, dodati vezlji- S vostne podatke, predvsem pa na novo premisliti, kako besede pomensko analizirati. Ostalo so podrobnosti, ki bi se jih dalo odpraviti brez večjih težav. 1 1 2 2 »Pušti niz vodu, čekaj uz vodu« Sofija Miloradovic "What goes around comes around" m Cobiss: 1.19 a Prvoslav Radie, Kopaonički govor: etnogeografski i kulturološki pristup, Beograd: SANU, Etnografski institut, 2010 (Posebna izdanja 70), 365 str. (cirilica) »Puščaj po vodi, čakaj ob vodi« Z Predstavljena je knjiga Govor Kopaonika: etnogeografski in kulturološki pristop Prvoslava Radica, ki jo je leta 2010 izdal Etnografski inštitut Srbske akademije znanosti in umetnosti v Beogradu. To je interdisciplinarna monografija področja Kopaonika v Srbiji in o njegovem prebivalstvu, ki jo odlikujejo dialektološki, pa tudi etnoantropološki in folkloristični podatki in ki vsebuje tudi štirideset strani narečnih besedil. Ključne besede: srbščina, narečje, področje Kopaonika, arhaizmi in inovacije, etnogeografija, kulturologija S N This article presents Prvoslav Radio's book Govor Kopaonika: etnogeografski in kulturološki pristop (The Local Dialect of Kopaonik: An Ethnogeographi-cal and Cultural Studies Approach), published in 2010 by the Institute of Ethnography at the Serbian Academy of Arts and Sciences in Belgrade. This is an interdisciplinary volume covering the Kopaonik area in Serbia and the people living there. The volume contains information on the dialect, as well as ethnic anthropology and folklore, and also contains forty pages of dialect texts. Key words: Serbian language, dialect, Kopaonik area, archaisms and innovations, ethnogeography, cultural studies Pre nego što napišem nekolike rečenice o monografiji Kopaonički govor, autora Prvoslava Radica, u obavezi sam da objasnim naslov ovoga prikaza. Reč je, naime, o jednoj izreci zabeleženoj u paracinskoj opštini, u selu Skorica, od strane profesora Tomislava Bokica. Ova izreka poručuje da dobro delo ne ostaje neuzvraceno, a ja sam njome želela da čitaocima poručim da je objavljivanje ove monografije samo prirodan rezultat višegodišnjeg predanog rada, velike erudicije, ali nadasve strasti sa kojom se na terenu slušala svaka izgovorena narodna reč. Knjiga Kopaonički govor: etnogeografski i kulturološki pristup predstavlja istinsku interdisciplinarnu monografiju o kopaoničkoj oblasti i njenom stanovni-štvu, bogatu istoriografskim, dijalektološkim, etnoantropološkim, folklorističkim ^ podacima. Izdavač knjige je značajna nacionalna institucija - Etnografski institut ^ SANU, koja je knjigu objavila u okviru svoje edicije Posebna izdanja (može se N preuzeti na adresi http://www.etno-institut.co.rs/Monografije/70.asp), a njeno je štampanje finansirano iz sredstava Ministarstva za nauku i tehnološki razvoj Re-^ publike Srbije. Važno je napomenuti i to da se autor ove monografije več ranije potvrdio kao vrstan poznavalac prilika u govoru stanovnika gornjotopličkih nase-s lja.1 Takode, podsečanja radi i ukazivanja na jedan važan element naučnog profila L kolege Radiča, pomenucu i njegovu monografiju Turski sufiksi u srpskom jeziku (sa ° osvrtom na stanje u makedonskom i bugarskom), koju je 2001. godine u Beogradu v objavio Institut za srpski jezik SANU, u okviru Biblioteke Južnoslovenskogfilolo-ga, nova serija, knjiga 17. Monografija koju predstavljam, pored Predgovora, te Literature, izvora i skracenica, rezimea na engleskom jeziku i Indeksa citiranih autora, sadrži sledeča Z poglavlja: I. Uvod, II. Pogled na kopaoničku oblast, III. Osnovne odlike kopaoničk-A og govora, IV. Stanje na kopaoničkim obodima, V. Kopaonički govor i susedni dija-p lekti, VI. Kopaonički govor izmedu arhaizama i inovacija, VII. O etno-lingvističkim i supstratima i kulturološkim slojevima, VIII. Kopaonik u kulturološkom ogledalu S srpskog naroda, IX. Dijalekatski tekstovi, X. Zaključak. Autor se opredelio za ne-dovoljno istraženu srpsku etničku i jezičku oblast - Kopaonik. Stoga, značaj ove 1 monografije je pre svega u samoj ideji da se pristupi deskripciji i analizi sistema 7 kopaoničkog govornog tipa, buduči da taj govor, koji pripada kosovsko-resavskom • dijalekatskom masivu, predstavlja važnu kockicu u veoma komplikovanom etnomi-o gracionom i dijalekatskom mozaiku Srbije. Autor svoje zaključke zasniva na rezultatima sopstvenih terenskih istraži- 2 vanja, kao i na materijalu predstavljenom u relevantnim bibliografskim jedini-cama i koriščenim dijalektološkim izvorima. Tako se kao posebno značajno za jezičku nauku pokazuje ustanovljenje činjenica koje pomažu boljem razumevanju medudijalekatskih procesa na istraživanom terenu, iduči tragom precizno utvrdenih odnosa izmedu arhaičnih i inovativnih crta. Autor beleži niz arhaizama na jezičkom, ali i na etnografskom i folklorističkom planu.2 Izdvajajuči neke relevantne pojedinosti, najpre ču pomenuti doprinos kolege Radiča otvaranju novih vidika istorijskoj dijalektologiji,3 tačnije - istorijskoj ak-centologiji, ukazujuči na jednu od izuzetno značajnih i naročito zanimljivih osobina kopaoničkog govora, »najavljenu« još 1990. godine u pomenutom opisu govora sela Mrče, a to je čuvanje tragova metatonijskog akuta, tj. praslovenskog neoakuta Videti, na primer, Radičevu studiju Crtice o govoru sela Mrče u kuršumlijskom kraju, objavljenu u knjizi XXXVI Srpskog dijalektološkog zbornika, u Beogradu 1990. godine. »Da je središnja kopaonička oblast u osnovi sačuvala svoj stanji dijalekatski profil, svedoči danas njena prilično izražena jezička kompaktnost, kao i zastupljenost niza tipičnih, neretko arhaičnih jezičkih crta koje su ovde, u odnosu na druge kosovsko-resavske dijalekatske zone, naijrazitije« (str. 39). Karakteristike metatonijskog akuta u srbijanskim govorima, pozicije u kojima se on beleži i sveden pregled istorijata ovoga problema dao je Pavle Ivič u radu Neoakut na padinama Kopaonika, objavljenom 1994. godine u Zborniku Matice srpske za filologiju i lingvistiku XXXVII, Novi Sad, 239-246. 2 koji je nastao metatonijskim procesima. »Ovaj akcenat se obično javlja u višeslo- ^ žnim rečima, retko na poslednjem slogu i još rede na otvorenoj ultimi« (str. 45), jh uklapajuci se u inače stabilan troakcenatski sistem, koji čine dva kratka i jedan dugi ® akcenat uzlazne prirode. Treba reci da su od naročitog značaja Radiceva istraživanja sintaksičkog plana, buduci da je sintaksa narodnih govora, kao što je poznato, nedovoljno istraže- 1—1 na i opisana; sintaksički podaci uglavnom se daju uzgredno, samo kao dodatak u studijama koje obraduju morfološke sisteme odredenih govora. Na ovome planu autor beleži, na primer, znatniju upotrebu dativskog oblika u posesivnoj funkciji, neutralizaciju gramatičkog odnosa izmedu akuzativa kao padeža pravca i lokativa (i instrumentala) kao padeža lokacije, pojačanu upotrebu povratnih glagola u razli-čitim ulogama, posebno u pasivnim konstrukcijama, i drugo. Pored konstatovane i potvrdama potkrepljene razvedenosti na kopaoničkim obodima, tj. u perifernim kopaoničkim predelima, koja biva rezultat različitih mi-gracionih nanosa - u osnovi, onih sa zapada i onih sa jugoistoka, a koja predstavlja prelaz prema susednim govorima, tragovi procesa jezičkog ujednačavanja očigledni su u središnjoj kopaoničkoj oblasti, a oni su rezultat nekoliko činilaca, medu kojima su ključni - geografski faktor i jednovrsna privredna delatnost življa na visinskim terenima. I dok su rezultat dijalekatskih migracionih nanosa sa zapada, na primer, ijekavizmi i jekavsko jotovanje, jezičke inovacije u kopaoničkom govoru posledica su interdijalekatskih procesa »u delu južne, i posebno jugoistočne kopaoničke oblasti, u blizini prizrensko-južnomoravskog dijalekatskog koridora«, a te inovacije M su zapravo »analitički strukturni modeli koji se u najvecem broju mogu podvesti Z pod tzv. balkanizme« (str. 333), ali i brojne druge analoške pojave. »Širok raspon W balkanističkih jezičkih crta ukazuje i na nekadašnje prisustvo drugih balkanskih naroda i njihovih jezika u ovoj oblasti, odnosno na elemente svojevrsne lingvističke i kulturološke simbioze« (str. 334). Kada je reč o kopaoničkoj leksici, u dijahronom preseku se očituje leksič-ka troslojnost koja se vezuje za odredene civilizacijske slojeve: slovenska leksika, stara neslovenska leksika (grcizmi, romanizmi, relikti starobalkanskog supstrata), turcizmi. Veoma je važno istaci i još jedan aspekt koji je Prvoslav Radic imao u vidu prilikom pisanja ove monografije, a u pitanju je kulturološki aspekt, dosad najče-šce prenebregavan u dijalektološkim monografijama. Analizirajuci kulturološku di-menziju govora kopaoničke oblasti, u poglavlju pod naslovom Kopaonik u kulturo-loškom ogledalu srpskog naroda, autor prati jezička svedočanstva o životu srpskog naroda na ovim prostorima. Na etnopsihološkom planu Prvoslav Radic ističe i danas visok stepen patrijarhalnosti ovog stanovništva koje čuva uspomenu na nekada-šnje mnogoljudne srpske zadruge. Osnovni materijal za ovakve analize ponovo mu daje govor ovdašnjeg stanovništva - na primer, oslovljavanja i oca i strica sa čika ili čiča, a pre svega veliki broj imena koje mlada, dovedena žena daje ukucanima: deverzava, dikozava, dikocvece, lepodika, lepozava, milozava, ranodika, ranomilje; brale, golubak, sokolak, šecerak, itd. I jeziku ovdašnje narodne poezije autor je posvetio posebnu pažnju. Konsta-tujuci da je i svojom poetskom strukturom i svojim jezikom ova poezija deo srpskog ^ (vukovskog) folklorističkog korpusa, on se posebno zadržava na pojavama koje u ^ našoj folkloristici nisu šire poznate, kao što je, na primer, tzv. prošireni deseterac. N Prateci moguce balkanske folklorističke paralele (npr. motiv uzidivanja neveste u 1—1 gradevinu, motiv odmazde nad taocem, i slično), autor ukazuje i na pojedine bal-^ kanske podudarnosti na folklorističko-stilističkom planu. »Reč je o objedinjujucim, 0 naddijalekatskim jezičkim elementima koji učestvuju u formiranju svojevrsnog pos etskog jezika (gr. koine), poznatog Balkanu od antičkih vremena« (str. 337). Kao naročite vrednosti ovde prikazane monografije, želim da istaknem uspe° šno izlučivanje najbitnijih elemenata u okviru svih jezičkih nivoa kada je reč o v kopaoničkom govoru, te definitivno utvrdivanje dijalekatskog profila toga govora, kao i ocrtane važne momente u okviru etnomigracione strukture, kulturoloških 1 slojeva i folklorističkih zapisa. U prikazanoj knjizi dosledno su uvažene činjenice dobijene prilikom - posve očigledno - opsežnih i odlično usmerenih terenskih is- Z traživanja, te ona stoga pruža vanredno solidnu osnovu za neka buduca razmatranja A jezičkih, no i ne samo jezičkih problema, kao i za izvlačenje zaključaka različite p vrste u mnogim naučnim oblastima i disciplinama. I na kraju, nakon prelistavanja po više osnova znalački izabranih, te prilože-S nih dijalekatskih tekstova u predstavljenoj monografiji Prvoslava Radica, zaključi čujem da je ono što se otvara kao privlačna mogucnost ili, ispravnije rečeno, ono 1 što predstoji kao obaveza koju ne treba predugo odlagati, objavljivanje integralne 7 dijalekatske grade sakupljene na kopaoničkom terenu. To bi, verujem, podjednako • obradovalo i stručnjake i ljubitelje narodne reči - i zbog nje same i zbog mudrosti u 0 njoj pohranjene. 1 2 Jubileji Ob 70. rojstnem dnevu doc. dr. Vlada Nartnika h« * m h« P- < S h« Z > o - m O U h« S Cobiss: 1.04 W Osemindvajsetega aprila 2011 je svoj 70. rojstni dan v družbi sodelavcev Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU praznoval doc. dr. Vlado Nartnik. Rodil se je v Vnanjih Goricah (kot rad pove, je le nekaj ur mlajši od Osvobodilne fronte), kjer je preživel otroštvo; tudi osnovno šolo je najprej štiri leta obiskoval na bližnji Brezovici, naprej pa se je šolal na VI. (danes Plečnikovi) gimnaziji v Ljubljani. Po maturi na tedanji IV. gimnaziji se je leta 1959 vpisal na Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Po uspešni predstavitvi diplomske naloge z naslovom Pomenska kategorija »kruh« pri profesorju Francetu Bezlaju in opravljenih izpitih iz slovenskega in ruskega jezika in književnosti leta 1965 mu je Filozofska fakulteta tedaj 24-letnemu podelila naslov profesorja slovenščine in ruščine. Za raziskavo Slovensko-ruske stilistične paralele v ljudski in umetni poeziji pa je leta 1966 prejel nagrado Prešernovega sklada za študente. Po odsluženi vojaščini se je leta 1967 zaposlil v dokumentacijskem oddelku Zavoda za varjenje SRS v Ljubljani in se tam ukvarjal zlasti s tehnično terminologijo. Leta 1968 mu je Unescova štipendija omogočila enoletno študijsko bivanje na Jagelonski univerzi v Krakovu, Poznanju in Varšavi na Poljskem. Nato je bil tri leta univerzitetni lektor slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Zagrebu (19701973), dve leti v Moskvi (1973-1975), šest let v Pragi (1975-1981) in pet let v Budimpešti (1981-1986) - vmes je bil leta 1984 na Filozofski fakulteti v Ljubljani ^ izvoljen v naziv višjega predavatelja za slovenski jezik. Tudi pozneje je še večkrat W bival v tujini, med drugim v letih 1993-1994 kot predavatelj slovenskega jezika v N Katovicah na Poljskem, spomladi leta 1999 pa je v okviru programa Ceepus razi-1—1 skovalno in pedagoško deloval še na Karlovi univerzi v Pragi. Dvajset let življenja ^ (strokovnega in čisto osebnega) v tujini si mlajši kar težko predstavljamo - in vemo, 0 da so našega sodelavca zaznamovale za vedno, tako osebno kot strokovno. Zato pa s v njem vedno znova najdemo odličnega sogovorca in mentorja, tudi neverjetnega L poliglota, jezikoslovca širokih obzorij in neukalupljenih pogledov na jezik. Q Po vrnitvi iz Budimpešte je jeseni 1986 postal višji raziskovalni sodelavec na v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani in tu delal kot član komisije za pravopis, pravorečje, oblikoslovje in intonacijo glavnega uredni- 1 škega odbora pete knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) (1991) in Slovenskega pravopisa (SP) (2001, 2003, 2007). Za akademikom prof. dr. Francem Z Jakopinom, ki je leta 1989 odšel v pokoj, je prevzel vodenje inštituta in bil njegov A upravnik do začetka 1992. Po nenadni smrti doc. dr. Toneta Pretnarja je bil leta p 1993 povabljen za višjega predavatelja slovenskega jezika na Šlezijski univerzi v i Katovicah, kjer mu je bil na podlagi končanega študija v Ljubljani in znanstvenih S objav priznan naslov magistra filologije, na podlagi opravljenih predpisanih izpitov Pn in uspešnega zagovora doktorske teze Alternativno iskanje slovniških modelov v 1 slovenskem knjižnem jeziku, ki jo je napisal pod mentorstvom prof. dr. Emila To-7 karza, pa je bil spomladi 1994 promoviran za doktorja humanističnih znanosti. Po vrnitvi na inštitut je kot naglasoslovec prevzel delo za tonematiko v slo-o varskem delu novega slovenskega pravopisa. Ves čas je bil tudi sodelavec dialek-• tološke sekcije in kot narečjeslovec je leta 1994 postal član uredništva Evropskega 2 jezikovnega atlasa (ALE). Njegov prispevek, tj. komentar in jezikovna karta ALE 462 - jumeaux (dvojčka), je v tisku v 8. zvezku ALE. Zadnja leta se skupaj s sodelavci dialektološke sekcije razdaja pri delu za Slovenski lingvistični atlas (SLA) - zanj je med drugim prispeval fonološki opis govora Plešivice in več zapisov po vprašalnici za SLA (T229 Vnanje Gorice leta 1965, T251 Janče leta 1966, T250 Studenec (Ljubljana) leta 1966 in T275 Gabrje leta 2011) ter pripravil komentarje in karte za 26 vprašanj iz pomenskih polj človek in bolezni za prvo knjigo SLA. Znanstveni svet ZRC SAZU ga je leta 2004 (in leta 2009 ponovno) izvolil v naziv znanstvenega sodelavca. Čeprav se je leta 2010 upokojil, kot zunanji sodelavec še vedno pomaga pri delu Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ne le v njegovi dialektološki sekciji, ampak kot naglasoslovec tudi pri drugih projektih inštituta. V letih 1996-2010 je bil predavatelj na Pedagoški (pozneje Filozofski) fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je predaval predmete Uvod v slovansko jezikoslovje, Indoevropska, praslovanska in starocerkvenoslovanska dediščina, Stara cerkvena slovanščina ter Slovenščina in južnoslovanski jeziki ter bil trikrat (leta 2000, 2005 in 2010) izvoljen v naziv docenta za slovenski jezik. Jezikoslovno raziskovanje doc. dr. Vlada Nartnika je ob dialektologiji, nagla-soslovju, slovaropisju (tu imamo v mislih predvsem njegovo sodelovanje pri SSKJ in SP) in semiotiki pogosto osredotočeno na kontrastivne prikaze nekaterih skladenjskih in oblikoslovnih kategorij v slovenščini in drugih jezikih (npr. v hrvaščini, italijanščini, španščini, madžarščini in arabščini). V svojih člankih jezikoslovno razmišljanje v izrazito osebnem slogu (tvoren je tudi pri oblikovanju jezikoslovne terminologije) pogosto ponazarja z navedki iz slovenske umetne in ljudske poezije. jh Ob jeziku in književnosti ga je namreč že kot lektorja na tujih univerzah zanimal ® tudi slovenski duhovni in zgodovinski spomin, zato ne preseneča, da je že od leta 1997 član uredništva mednarodne revije Studia mythologica Slavica. Ob tem velja izpostaviti še njegova razmišljanja o zvezdah, številih in mitologiji, skritih v 1—1 slovenski slovstveni folklori, zlasti pesmih, pa tudi v naši umetni poeziji. Vedno znova preseneča s svojim briljantnim spominom (marsikomu se zdi, da zna Štre-kljevo zbirko Slovenske narodne pesmi in Prešernovo poezijo ter Cankarjeva dela na pamet) ter s sposobnostjo za nenavadne asociacije in povezovanje dogodkov, ljudi, lastnih in tujih zapisov ter strokovne literature. Njegove izvirne raziskovalne metode in zanj značilen jedrnat jezikovni slog z mnogo informacijami so opazni v vseh prispevkih, napisanih za domača in mednarodna strokovna in znanstvena srečanja, in seveda tudi v strokovni monografiji Zvezdne poti: poskusi novega branja slovenskih ljudskih pesmi iz leta 1991. Svoje raziskovalno delo je doc. dr. Vlado Nartnik vedno znal usklajevati in bogatiti z odličnim raziskovalnim mentorstvom svojim mlajšim kolegom - med drugim se je leta 2004 uspešno končalo njegovo somentorstvo pri nastajanju doktorske disertacije mlade raziskovalke Tjaše Jakop. Bolj ali manj neformalno pa jezikoslovno in človeško bogati vse svoje (tudi mlajše) sodelavce, ki jih spodbuja k širokemu razgledovanju po slovenski in tuji, zlasti slovanski (strokovni) literaturi, jim svetuje in jih podpira pri inovativnem razmišljanju in samostojnem (čeprav skupinskem) raziskovalnem delu. Ob strokovni plati pa je treba poudariti zlasti slavljenčevo človeško Z stran - je zanimiv pripovedovalec in iskriv razpravljalec ter tankočuten poslušalec in W opazovalec ljudi in dogajanja v svoji najožji okolici in širnem svetu. Želimo si, da tak H' tudi ostane, in mu (pri)voščimo še nekaj življenjskih sedmic. Jožica Škofic Foto Marko Zaplatil Vlado Nartnik: bibliografija 1967-2011 m Cobiss: 1.24 Bibliografija Vlada (Vladimirja) Nartnika za čas do leta 1995 je bila objavljena v knjigi Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra Z SAZU3: 1986-1995 (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1998, 48-53). Tukajšnja bibliografija zajema njegovo objavljeno delo in objave o njem. Objavljeni povzetki niso upoštevani, če je delo, na katero se nanašajo, izšlo, predavanje kot govorni nastop pa je upoštevano le, če ni bilo objavljeno ali predstavljeno v objavljenem povzetku. Elektronske objave prvotno natisnjenih del tu niso navedene, lahko pa so dosegljive v vedno znova osveženi bibliografiji na spletnem naslovu http://splet02.izum.si/cobiss/ bibliography?code=06331. - Za osnovo so bili uporabljeni podatki iz Cobissa, ki jih je pripravila naša sodelavka Mojca Uran iz Biblioteke SAZU v Ljubljani. A knjige, študije, razprave, znanstveni prispevki B strokovni članki, polemike, ocene, krajši prispevki C uredniško delo Č predavanja in drugi govorni nastopi D mentorstva E o avtorju in njegovem delu 1967 B O pisavi tujih lastnih imen, Gospodarski ve-stnik 16 (1967), št. 99, 4. 1 1968 A Pomenska kategorija »kruh«, Jezik in slovstvo 13 (1967/68), št. 1, 24-29; št. 2, 55-61. 2 B Transkripcija cirilskih lastnih imen, Gospodarski vestnik 17 (1968), št. 30, 4. 3 Transkripcija lastnih imen iz jezikov z arabsko grafiko, Gospodarski vestnik 17 (1968), št. 54, 4. 4 1971 B Eristika in eristični prijemi, Jezik in slovstvo 17 (1971/72), št. 1-2, 45-47. 5 1972 Poskus nove obravnave slovenskega fo- nološkega sistema, Jezik in slovstvo 18 (1972/73), št. 3, 81-91. 6 1977 B Kako rabiti naglase v slovenščini?, Jezik in slovstvo 23 (1977/78), št. 2, 65-66. 7 E Z 1 K O S L 0 V 2 1 B 1978 E Dragoceno kulturno poslanstvo: o slovenskih lektoratih na tujih univerzah govori lektor na Karlovi univerzi v Pragi, Vlado Nartnik, Naši razgledi (29. 9. 1978), 528. 8 Intervju. 1979 A Klasifikacija slovenskih glagolov in namenil-nik, Slavia 48 (1979), št. 2-3, 135-140. 9 Z A P i S K Ki O Prešernovi anagrami, Naši razgledi 28 (1979), 412. 10 H. Megiser: Thesaurus Polyglottus, Slavia 48 (1979), št. 1, 62-64. 11 1980 A Poskus nove obravnave slovenske sklanje, Slavia 49 (1980), št. 4, 305-313. 12 Poskus postopne obravnave slovenske spre-ge, Jezik in slovstvo 26 (1980/81), št. 1, 2733. 13 1981 B Klitike in vezanje stavkov, Slavia 50 (1981), št. 2, 141-145. 14 1982 A K oblikoslovju štetja do deset v slovenščini, v: Nemzetközi szlavisztikai napok I, ur. Karoly Gadanyi, Szombathely: Berzsenyi Daniel Ta-narkepzo Foiskola, 1982, 121-127. 15 Ob prvem prevodu Slova o polku Igoreve v slovenščino, v: Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi: tipološka problematika ob jugoslovanskem in širšem evropskem kontekstu: mednarodni simpozij v Ljubljani od 1. do 3. julija 1981, ur. Boris Paternu - Franc Jakopin - Jože Koruza, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1982 (Obdobja 3), 261-269. 16 B Modalni romb in modalne pretvorbe, Slavia 51 (1982), št. 3-4, 353-357. 17 P. Scherber: Slovar Prešernovega pesniškega jezika, Slavia 51 (1982), št. 3-4, 413415. 18 1983 A Spremni deli besedila v Cankarjevem Hlapcu Jerneju, v: Obdobje simbolizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi: tipološka problematika ob jugoslovanskem in širšem evropskem kontekstu: mednarodni simpozij v Ljubljani od 1. do 4. julija 1982, ur. Franc Zadravec - Franc Jakopin - France Bernik, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1983 (Obdobja 4), 363-368. 19 1984 A Od podmetov do simbolov Matkove Tine, v: Obdobje ekspresionizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi: tipološka problematika ob jugoslovanskem in širšem evropskem kontekstu: mednarodni simpozij v Ljubljani od 30. junija do 2. julija 1983, ur. Franc Zadravec - Helga Glušič - Franc Jakopin, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1984 (Obdobja 5), 489-503. 20 Od Povodnega moža do Turjaške Rozamun-de, Jezik in slovstvo 30 (1984/85), št. 1-2, 29-31. 21 B Poskus nove delitve samostalniških zaimkov, Jezik in slovstvo 29 (1983/84), št. 7, 260-265. 22 Slovniška delitev samostalnikov, Slavia 53 (1984), št. 2, 160-163. 23 1985 A K rabi in smislu barvnih izrazov v Cankarjevem Kurentu, Jezik in slovstvo 30 (1984/85), št. 6, 194-199. 24 1986 K izvoru in razvoju povedke »Zlatorog«, v: Nemzetkozi szlavisztikai napok II, ur. Karoly Gadanyi, Szombathely: Muvelodési Minisz-térium Nemzetiségi Ônallo Osztalya, 1986, 77-83. 25 1987 K izvoru in razvoju povedke Zlatorog, Slava: debatni list 1 (1987), št. 2, 93-109. 26 K razmerju med glagolico, virgilico in vulfilico, v: Szlavisztikai tanulmânyok: emlékkonyv Kirâly Péter 70. szuletésna-pjâra, ur. Ferenc Gregor - Istvan Nyomar-kay, Budapest: ELTE Szlav Filologiai Tan-szék, 1987, 293-299. 27 Smisel napisa v prvem sonetu po Sonetnem vencu, Slava: debatni list 1 (1987), št. 2, 75-84. 28 H govorni gradnji Cankarjevega Ponesrečenega feljtona, Slava: debatni list 1 (1987), št. 1, 25-26. 29 Herman de Carinthia, Slava: debatni list 1 (1987), št. 1, 38-48. 30 K razlagi rim v Prešernovem Pevcu, Slava: debatni list 1 (1987), št. 2, 85-92. 31 Med fonemi in sindemi, Slava: debatni list 2 (1987/88), št. 1, 79-86. 32 Od oosebitev do pookolitev, Slava: debatni list 2 (1987/88), št. 1, 71-78. 33 Slovarček manj znanih terminov, Slava: debatni list 2 (1987/88), št. 1, 87-88. 34 Stava zaimkov v klitičnih nizih, Slava: debatni list 2 (1987/88), št. 1, 67-70. 35 Še nekaj o Hermanu s Koroškega, Slava: debatni list 1 (1987), št. 2, 110-114. 36 1988 Ivan Cankar med Solovjovom in Orwellom, Slava: debatni list 2 (1987/88), št. 2 (apr. 1988), 175-185. 37 K obravnavi dvojine v povojnih slovenskih slovnicah, v: Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura: mednarodni simpozij, v Ljubljani od 1. do 3. julija 1986, ur. Boris Paternu - Franc Jakopin - Peter Weiss, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1988 (Obdobja 8), 375-382. 38 Semantika jezera v Prešernovem Kerstu, v: Nemzetközi szlavisztikai napok III, ur. Karoly Gadanyi, Szombathely - Budapest: Müvelödesi Miniszterium Nemzetisegi Önallö Osztalya, 1988, 107-113. 39 Šest ljudskih legend ob eni romanci, Slava: debatni list 3 (1988/89), št. 1, 59-69. 40 Začetna motivika ustnega slovstva, Slava: debatni list 3 (1988/89), št. 1, 70-83. 41 B H knjižnim in neknjižnim besednim oblikam Prešernovih pesmi, Slava: debatni list 2 (1987/88), št. 2 (apr. 1988), 163-170. 42 Hermanova Vera, Slava: debatni list 2 (1987/88), št. 2 (apr. 1988), 138-142. 43 Poskus branja, Slava: debatni list 2 (1987/88), posebna številka (apr. 1988), 13-14. 44 Namreč pesmi Ljubezen Nika Grafenauerja (str. 12). 1989 A Problemi določanja tonemskih naglasov v slovarju slovenskega knjižnega jezika, v: Deseta konferencija medunarodne komisije za fonetiku i fonologiju slovenskih jezika: zbornik referata, ur. Asim Peco, Sarajevo: ANUBiH, 1989 (Posebna izdanja LXXXVII, Odjeljenje društvenih nauka 22), 77-82. 45 Še nekaj o zvezdnih imenih med Slovenci, v: Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja: Tinetu Logarju ob sedemdesetletnici, ur. Franc Jakopin, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti - ZRC X m h« CL < S h« Z > o - m O U h« S fà E Z i K O S L 0 V Z 1 Z A P i S K Ki O SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1989, 191-202. 46 Šolski razbor in členitev glagolskega stavka, Slava: debatni list 4 (1989/90), št. 1, 54-73. 47 B Ivan Cankar med Solovjovom in Orwellom, Dialogi 25 (1989), št. 3-4, 81-84. 48 Prim. enoto 37. K izvoru koroških letečih procesij, Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu 1989, 64-70. 49 K narečnim prislovom ponjer in tenčas, Slava: debatni list 4 (1989/90), št. 1, 27-29. 50 Od ribe Faronike do Tomaževe Indije, Dialogi 25 (1989), št. 7-9, 72-77. 51 Pravljice in uganke, Slava: debatni list 4 (1989/90), št. 1, 25-26. 52 Predjezikovne in jezikovne prvine vednosti v duhovni prazgodovini, Slava: debatni list 3 (1988/89), št. 2 (jan. 1989), 111-120. 53 Smisel napisa v prvem sonetu po Sonetnem vencu, Dialogi 25 (1989), št. 7-9, 69-71. 54 Prim. enoto 28. 1990 B Brskanje po zgodovini in iskanje slovenskih simbolov, Delo 32 (1990), št. 130 (6. 6.), 3 55 V diskusiji so sodelovali še Veso Stojanov, Marko Pečauer, Gojko Zupan, Marjan Štempihar, Peter Štih, Franci Strle, Albert Verdnik, Jožko Šavli, Vilko Zupančič in Lev Detela. Herman s Koroškega - Slovenec!, Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu 1990, 77-82. 56 Lipa in vinar?, Demokracija 2 (1990), št. 18, 11. 57 Od Lepe Vide do Zarike in Sončice, Dialogi 26 (1990), št.4-6, 85-90. 58 Tri slovenske ljudske legende, Celovški zvon 8 (1990), št. 28, 66-69. 59 Zemeljska leta Jezusa Kristusa, Literatura 2 (1990), št. 10, 116-123. 60 Soavtorica Francka Premk. 1991 A Da ta tri imena edin Bog, Jezikoslovni zapiski 1 (1991), 41-45. 61 Ivan Cankar in Ilirija, v: Obdobje slovenskega narodnega preporoda: ob 70-letnici ljubljanske slavistike: mednarodni simpozij v Ljubljani od 28. do 30. junija 1989, ur. Matjaž Kmecl, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut, 1991 (Obdobja 11), 285-290. 62 K izvoru in razvoju povedke Zlatorog, Nova revija 10 (1991), št. 105-106, 151-158. 63 Oblikovne posebnosti hišnih imen v Vna-njih Goricah, Jezik in slovstvo 37 (1991/92), št. 6, 157-160. 64 Povedna členitev II. Brižinskega besedila, Razprave razreda za filološke in literarne vede SAZU 13 (1991), 275-282. 65 Slovar slovenskega knjižnega jezika 5: T-Ž, dodatki A-Š, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.) - DZS (zal.), 1991, 1056 str. 66 Soavtor, član komisije za pravopis, pravorečje, oblikoslovje in intonacijo. Zvezdne poti: poskusi novega branja slovenskih ljudskih pesmi, Kranj: samozaložba, 1991 (Zbirka Fondi Oryja Pala), 67 str. 67 Spremna beseda O zvezdnih poteh: Tone Pretnar (str. 65), Miran Hladnik (str. 66-67). Ženski liki v slovenskem ljudskem izročilu o kralju Matjažu, v: Corvin Ma.tya.s--konferencia: Tudomanyos tanacskozas Matyas kiraly halalanak 500. evfor-dulojan, Maribor, 1990. november 8-9. = Posvetovanje Matjaža Korvina: znanstveno posvetovanje ob 500-letnici smrti kralja Matjaža, Maribor, 8.-9. 11. 1990, ur. Jozsef Varga - Zoltan Molnar, Szom-bathely, 1991, 30-34. 68 Dvolična Evropa, Delo - Sobotna priloga 33 (1991), št. 275 (23. 11.), 29. 69 Glagol biti v Brižinskih besedilih, Slava: debatni list 5 (1990/91), št. 1 (mar. 1991), 52-57. 70 Kje so začetki slovenskega Korotana?, Slava: debatni list 5 (1990/91), št. 1 (mar. 1991), 41-45. 71 Koledarsko zaledje nekdanje lipe v Ljubljani, Slava: debatni list 5 (1990/91), št. 1 (mar. 1991), 46-51. 72 Ob sedemdesetletnici akademika Franca Jakopina, Jezik in slovstvo 37 (1991), št. 3-4, 83-85. 73 Od desete hčere do kralja Matjaža, Slava: debatni list 5 (1990/91), št. 2 (dec. 1991), 123-129. 74 Perečenje priimkov in imen v ljudskih pesmih o Lambergarju, Slava: debatni list 5 (1990/91), št. 2 (dec. 1991), 118-122. 75 Podlaga in razsežnosti ponavljanja predlogov, Slava: debatni list 5 (1990/91), št. 2 (dec. 1991), 95-102. 76 Poskus medmetne izpeljave naklonov in načinov, Slava: debatni list 5 (1990/91), št. 2 (dec. 1991), 89-94. 77 Republika zavrnila pritožbo, Delo 33 (1991), št. 138 (15. 6.), 29. 78 Č Pravopis, pravorečje in oblikoslovje v SSKJ, Lingvistični krožek Filozofske fakultete, Ljubljana, 9. 12. 1991. 79 »Vremena zmeraj bolj se nam jasnijo ...«, Slava: debatni list 5 (1990/91), št. 1 (mar. 1991), 6. 80 Sonet Toneta Pretnarja »slavljencu za pet kri-žev« (str. 1) z akrostihom Vladku Nartniku. - Ponatis: Tone Pretnar, Stkal sem ga iz štirih norih rim, ur. Miran Hladnik, Ljubljana: Slava, 1993, 84. 1992 A Osamosvajanje Slovenije in jezikoslovna slovenistika, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 28, ur. Darinka Počaj-Rus - Miran Hladnik, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1992, 5-12. 81 B Eke bi däd našt ne stgrašilt, Slava: debatni list 6 (1992/93), št. 1, 50-55. 82 Iskoni bä slovo, Slava: debatni list 6 (1992/93), št. 1, 44-49. 83 Madžarščina, v: Enciklopedija Slovenije 6, ur. Marjan Javornik - Dušan Voglar - Alenka Dermastia, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1992, 361. 84 Soavtorica Albina Nečak Lük. Poskus glagolično-latiničnega prepisa Brižinskih besedil, Slava: debatni list 6 (1992/93), št. 1, 32-43. 85 Slovenistika na tujih univerzah, v: Slovenski jezik v stiku s slovanskimi in neslovanskimi jeziki in književnostmi: zborovanje slavistov ob stoletnici smrti Frana Miklošiča: Maribor - Ljutomer, 1991, ur. Mateja Hočevar -Stanislav Hafner - Martina Orožen, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1992 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 2), 191-197. 86 Tiha sporočila Slovenije: državni grb, Delo 34 (1992), št. 294 (19. 12.), 29. 87 V diskusiji sta sodelovala še Marko Pogačnik in Franc Furland. 1993 A Alternativno iskanje slovniških modelov v slovenskem knjižnem jeziku: disertacija, Katowice, 1993, 106 str. (razmnoženo). 88 Govorna slovenščina med knjižnostjo in ne-knjižnostjo, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 29, ur. Miran Hladnik, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1993, 61-67. 89 X m h« CL < S h« Z > o - m O U h« S N E Z 1 K O S L 0 V 2 1 Z A P i S K Ki O Obravnava naglasnih dvojnic v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, v: Rječnik i društvo: zbornik radova sa znanstvenog skupa o leksikografiji i leksikologiji održanog 11-13. X. 1989. u Zagrebu, Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, 1993 (Znanstveni skupovi razreda za filološke znanosti 2), 271-274. 90 B Poskus razbora Tonetove grafomanije, Slava: debatni list 6 (1992/93), št. 2 (jan. 1992 (prav: 1993)), 6-8. 91 O grafomanijah Toneta Pretnarja. Siška zmaga leta 1593 in njen odmev v hrvaški književnosti: ob štiristoletnici bitke s Turki, Delo 35 (1993), št. 161 (15. 7.), 14. 92 Vnanje Gorice: [zapis besedila v krajevnem govoru], v: Slovenska narečja, ur. Tine Logar, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993 (Cicero), 36. 93 1994 A Časovna odprtost oblikovanja lika Lepe Vide, v: Individualni in generacijski ustvarjalni ritmi v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi: ob 10-letnici smrti Marje Boršni-kove: mednarodni simpozij v Ljubljani od 24. do 26. junija 1992 pod vodstvom Toneta Pretnarja, ur. Marko Juvan - Tomaž Sajo-vic - Tone Pretnar, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1994 (Obdobja 14), 193-202. 94 K variiranju imen panonskih knezov v Ko-šičevih starinah, v: Košič in njegov čas: zbornik razprav o Jožefu Košiču, ur. Zin-ka Zorko - Marija Lukač Bajzek - Stjepan Lukač, Budimpešta: Košičev sklad, 1994, 84-88. 95 Naglasna podoba osnovnih glagolnikov v knjižni slovenščini, Slava: debatni list 7 (1993/94), št. 1 (mar. 1994), 41-45. 96 Oblikovje slovenske dvojine v Jezikovnem atlasu L. Tesnierja, Ramovšev zbornik: Ob- dobja 12 = Slavistična revija 42 (1994), št. 2-3, 191-194. 97 Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.) - DZS (zal.), 1994, 1714 str. 98 Soavtor. B Ece bi ded naš ne segrešil, Nova Atlantida 1 (1994), št. I-II, 174-178. 99 Prim. enoto 82. Iskoni ba slovo, Nova Atlantida 1 (1994), št. I-II, 179-184. 100 Prim. enoto 83. Kocka je vržena, Slava: debatni list 7 (1993/94), št. 1 (mar. 1994), 47-57. 101 Ponatis: Kocka je vržena! Nova Atlantida 1 (1994), št. III-IV, 111-119. Navezovanje rim v Tržiških oktavah Toneta Pretnarja, Jezik in slovstvo 39 (1993/94), št. 4, 161-164. 102 Atlas linguarum Europae, ur. Mario Alinei, Assen: Van Gorcum, 1983-. 103 Član uredniškega odbora od leta 1994 naprej. 1995 A Dinamika oblikoslovnega naglasa v slovenskem knjižnem jeziku, v: Jqzyki slowianskie 1945-1995: gramatyka - leksyka - odmi-any: materialy miqdzynarodowej konfe-rencji naukowej, Opole, 20.-22. 9. 1995, ur. Stanislaw Gajda, Opole: Uniwersytet Opolski - Instytut filologii polskiej, 1995, 167-171. 104 K razmejevanju legend in nelegend pri slovenskih ljudskih pesmih, v: Razvoj slovenske etnologije od Streklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj: zbornik prispevkov s kongresa, Ljubljana, Cankarjev dom, 24.27. oktober 1995, ur. Rajko Muršič - Mojca Ramšak - Monika Kropej, Ljubljana: Slovensko etnološko društvo - Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995 (Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva 23), 91-93. 105 Lambergarjev lik in ime v slovenski ljudski pesmi, Radovljiški zbornik 1995, 132140. 106 Naglasna podoba glagolskega pregibanja v zborni slovenščini, Jezikoslovni zapiski 2 (1995), 187-194. 107 Oblikoslovni vidiki Škrabčevih razlag svo-jilnih zaimkov, v: Skrabčeva misel I: zbornik s simpozija '94, ur. Jože Toporišič - Zoltan Jan, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 1995, 103-106. 108 Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1. ponatis, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.) - DZS (zal.), 1997, 1714 str. 109 Soavtor. Sveti Jurij in začetki glagolice, Riječ (Rije-ka) 1 (1995), št. 1-2, 27-32. 110 Božanska komedija v luči slovenske ljudske legende, Slava: debatni list 8 (1994/95), št. 1-2, 51-52. 111 Jajce več od pute ve, Slava: debatni list 9 (1995/96), št. 1, 31-32. 112 K razlagi rim v Prešernovem »Pevcu«, Nova Atlantida 2 (1995), št. 6, 171-175. 113 Ljubljanski potres v luči let, ki so sledila, Nova Atlantida 2 (1995), št. 6, 176. 114 Od Alfe in Omege do Zarike in Sončice, Nova Atlantida 2 (1995), št. 5, 135-141. 115 Od bitke pri Frigidu do soške fronte, Slava: debatni list 8 (1994/95), št. 1-2, 53-57. 116 Slovniško-slovarska delitev samostalnikov, Slava: debatni list 9 (1995/96), št. 1, 26-30. 117 Č Jezikovni pogovori: V imenu slovenščine: govorna slovenščina med knjižnostjo in ne- knjižnostjo, Radio Slovenija, tretji program, 20. 4. 1995. 118 1996 A Dinamika oblikoslovnega naglasa v povojnih priročnikih za knjižno slovenščino, v: Jezik in čas: zbornik, ur. Ada Vidovič-Mu-ha, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1996 (Razprave Filozofske fakultete), 319-325. 119 Nekaj o sklapljanju osnovnih števnikov v slovenščini, Slava: debatni list 9 (1995/96), št. 2, 107-110. 120 Od kvarnerskega zmaja Negotina do koroškega kralja Matjaža, Riječ (Rijeka) 2 (1996), št. 2, 150-156. 121 Zvalno-nezvalna dinamika imen v Brižin-skih besedilih, v: Zbornik Brižinski spomeniki, ur. Janko Kos idr., Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede -Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1996 (Dela razreda za filološke in literarne vede 45), 225-228. 122 B Etnogeneza Slovencev, Delo 38 (1996), št. 107 (11. 5.), 46. 123 Na sredi našega življenja pota, Slava: deba-tni list 9 (1995/96), št. 2, 120-123. 124 Odsevi Pesnitve o vojski Igorjevi v slovenskem slovstvu od Vodnika do Prešerna, Nova Atlantida 3 (1996), št. 9-10, 219227. 125 Slovniško-slovarska delitev samostalnikov, Slava: debatni list 9 (1995/96), št. 1, 26-30. 126 Smisel napisov na koroškem Vojvodskem prestolu, Nova Atlantida 3 (1996), št. 11, 134-139. 127 Svetniki na Slovenskem, Delo 38 (1996), št. 16 (20. 1.), 42. 128 X m h« CL < S h« Z > o - m O U h« S N E Z 1 K O S L 0 V 2 1 Z A P i S K Ki O Še nekaj o mitologiji pri Slovencih: ugovori in pripombe, Delo 38 (1996), št. 79 (4. 4.), 14. 129 1997 A Časovno-jezikovni vidiki odmevov Morove Utopije v slovenski književnosti od Prešerna do Cankarja, v: Utopia w jqzykach, literaturach i kulturach Slowian: ze swiado-mosci utopijnej w refleksji jqzykowej 1, ur. Emil Tokarz, Katowice: Uniwersytet Sl^ski, 1997, 115-120. 130 Naglasna podoba privezno-pridevnega pregibanja v knjižni slovenščini, Jezikoslovni zapiski 3 (1997), 137-141. 131 Od lika desetega brata do lika hlapca Jerneja, v: Stodvajsetletnica Ivana Cankarja in Dragotina Ketteja: strokovno posvetovanje slavistov, Vrhnika, 1996, ur. Zoltan Jan, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1997 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 7), 86-93. 132 Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2. ponatis, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.) - DZS (zal.), 1997, 1714 str. - Izšel tudi v elektronski obliki (11 računalniških disket). 133 Soavtor. Slovniško-slovarski vidiki štetja in sklanje v slovenščini, Riječ (Rijeka) 3 (1997), št. 1, 83-87. 134 Škrabec o razmerju obeh nedoločnikov in namenilnika, v: Skrabčeva misel II: zbornik s simpozija '96, ur. Jože Toporišič, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 1997, 143-147. 135 B Opozicija za tretje tisočletje, Mag 3 (1997), št. 7 (12. 2.), 96. 136 Sveta gora in Gorica med Cahami in Brez-jami, Slava: debatni list 10 (1996/97), št. 2, 155-164. 137 Vladimir Sergejevič Solovjov - prerok naše dobe, Slava: debatni list 10 (1996/97), št. 1, 30-44. 138 1998 A Besedišče slovenskega jezika z oblikoslovni-mi podatki: A-Ž: po gradivu za slovar sodobnega knjižnega jezika zbrane besede, ki niso bile sprejete v Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1998 (Slovarji), 1009 str. 139 Soavtor. Naglasne posebnosti rojstnih imen pri Slovencih, Riječ (Rijeka) 4 (1998), št. 1, 57-61. 140 Noi alakok a Matyas kiralyrol szolo szloven nephagyomanyban = Ženski liki v slovenskem ljudskem izročilu o kralju Matjažu, v: Hasonlosagok es kulonbozosegek: tanul-manyok a magyar-szloven irodalmi kapcso-latok korebol = Ujemanja in razhajanja: študije o slovensko-madžarskih literarnih stikih, ur. Istvan Fried - Istvan Lukacs, Budapest: Kossics alapitvany = Budimpešta: Košičev sklad, 1998, 143-147 (madžarsko), 310-313 (slovensko). 141 Pogansko bogovje slovanskega vzhoda in zahoda v luči slovenskih ljudskih pesmi, Studia mythologica Slavica 1 (1998), 6173. 142 Pogledi na Pavlove raziskave tematike Or-feja, v: Slovensko-madžarski jezikovni in književni stiki od Košiča do danes: zbornik razprav, ur. Istvan Nyomarkay - Stjepan Lukač, Budimpešta: Košičev sklad, 1998, 205-210. 143 Raba krajevnih prislovov gori - doli v slovenskih ljudskih pesmih, v: VI. medu-narodni slavistički dani = VI. nemzetkozi szlavisztikai napok 1, ur. Karoly Gadanyi, Sambotel - Pečuh: Hrvatski znanstveni zavod = Horvat tudomanyos kutatok egyesule-te - Visoka nastavnička škola »Berzsenyi Daniel« = Berzsenyi Daniel Tanarkepzo Foiskola, 1998 (Bibliotheca Croatica Hun-gariae 3/1), 43-62. 144 Slovar slovenskega knjižnega jezika, 3. ponatis, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.) - DZS (zal.), 1998, 1714 str. - Izšel tudi v elektronski obliki (CD-ROM) z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki. 145 Soavtor. Božična zvezda v luči dveh slovenskih ljudskih pesmi, Slava: debatni list 12 (1998/99), št. 1, 13-19. 146 Časovni vidiki dveh posvetilnih sonetov Franceta Prešerna, Slava: debatni list 11 (1997/98), št. 2, 158-161. 147 K vlogi časa v besedilni gradnji Pregljeve novele Runje, Slava: debatni list 12 (1998/99), št. 1, 30-33. 148 Merkurjevo leto 1998, Jutranjik 1 (1998), št. 7 (11. 6.), 11. 149 Od devojke do svete Nedelje in narobe, Slava: debatni list 11 (1997/98), št. 2, 166171. 150 Pet zvezkov ALE, Jezikoslovni zapiski 4 (1998), 181-185. 151 ALE = Atlas linguarum Europae 'Evropski jezikovni atlas'. Prešernova Zdravljica kot igra števil, Slava: debatni list 12 (1998/99), št. 1, 23-29. 152 Slovanski svetniki v odsevu štirih slovenskih ljudskih pesmi, Slava: debatni list 12 (1998/99), št. 1, 20-22. 153 Studia mythologica Slavica (Ljubljana - Pisa, od 2. zvezka naprej Udine), 1-(1998-). 154 Član uredniškega odbora. Dr. Vladimir Nartnik - samostojni raziskovalec z magisterijem (Dialektološka sekcija), Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU 3: 1986-1995, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1998, 48-53. 155 1999 A Fonološki opis govora Vnanjih Goric (SLA 226), Jezikoslovni zapiski 5 (1999), 197205. 156 Imja Samo v svete slovenskih narodnyh pesen, v: Jerusalem in Slavic culture, ur. Wolf Moskovich - Oto Luthar - Samuel Schwarzband, Ljubljana: Scientific Research Center of the Slovenian Academy of Sciences and Arts - Jerusalem: Center for Slavic Languages and Literatures of the Hebrew University, 1999 (Jews and Slavs 6), 127-135. 157 K obravnavi samostalnih zaimkov v Dajn-kovi, Metelkovi in Murkovi slovnici, v: Murkov zbornik: referati s simpozija Anton Murko in njegov čas, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Slavistično društvo, 1999 (Zora 9), 97-102. 158 Letonsko-slovensko prekrivanje v rabi ro-dilnika, Riječ (Rijeka) 5 (1999), št. 2, 5964. 159 Oblikovne posebnosti ledinskih imen v Vna-njih Goricah, v: Logarjev zbornik: referati s 1. mednarodnega dialektološkega simpozija v Mariboru, ur. Zinka Zorko - Mihaela Ko-letnik, Maribor: Slavistično društvo, 1999 (Zora 8), 249-251. 160 Večbesedni termini v Pomorski slovenščini, Riječ (Rijeka) 5 (1999), št. 1, 69-73. 161 Janez Gradišnik - Ernest Kopriva - Vladimir Naglic, Pomorska slovenščina, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961 (Priroda in ljudje). B Pregibanje spregalnoosebnih zaimkov pogovorne slovenščine med nemščino in italijanščino, Slava: debatni list 12 (1998/99), št. 2, 77-82. 162 2000 A Slovar slovenskega knjižnega jezika, 4. ponatis, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.) - DZS (zal.), 2000, 1714 str. - Izšel X m h« CL < SI h« Z > o - m O U h« S N E Z 1 K O S L 0 V 2 1 Z A P i S K Ki O tudi v elektronski obliki (CD-ROM) z Od-zadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika z obliko-slovnimi podatki. 163 Soavtor. B Pripis k besedilnemu razboru Pregljeve novele Runje, Slava: debatni list 13 (1999/2000), št. 1-2, 10-12. 164 Prvi zvezek Atlasa narečij letonskega jezika (Latviešu valodas dialektu atlants - Leksika, Riga: Zinatne, 1999), Jezikoslovni zapiski 6 (2000), 199-204. 165 Tedni in mesci dni starih Slovanov, Slava: de-batni list 13 (1999/2000), št. 1-2, 6-9. 166 E Vladu Nartniku za šestdesetletnico, Slava: debatni list 13 (1999/2000), št. 1-2, 5. 167 Avtor soneta »Veliko zvezd je, ki jih pesem hrani ...« z akrostihom Vladku Nartniku je Peter Svetina. 2001 A K imenom adventne svetnice in svetnika na Baščanski plošči, Riječ (Rijeka) 7 (2001), št. 2, 45-51. 168 Slovenski pravopis, ur. Jože Toporišič idr., Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001, 1805 str. 169 Soavtor. B K osnovnim mehanizmom glagolsko-imen-skega pregibanja v italijanščini in slovenščini, Jezikoslovni zapiski 7 (2001), št. 1-2, 395-401. 170 2002 A Prislovna raba brezpredložnega tožilni-ka v Poezijah Franceta Prešerna, v: Med dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika: ob življenjskem in strokovnem jubileju prof. dr. Martine Orožen, ur. Marko Jesenšek - Bernard Rajh - Zinka Zorko, Maribor: Slavistično društvo, 2002 (Zora 18), 381-389. 171 Simbolika števil v Kerstu per Savici, v: Romantična pesnitev: ob 200. obletnici rojstva Franceta Prešerna, ur. Marko Juvan, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/ tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 2002 (Obdobja 19), 251-257. 172 Žlahtni sanskrt in estetska slovenščina, v: Evropsko leto jezikov - Sodobna slovenska književnost - Matija Murko, ur. Marko Jesenšek, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2002 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 12), 138-142. 173 B 35. zasedanje Uredniškega odbora ALE v Ljubljani 2002, Jezikoslovni zapiski 8 (2002), št. 1, 247-250. 174 Iz dnevnika, Slava: debatni list 15 (2001/02), št. 1-2, 7-8. 175 K razmerju med Ostrevico nepremagano Urbana Jarnika in Prešernovim prevodom Bürgerjeve Lenore, Slava: debatni list 15 (2001/02), št. 1-2, 72-82. 176 Prešernova podoknica kot igra števil, Slava: debatni list 15 (2001/02), št. 1-2, 62-65. 177 Svetnik in grešnik, Slava: debatni list 15 (2001/02), št. 1-2, 67-71. 178 Č Tonetov delež pri protistavljanju slovenščine s poljščino: Simpozij dr. Toneta Pretnarja, Ljubljana, 23. 11. 2002. 179 E Nartnik, Vladimir, v: Enciklopedija Slovenije 16: dodatek A-Ž, kazalo, ur. Marjan Javornik - Dušan Voglar - Alenka Dermastia, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002, 141. 180 Avtor Peter Weiss. 2003 A Besedotvorne posebnosti ledinskih in hišnih imen Vnanjih Goric, v: Glasoslovje, bese-doslovje in besedotvorje v delih Jakoba Ri-glerja, ur. Zinka Zorko - Mihaela Koletnik, Maribor: Slavistično društvo, 2003 (Zora 25), 143-147. 181 K osnovnim načelom pregibanja v slovenščini in nemščini, Riječ (Rijeka) 9 (2003), št. 1, 39-47. 182 Slovenski pravopis, ur. Jože Toporišič idr., Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana: Delo, 2003, 1805 str. - Izšel tudi v elektronski obliki na cedeju. 183 Soavtor. Tržiškim oktavam Toneta Pretnarja na rob, v: Perspektive slovenistike ob vključevanju v Evropsko zvezo, ur. Marko Jesenšek, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2003 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 14), 330-332. 184 K liku desetega brata od Levstika do Cankarja, v: Slovenski roman, ur. Miran Hladnik - Gregor Kocijan, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2003 (Obdobja 21), 19-27. 185 2004 Jezikoslovno izrazje in osnovne krajšave, v: Terminologija v času globalizacije: zbornik prispevkov s simpozija Terminologija v času globalizacije, Ljubljana, 5.-6. junij 2003 = collected papers from the Scientific Conference Terminology at the Time of Globalization, Ljubljana, 5th-6th June 2003, ur. Marjeta Humar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, 265-268. 186 K osnovnim načelom pregibanja v slovenščini in španščini, Riječ (Rijeka) 10 (2004), št. 2, 60-68. 187 Sporočilnost imena in priimka jezikoslovca Frana Miklošiča, v: Besedoslovje v delih Frana Miklošiča, ur. Zinka Zorko - Mihaela Koletnik, Maribor: Slavistično društvo, 2004 (Zora 31), 105-111. 188 B Hostnikovi polemiki s Stanislavom Škrab-cem na rob, v: Davorin Hostnik med Slo- venijo in Rusijo: simpozij ob 150-letnici rojstva (1853-1929), Šmartno pri Litiji, 3. september 2003: zbornik, ur. Irena Gantar Godina - Magda Breznikar, Šmartno pri Litiji: Ustvarjalno središče Breznikar, 2004, 60-64. 189 Tat'jana Ivanovna Vendina, Srednevekovyj čelovek v zerkale staroslavjanskogo jazyka (Moskva 2002), Jezikoslovni zapiski 10 (2004), št. 2, 171-178. 190 D Tjaša Jakop, Dvojina v slovenskih narečjih: doktorska disertacija, Ljubljana, 2004, 213 str. 191 Somentor. 2005 A Petelinja motivika v Trdinovih zapisih verskih bajk, v: Zastavil sem svoje življenje: monografija o življenju in delu Janeza Trdine 1, ur. Aleksander Bjelčevič, Mengeš: Muzej, 2005, 113-117. 192 Slovar slovenskega knjižnega jezika, 5. ponatis, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.) - DZS (zal.), 2005, 1714 str. - Izšel tudi v elektronski obliki (CD-ROM) z Od-zadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika z obliko-slovnimi podatki. 193 Soavtor. B Letonski narečni (= sinolski) slovar primer (Riga 2001), Jezikoslovni zapiski 11 (2005), št. 1, 135-137. 194 Poljska slovnica za tujce (Krakov 1995): Zofia Kaleta, Gramatyka jqzyka polskiego dla cudzoziemcow, Krakow 1995, Uniwer-sytet Jagiellonski, 488 s., Jezikoslovni zapiski 11 (2005), št. 2, 167-172. 195 Č Škrabec o Bežkovem gledanju na zložni zvočnik r, v: Peti simpozij o delu p. Stanislava Škrabca: Jezikoslovci in njihova dela v Škrab- X m h« CL < S h« Z > o - m O U h« S N E Z i K O S L O V Z I Z A P i S K Ki O čevih očeh, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 19.-20. 5. 2005. 196 2006 A Besedotvorne posebnosti privezno-pri-devnih besed v črnovrškem dialektu Ivana Tominca, v: Diahronija in sinhronija v dia-lektoloških raziskavah, ur. Mihaela Koletnik - Vera Smole, Maribor: Slavistično društvo, 2006 (Zora 41), 385-388. 197 Po knjigi Ivana Tominca Črnovrški dialekt: kratka monografija in slovar, Ljubljana: SAZU, 1964 (Dela razreda za filološke in literarne vede 20). K vprašanju zahodne meje balkanske jezikovne zveze, Annales: series historia et sociologia 16 (2006), št. 2, 369-372. 198 Fonološki opis govora Plešivice (SLA 228), Jezikoslovni zapiski 12 (2006), št. 2, 23-32. 199 Prekrivnost slovenske in hrvaške sklanje samostalnih zaimkov, Riječ (Rijeka) 12 (2006), št. 1, 90-102. 200 Sonetne prvine v pesmih Simona Gregorčiča, v: Pogledi na Simona Gregorčiča, ur. Barbara Pregelj - Zoran Božič, Nova Gorica: Univerza, 2006, 98-106. 201 B 1. slovenska mednarodna konferenca Slo-Fon v Ljubljani, Jezikoslovni zapiski 12 (2006), št. 1, 159-163. 202 Da le ne bomo vedno Slovaki, Delo 48 (2006), št. 212 (13. 9.), 5. 203 K razmejitvi kontoidov in vokoidov v slovenskih slovnicah = On the delimitation of contoids and vocoids in the Slovenian grammars, v: SloFon1: 1. slovenska mednarodna fonetična konferenca: zbornik povzetkov = 1st Slovene International Phonetic Conference: book of abstracts, ur. Peter Jurgec, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, 2006, 50-51. 204 Poskus branja spominskega znamenja na Glavnem trgu v Novem mestu, v: Zbornik Marjana Mušiča: ob stoletnici rojstva in dvajsetletnici smrti akademika Marjana Mušiča: SAZU, 2004, ur. Marko Mušič, Ljubljana: SAZU, 2006, 93-94. 205 Vladimir Nikolajevič Toporov, 5. 7. 1928 -12. 12. 2005: in memoriam, Studia mytholo-gica Slavica 9 (2006), 7-9. 206 2007 A Slovenski pravopis, ur. Jože Toporišič idr., Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007, 1805 str. 207 Soavtor. Slovniška razvrstljivost samostalnikov v Slovenščini za tujce, v: Besedje slovenskega jezika, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Slavistično društvo, 2007 (Zora 50), 21-25. 208 Učbenik Slovenščina za tujce je napisala Hermina Jug-Kranjec. B Umreti in smrt v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA): [povzetek], Glasnik Znan-stveno-raziskovalnega središča Koper 12 (2007), št. 3, 31. 209 2008 A K obravnavi predložnih zvez v Pleteršniko-vem slovarju in Toporišičevem pravopisu, v: Od Megiserja do elektronske izdaje Ple-teršnikovega slovarja, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2008 (Zora 56), 36-41. 210 Poskus razvrstitve in razbora Križnikovih ugank, v: Gašper Križnik (1848-1904) in njegov čas, ur. Marija Stanonik idr., Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008, 214-217. 211 Slovanska in semitska dvojina, Riječ (Rijeka) 14 (2008), št. 2, 57-62. 212 2009 A K iskalnim vprašalnicam slovanskega ju- gozahoda, Riječ (Rijeka) 15 (2009), št. 3, 68-74. 213 K variiranju in alterniranju predlogov v Čr-novrškem dialektu Ivana Tominca, v: Slovenska narečja med sistemom in rabo, ur. Vera Smole, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009 (Obdobja 26), 183-186. 214 Svetniki in galjot v ljudski pesmi, Studia my-thologica Slavica 12 (2009), 337-342. 215 Uvod v slovansko jezikoslovje: zapiski predavanj z literaturo o predmetu, Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2009, 58 listov (razmnoženo). 216 K oblikovanju izbiralnega člena ta v slovenskih narečjih = Development of the selective article ta in Slovene dialects: [povzetek], v: 6. kongres SIDG = 6th SIDG Congress: 14.-18. 9. 2009, Maribor, Slovenija: [zbornik povzetkov], ur. Mihaela Koletnik - Alenka Valh Lopert - Melita Zemljak Jontes, Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2009, 73. 217 Madžarsko pregibanje v luči slovenske skla-nje: 14. mectunarodni skup slavista (MSS 14), Opatija, 22.-25. 6. 2009. 218 Vladimir Nartnik (http://sl.wikipedia.org/ wiki/Vladimir_Nartnik) (dosegljivo 29. 11. 2011). 219 2010 Hermanovo iskanje med iranico in glago- lico, Riječ (Rijeka) 16 (2010), št. 2, 124132. 220 Petrov stol pomlad izgane, v: Reformacija na Slovenskem: ob 500-letnici Trubarjevega rojstva, ur. Aleksander Bjelčevič, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010 (Obdobja 27), 123-127. 221 Č Fonetični zapis soglasnikov v nacionalni transkripciji v SLA: Slovenski dialektološki posvet (pred izidom 1. zvezka Slovenskega lingvističnega atlasa), Ljubljana, ZRC SAZU, 18. 6. 2010. 222 2011 A K podobnostim in različnostim slovenskega in madžarskega pregibanja, Jezikoslovni zapiski 17 (2011), št. 2, 143-157. 223 Leksem stegniti se v slovenskih narečjih, v: Narečna prepletanja, ur. Goran Filipi, Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno--raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, 2011, 155-160. 224 B K oblikoskladnim posebnostim slovenščine v krogu slovanskih jezikov: [povzetek], Mednarodni znanstveni sestanek Slovenski dialekti v stiku 5, Koper, 13.-14. maja 2011 = Glasnik Univerze na Primorskem, Znanstvenoraziskovalnega središča Koper, ur. Goran Filipi, Koper: Univerza, Znanstveno--raziskovalno središče, 2011, 49-50. 225 E Ob 70. rojstnem dnevu dr. Vlada Nartnika, Jezikoslovni zapiski 17 (2011), št. 2, 195197. 226 Avtorica Jožica Škofic. X m h« CL < S h« Z > o - m O U h« S fà Peter Weiss - Alenka Porenta Seznam sodelujočih m P- Polona Gantar Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana Apolonija.Gantar@zrc-sazu.si Z > Velemir Gjurin Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana hJ m O Robert Grošelj Oddelek za prevajalstvo Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani S Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana Robert. Groselj @ff.uni-lj .si Mojca Kompara Oddelek za slovenistiko Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem Titov trg 5, 6000 Koper mojca.kompara@fhs.upr.si Sofija Miloradovic Institut za srpski jezik Dure Jakšica 9, 11000 Beograd, Srbija nesoni2@open.telekom.rs Jožica Narat Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana Jozica.Narat@zrc-sazu.si «i Vlado Nartnik Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Z ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana Vladimir.Nartnik@zrc-sazu.si O Alenka Porenta s Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana Alenka.Porenta@zrc-sazu.si Z Luka Repanšek Homec, Bolkova 40, 1235 Radomlje Luka.Repansek@siol.net a Jerica Snoj p Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša 1 ZRC SAZU s Novi trg 4, 1000 Ljubljana Jerica.Snoj@zrc-sazu.si Irena Stramljič Breznik Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Koroška cesta 160, 2000 Maribor Irena.Stramljic@uni-mb.si Matej Šekli Oddelek za slavistiko Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana Matej.Sekli@guest.arnes.si Jožica Škofic Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana guzej @zrc-sazu. si Elena Šverko Ulica IX. korpusa 17 6310 Izola Elena.Sverko@gmail.com Silvo Torkar Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana Silvo.Torkar@zrc-sazu.si Peter Weiss Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana Peter.Weiss@guest.arnes.si S Z > O - m o — s Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so periodično glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto. Uredništvo sprejema prispevke praviloma do konca aprila za prvo in do konca avgusta za drugo številko v tekočem letu, glasilo pa izide predvidoma julija in novembra. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporočena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okviru zastonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc-sazu.si. Besedila naj bodo oddana v elektronski obliki praviloma po e-pošti. Besedilu s posebnimi jezikoslovnimi znaki naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF, poslana prav tako po e-pošti, ali odtisnjena na papir in oddana uredništvu. Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvleček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Povzetek pri razpravah in člankih naj bo preveden v angleščino in naj obsega do 15 vrstic. Pri navajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po zadnjem letniku Jezikoslovnih zapiskov. Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravljanju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje predloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v razdelku Odmevi. Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Jezikoslovni zapiski 17 • 2011 • 2 Razprave in članki Matej Šekli, Predzgodovina praslovanskega naglasnega sistema v luči moskovske naglasoslovne šole Robert Grošelj, Vezljivost odrazov praslovanskega glagola *mysliti v zgodovini izbranih slovanskih jezikov Silvo Torkar, Priimki Košmelj, Košmrlj in Minodraš Polona Gantar, Leksikalna baza za slovenščino: komu, zakaj in kako (naprej)? Jerica Snoj, Metaforična pomenotvornost z vidika sintagmatike MojcaKompara, Razvoj algoritma za samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav v elektronskih besedilih Irena Stramljič Breznik, Različni tipi besedotvornih morfemov pri današnjih slovenskih tvorjenkah Elena Sverko, Prvi slovenski razlagalni terminološki slovar turizma Vlado Nartnik, K podobnostim in različnostim slovenskega in madžarskega pregibanja Luka Repanšek, K problematiki palatalizacije velarov v stari frizijščini Velemir Gjurin, Slovenščina kot neposlednji jezik: revitalizacija pojma 'J2' Ocene in poročila JožicaNarat, Model zgodovinskega slovarja Sofija Miloradovic, »Pušti niz vodu, čekaj uz vodu« Jubileji Ob 70. rojstnem dnevu doc. dr. Vlada Nartnika (Jožica Škofic) Vlado Nartnik: bibliografija 1967-2011 (Peter Weiss - Alenka Porenta) ISSN 0354-0448 9770354044012