MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo m upreve. Maribor, eonpoakaal.lt / Talatos eradnUtv« 2440, aprev« 2464 1 — — M—SSBk ff. rKW nedelje in praznikov vMb du ob 16. url . / Velja meaečao projeauui Hm H HI ^ d * upravi tll po poSU 10 Din, dostavlja« M do« 12 Din / Oglaal po oeaika / Ostem ~ . O H BI M R JR3®*” J*&§k ■prejema tudi ogtaanl oddelek Jutro- v Ljubljani » PoCtni tekovid reč— M. 11.406 H® aflBb A 99 Presenečenja iz nove Nemčije Razlika med novim Berlinom in starim Dunajem Mi Slovenci smo se bili tekom stoletij, zlasti pa zadnjih desetletij pred svetovno vojno navadili gledati na Nemce tako, kakor so se nam kazali v živem dotiku z nami, na naši slovenski zemlji ter na D ti naj u, kjer je bilo izhajališče in središče vse avstrijske nemške politike. Ta avstrijska nemška politika je bila nam Vedno nasprotna, bila je naperjena proti nam kot celoti in proti posameznim našim pokrajinam, krajem, skupinam in ljudem. Neprikrivana želja avstrijskih Nemcev in njihovega središča je bila zlasti v zadnjih stoletjih: uničiti Slovence kot narod, spremeniti nas v nemčurje in iz teh v Nemce, da bi tako dosegli svoj veliki cilj — Jadransko morje! Dunajska država ter štajerska in koroška deželna vlada, vse tri so delovale roko v roki z Zasebnimi nemškimi organizacijami, da pl se čimprej uresničil avstrijski nemški ideal. Še prav živo so nam v spominu poji, ki smo jih bili Slovenci proti nem-ški nakani na Štajerskem in Koroškem. Pa tudi na samem Kranjskem ter na Primorskem se je storilo vse, kar se je moglo, da bi se oslabila naša moč. Na Primorskem so šli avstrijski Nemci v svoji zaslepljenosti celo tako daleč, da so se vezali z Italijani — proti Slovencem! Povsem razumljivo je zato, da smo identificirali avstrijsko nemštvo s celokupnim nemštvom in Dunaj z Berlinom, odnosno narobe, Bet lin z Dunajem. Pri tem nas je podpirala seveda tudi berlinska zunanja politika, ki se je solidarizi-iala z dunajsko ter usmerjala v protislo-vanski smeri. Ponemčevanje avstrijskega l odonavja in ostalih dežel je podpira! tudi Berlin in gesla »Drang nach Nudeni« »Drang nach Osten! »Von Hamburg bis Bagdad!« itd. so postala gesla celokupnega nemštva. Zato morejo odkrito priznati, da je bila izjava Nemških narodnih socialistov, da si teh Sese! in akcij ni izmislila Nemčija, am-Pak !e Avstrija, ki je Nemčijo z njimi sa-Wo zapeljala, za nas veliko in nepričako-VaNo presenečenje. Drugo veliko preseljenje nam je prinesla knjiga Prusa 'Meha Kocha, o kateri smo govorili že 113 tem mestu, saj je priznanje, da je slo-vanska kri oplemenitila prusko, pač naj-^cčje zadoščenje, ki smo ga mogli preje-'• Tretje presenečenje nam je pa pri tipski dnevnik »Leipziger i e ^achrlchten« z uvodnikom, v katerem dokazuje, da je bilo dunajsko pnsepetavairje Berlinu pred in med svetovno vojno za Nemčijo in nemški narod bajvecja nesreča. Interesi, katere ie Dunaj vsiljeval Berlin,, Jn ilh je ta s,ep0 hranil, niso bili nemški, marveč habsbur-ško-avstrijskl! Med take interese šteje list tudi spor Dunaja s predvojno Srbijo in se vprašuje:^ Kaj smo imeli mi Nemci proti Srbom? Zakaj in čemu smo jih smatrali za svoje sovražnike? Zakaj smo se sploh vojskovali z njimi? Zakaj smo se borili proti zedinjenju Jugoslovanov? In odgovarja: Vse to so bile le habsburško-av-strijske, dunajske zadeve, ki se nemškega naroda kot takega niso čisto nič tikale. Nemški narod je v svoji politični neizkušenosti napravil veliko napako, da je vso Avstro-Ogrsko smatral za iden tično z resnično nemškimi alpskimi pokrajinami in se je prav nespametno vezal nanjo z nibelunsko zvestobo. In tako je Nemčija po 28. juniju 1. 1914. zagazila v spor s Srbijo, dasi ni imela za to prav nikakršne potrebe. Šla je v to vojno ne da bi bila sploh vedela zakaj! Avstrijska politika zato za Nemčijo ni bila samo napačna, marveč tudi škodljiva in je zato čas, da se temeljito pokoplje prav vse, kar je od tistih časov še ostalo živega. — To so pač jasne in odkritosrčne besede, kakršnih s strani Nemcev nismo bili vajeni ter so obenem dokaz, da se je v »tretji državi« marsikaj temeljito spre menilo in nastaja v vsakem oziru docela nova mentaliteta. In to istočasno, ko je ostalo na Dunaju in v Avstriji vse pri starem in ko mislijo sedanji diktatorji, kako bi pripeljali Habsburžane nazaj na dunajski prestol in kako bi obnovili nekdanjo Avstro-Ogrsko! Logični sklep iz vsega tega je samo eden, da moramo po vsem tem temeljito revidirati svoje že tako zakoreninjeno mnenje, da je nemški narod ves enak. Poslej bomo morali potegniti debelo črto med Berlinom in Dunajem, med Nemčijo in Avstrijo! Tisti, s katerimi ni mogoč sporazum, so na Dunaju ter v Gradcu, Celovcu itd., tisti, s katerimi bi se pa lahko brez težkoč temeljito sporazumeli, so na oni strani, v Nemčiji. Tisto, kar nam je teritorialno blizu, je daleč, tisto, kar nam je teritorialno daleč, pa blizu. Avstrijski Nemci so ostali zares vseh teh petnajst let po vojni Avstrijci, pa naj so bili orientirani že marksistično, nacionalistično, ali kierikalno-fašistično. Njihova mentaliteta se ni spremenila, niso postali Nemci, ki bi gledali na svet okoli sebe skozi očala celokupnih interesov nemškega naroda. Še vedno gledajo h a b s b u r š ko- a v s t r i j s k o in vidijo v prečanskih pokrajinah .Jugoslavije Ie bivše avstroogrsko ozemlje, ne del kraljevine Jugoslavije in sklepajo zato zavezništva z * našimi sovražniki, namesto da bi nam nudili roko v spravo kot sosedje sosedom. Dragoceno spoznanje, ki ga lahko temeljito izkoristimo! -r. Zgodovinski dnevi v Soiiii Triumfalen soreiem Jevtiča ■ Sestanki, konference in avdience - Navdušeno pisanje vsega bolgarskega tiska SOFIJA, 8. maja. Sprejema, kakršnega je bi! deležen včeraj jugoslovanski zunanji minister Jevtič, Sofija še ni videla po vojni. Na kolodvoru so bili zbrani pod vodstvom ministrske ga predsednika Mušanova vsi člani vlade, številni poslanci, poslaniki in drugi odličniki, pred kolodvorom in na ulicah je pa sprejelo gosta okoli 100.000 ljudi. Vse mesto je okrašeno z bolgarskimi in jugoslovanskimi zastavami. S postaje se je Jevtič odpeljal v hotel »Blgarija«, v katerem stanuje. Ob 11.30 se je Jevtič odpeljal na dvor, kjer ie bil sprejet v avdienco pri kralju Borisu, ki je trajala od 12. do 13.30. Vmes med 11.30 in 12. uro je pa poselil tudi Mušanova in predsednika so branja, Malinova. Ob 16.45 je Muša-nov vrnil obisk Jevtiču, ob 17- pa Malinov. Ob 17.10 sta se Jevtič in Mušanov odpeljala v zunanje ministrstvo na prvo konferenco. Ob 20.30 je priredil Mušanov v klubu Union svečano večerjo, na katero so bili povabljeni najodličnejši predstavniki bolgar skega javnega življenja. Ob tej priliki sta spregovorila najprej Mušanov in nato Jevtič, ki sta naglašala iskreno voljo po likvidaciji vseh sporov In iskrenem sodelovanju med Bolgarijo in Jugoslavijo. Danes so se konference nadaljevale, opoldne je pa kralj priredil Jevtiču na čast banket v zimskem dvorcu v Vrani. SOFIJA, 8. marca. Obisk jugoslovanskega zunanjega ministra v Sofiji je vzbudil po vsej Bolgariji zelo veliko zanimanje. Današnji listi naglašajo soglasno, da še nikdar noben zunanji minister ni bil v Bolgariji sprejet tako, kakor je bil včeraj jugoslovanski. Listi pravijo, da bo ta obisk zgodovinskega pomena. »Konobana« objavlja uvodnik z naslovom »Dobrodošel!« v katerem pravi med drugim: »Preteklo je skoraj četrt stoletja brez tesnejših stikov med obema narodoma. Sto let sta živela oba naroda v megli in krvi. Zato se moramo vprašati: V čigavem interesu? Na to je le en sam odgovor: Zato, ker so bili voditelji obeh narodov zaslepljeni z nerazumevanjem! Zato se veselimo, da nas je jugoslovanski zunanji minister g. Jevtič obiskal, in sicer še tembolj zato, ker vemo, da ima za Bolgarijo popolno razumevanje-« List pričakuje, da bo ta obisk mnogo dopomogel do razčiščenja vseh zadev obeh bratskih narodov. List »Novo Vreme« objavlja Jevtičev življenjepis. Ko je sedaj gost bolgarskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Mušanova v Sofiji, naj bo prepričan, da želi bolgarski narod skupaj z njim le eno: da bi sedania pogajanja zaključila sre čno za oba bratska naroda. V »Pla-dnu« pa je napisal Kosta Todorov uvodnik, v katerem označuje Jevtiče-va prizadevanja za sporazum in sodelovanje kot logično nadaljevanje po litike, ki sta jo započela oba kralja v Beogradu, Evdoksinogradu in Varni. Obup Anali!« nad razorožitvi!« DOSEDANJI OPTIMIZEM JE ZAMENJAL V LONDONU PESIMIZEM. PREHOD V DESINTERESIRANOST Nova napetost med Nemtiio in Franciio SREDIŠČE SPORA JE USODA PO SARJE BREZ PARIZ, 8. maja. Odnošaji med Nem č|io in Francijo so vedno bolj napeti faradi sarskega ozemlja in postaja ta broblem v zadnjem času mnogo bolj važen od razorožitvenega problema, T s*™™ Nemčija za tem, da brez sarsl8« * 1,1 še Di-ed terminom spravi Ts? .late'",'1' 1,011 svoio »Wast-„Tr-n« Fn«nni tncoski poslanik v Ber- nrinpcci s ^ P°ncet začetkom aprila fl nn hi? v Pariz nemški Pred‘ HalbI se razorožltve-no vpia.anje združilo z vprašanjem vrnitve sarskega področja Nemčiji, v katerem je Nemci,a izrecno naglasila, da o sklenitvi uemsko-francoskega ne SARJA. NEMČIJA BI RADA PO-PLEBISCITA. napadalnega pakta ne more biti prej govora, dokler ne bo sarsko ozemlje zopet zedinjeno pod nemškim orlom. Na ta predlog pa Francija že iz svojih političnih razlogov še do danes ni mogla odgovoriti. SUV1CHOVO POTOVANJE V MOSKVO MOSKVA, 8. maja. Sovjetska vlada je prejela od italijanske službeno vest, da bo državni podtajnik za zunanje zadeve Suvich kmalu obiskal Moskvo. Na to povabilo je sovjetska vlada odgovorila italijanski, da z veseljem pričakuje Suvicha in da se bo z njim pogajala o vseh aktualnih problemih, ki se tičejo obeh držav. LONDON, 8- maja. Veliko senzacijo so v mednarodnih krogih povzročile včerajšnje informacije vodilnih angleških listov, ki poročajo, da smatra jo merodajni činitelji na Angleškem polom razorožitvene konference kot neizbežen. Tako piše »Daily Tele-graph«, da je ministrski odbor za razorožitev sicer stavil nov predlog za rešitev razorožitvenega problema, vendar pa bo predlog na seji vlade prav gotovo odklonjen. Kot vzrok za tako stališče vlade se navaja nezadovoljstvo napram garanciji sigurnosti, ki jo vsebuje novi načrt. Kot glav ni vzrok pa omenjajo listi še dejstvo, da je angleška vlada nasprotna sporazumu, po katerem Francija noče v nobenem pogledu in praven znižati svoje oborožene sile. Neuspeh razorožitvene konference je torej pripisati Franciji. Pa tudi Italija se je zadnje čase zelo približala francoskemu stališču glede razorožitve. Razlika med Italijo in Francijo je samo ta, da Italija priznava Nemčiji neomejene pravice dopolnilnega defenzivnega oboroženja, dočim Francija ne mara ničesar slišati o kakršnikoli novi nem ški oborožitvi. Angleški vladni krogi smatrajo, da Anglija v takih razmerah ne more razširiti svojih obvez na kontinentu in je pričakovati, da bo angleška delegacija igrala manjšo vlo go v Ženevi, kakor se je to računalo. Bolezen zadnjega predsednika Nemčije BERLIN, 8. maja. Zdravstveno stanie predsednika maršala von Hindenburga se stalno slabša in splošno se pričakuje, da bo v kratkem nastopila agonija, dasi uradni boletini to zanikajo. V zvezi s tem se mnogo ugiba, kaj bo, če umre in kdo bo njegov naslednik. Vendar so ta ugibanja nepotrebna, ker je že sedaj gotovo, da je Hindenburg zadnli predsednik Nemčije. Po njegovi smrti bo Hitler združil v svojih rokah obe funkciji, predsednika in kancelarja. VAL TERORIZMA V AVSTRIJI. DUNAJ, 8. maja. Tekom zadnjih dni je bilo storjenih ponovno nekaj novih tero- rističnih akcij kot odgovor na vladine izjave in trditve, da je v Avstriji popoln mir in da so nacionalni socialisti in socialni demokrati likvidirani. Take teroristične akcije »e pojavijo prav gotovo vsak dan na raznih krajih, samo da se z uradne strani zamolčijo. Izgleda po vsem da se je s pojavo dr. Habichta pri radiu ponovno pričelo rovarer.je proti sedanjemu režimu in da se je porodila v Avstriji nova nelegalna akcija. TRGOVINSKA POGAJANJA Z BOLGARIJO. BEOGRAD, 8. maja. Sem je prispela bolgarska delegacija za sklenitev prve trgovinske pogodbe med Bolgarijo in Jugoslavijo. Stran 2. Mariborski »V e 2 e r n it* Jutra V M a r ! fi o rti, 'dne S. V. 1934, mman/KV ■'> »1 ‘j Dnevne vesti Iz sodne službe. V višjo položajno sku pino je napredovala pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni Angela Šentjurčeva, doslej pri okrožnem sodišču v Mariboru; Angela Obranova pri okrajnem sodišča v Kranjski gori, doslej uradniška pripravnica pri okrajnem sodišču v Ptuju in Leopoldina Rudeževa pri okrožnem sodišču v Mariboru. Premeščena pa sta k okrajnemu sodišču v Maribor Ferdinand Šešek, doslej v Gornji Radgoni in Ivan Uršič, doslej pri okrajnem sodišču v Ma-renbergu. Oba sta obenem napredovala tudi v višji položaj. Iz državne službe. Od tehničnega oddelka pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu za levi breg je premeščen inž. Milenko Biljič v Valjevo; pisarniški uradnik France Covnik je premeščen od o-krajnega glavarstva levi breg v Kočevje; na njegovo mesto pa pride Josip Kar-dinar iz Ljubljane. Iz srednješolske službe. V višjo položajno skupino je napredoval ravnatelj mariborske državne trgovske akademije Matija Dolenc. Promenadni koncert. Mestno olepševalno društvo priredi v četrtek, na praznik Vnebohoda dopoldanski promenadni koncert, na katerem bo igrala železničarska godba »Drava« pod vodstvom kapelnika g. Žekarja. Mestni svet občine mariborske bo imel v petek, 11. t. m. ob 17. uri svojo sejo v mestni posvetovalnici. Ob 18. pa bo v mestni posvetovalnici seja mestnega u-božnega sveta. Otvoritev terase. V sredo 9. tm. otvori hotel »Orel« svojo krasno strešno teraso in terasno kavarno. V slučaju slabega vremena v zaprti terasi. Izbrane kuhinjske specialitete. Izboren »Jeruzalemčan« — medicinalno viško vino. Koncert. Stavka v tekstilni tovarni Doektor in drug. Včeraj popoldne je izbruhnila stavka v tekstilni tovarni Doctor in drug. V stavko je stopilo okrog 1000 delavcev, ki so že preteklo nedeljo dopoldne imeli zborovanje ter zahtevali zvišanje mezd in zagrozili s stavko, če bi vodstvo tovarne ne ugodilo njihovim zahtevani. Zastopniki delavstva so se že sinoči pričeli pogajati z delodajalcem. Pomožna akcija. Ponižna akcija, ki je nudila preteklo zimo pomo_ najbed-nejšim, sc postopoma ukinja, ker je nastopil letni čas. Od delavcev, ki jih je bilo zaposlenih na račun Pomožne akcije okrog 200 pri javnih cestnih delih, je že 80 reduciranih. Vsem reduciranim je bilo službeno razmerje odpovedano v roku 14 dni. Zaposlenih je še pri javnih delih 120 delavcev, ki so povečini sami družin ski očetje. Pa tudi to število se bo pošto poma reduciralo. Prav tako so reducirane vse podpore in so nadaljnjih podpor deležni le najbednejši v nujnih primerih. Tudi prehrana je ukinjena mnogim o-sebam in se hranijo na račun Pomožne Bogati viri tujskega prometa. Družba za promet potnikov »Putnik« je imela te dni v Beogradu občni zbor v dvorani Jugoslovanske banke. Iz poročil, ki so bila podana na občnem zboru, je razviden ogromen napredek tujskega prometa v naši državi in dokaz, da ima naša država lepo bodočnost v tujsko-promet-nem oziru. Dohodki tujskega prometa so se od 492.9 milijonov dinarjev v letu 1932. dvignili napram lanskim za približno 300 milijonov. Lani je društvo prodalo v naši državi za 48 milijonov 207.102 Din raznih voznih kart, torej za približ’ no 3 milijone več kakor leta 1932. Navedene vozne karte je prodal »Putnik« samo v notranjem prometu, dočim je padla prodaja voznih kart v tujino za približno 4 in pol milijona dinarjev napram letu 1932. Ta padec pa ni tako velik, če vzamemo v obzir številne stroge ukrepe, ki so jih lani na novo uvedie nekatere tuje države za petovanje v tujino in z ozirom na to, da so železniški dohodki v lastni prodaji voznih kart v istem času mnogo bolj nazadovali. Za propagandne namene je društvo »Putnik« izdalo lani nad 2 milijona dinarjev. Izredni občni zbor Združenja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev podružnica Maribor bo v četrtek 10. maja t 1. ob 9. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Vstop imajo samo Člani Združenja jugoslovanskih nacionalnih žel. in brodarjev. Kongres Narodne ženske zveze. Na Kongresu Narodne ženske zveze, ki bo v državni službi in bodo sprejele tudi resolucijo, ki jo je do sedaj podpisalo nad 10.000 žena. Resolucijo bodo predložile 22. t. m. v zdravilišču Koviijači, bodo predstavnice raznih ženskih združenj ponovno pretresale znano uredbo o ženah vladi in narodnemu predstavništvu. Prvi jugoslovanski protit"berkulozni kongres. V dneh od 10. do 13. t. m. bo deloma v Zagrebu, deloma v Ljubljani, deloma pa v Topolščici prvi jugoslovau ski protituberkulozni kongres. Pokroviteljstvo nad kongresom je prevzela naša kraljica, minister za socialno politiko in narodno zdravje pa je nakazal pripravljalnemu odboru 25.000 Din kot pod poro za kritje izdatkov kongresa. Strelci pozor! Uprava strelskega okrožja v Mariboru opozarja vse zvezne strelske družine na otvoritev strelske sezone, ki jo priredi mariborska strelska družina v nedeljo 13. maja na vojaškem strelišču v Radvanju. V nedeljo se zberejo strelci in prijatelji strelskega športa ob 7. uri zjutraj na Trgu svobode, odkoder odkorakajo z vojaško godbo na stre-Ijišče v Radvanje. Iskreno vabljena pa so tudi vsa ostala nacionalna društva naj se svečane otvoritve v čimvečjem šte vilu udeleže, K članku o nekem sestanku med oblast akcije le taki, ki so za delo nezmožni iti i nii in zastopniki producentov mleka. Ko- nirnajo nič svojega. likor mi je znano se ni vršil noben se- Obrtni knjigovodski tečaj v Mariboru stanek med oblastmi in producenti nile-sc je otvoril v ponedeljek zvečer. Ude- ka v prisotnosti novinarjev. Gospod tr-ležba je povoljna, vendar bi bilo mogo-. /nj nadzornik Hinterlechner je mene si-če sprejeti še nekaj udeležencev. Tečaj | cer res pozval, da bi mu da! neka poja- Zveza Slovenije z morjem. Včeraj je bila v Ljubljani v slavnostni dvorani univerze konferenca akcijskega odbora za gradnjo jadranske železniške proge Ljubljana — Sušak. Mimo članov odbora so se konference udeležili gospodarski pred stavniki iz savske in dravske banovine ter zastopniki raznih državnih oblasti, gospodarskih zbornic in združenj. Na kon ferenci je bila dolgotrajna razprava, pri kateri je bilo sprejetih več predlogov. Končno je bila sprejeta še resolucija, v kateri zahtevajo zborovalci takojšnji pričetek gradbenih del že trasirane proge in avtomobilske ceste Ljubljana — Sušak, ker sta ti dve prometni žili že iz gospodarskega stališča in pa zaradi tujskega prometa neobhodno potrebni. V resoluciji je omenjena tudi škoda, ki jo trpi naše gospodarstvo, ker precejšnji del našega prometa gravitira na tuje luke in je ne mogoče zaradi neugodnih zvez usmeriti tranzitni promet na naše morje. Nadalje zahtevajo v resoluciji, da se zveza Slovenije z morjem uvrsti v vrsto onih jav nili del, ki se morajo prvenstveno izvršiti ter da se ukrene vse potrebno glede finansiranja omenjene proge. Ob zaključku konference je bil izvoljen nov akcijski odbor za Jadransko železnico s predsednikom mestnim županom Sušaka Ružičem na čelu. Nadalje so v odboru tudi predstavniki Ljubljane, Zagreba, Sušaka, Bakra, Celja, Maribora in Ptuja ter zastopniki vseh naših važnejših gospodarskih ustanov. Pri Svetih treh kraljih na Pohorju bo v četrtek na praznik 10. t. m. ob 10.30 uri pomembna planinska slavnost. SPD podružnica Slov. Bistrica polaga temeljni kamen za svojo kočo. Mariborski planinci bomo pohiteli v te nam malo znane, a tako lepe južnopohorske obronke in bomo s svojo udeležbo počastili praznik naše planinske sosede. Spored izleta: Odhod z gl. kolodvora v četrtek z vlakom ob 5.24 do Slovenske Bistrice, od tam s slovenjebistriškimi planinci peš do Svetih treh kraljev (kratke 3 ure). Druga kombinacija je: v sredo prenočevati pri Sv. Arehu v Ruški koči, v četrtek zjutraj k Trem kraljem! Radi izleta in polov, vožnje se prijaviti pri »Putniku«. Azilni sklad PTL je dosegel v mesecu aprilu 1934 vsoto 109.793 Din. Pro tituberkulozna liga se vsem hišnim po sestnikom in najemnikom mesta. Maribora najtopleje zahvaljuje za podarjene prispevke! Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 36. številki: uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o sestavi in poslovanju državne filmske centrale in o prometu s filmi; uredbo o dopolnitvi uredbe o izdajanju in potrjanju potrdil o imovirisfcem stanju; spremembe pravilni-*« z odličnima gostoma Viko Podgorsko in Hinkom Nučičem iz Zagreba. Ker je to poslednja dramska uprizoritev te sezone, opozarjamo na predstavo zlasti lastnike blokov. Veljajo dramski bloki. Cene so znižane na operne. Lastnike gledaliških blokov opozarja gledališka uprava, da se vrši drevi, v torek, 8. tm, poslednja letošnja dramska uprizoritev »Nore«. Veljajo dramski bloki. Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. _____ vodi g. prof. Struna. Predavanja se nadaljujejo danes v torek 8. maja zvečer ob 8. uri v trgovski akademiji. Vršila se bodo 3krat na teden, v torek, četrtek in petek. Brezposelnost v Mariboru. Pri mariborski Borzi dela je bilo koncem aprila prijavljenih skupno 1.139 brezposelnih, in sicer 929 moških in 210 žensk. Podpor je razdelila Borza v aprilu nad 30.000 Din. Napram mesecu marcu je število brezposelnih v Mariboru in okolici precej pa-dlo. , Francoski gozdarji v naši državi. \ re-teklo nedeljo je prispela v našo državo skupina francoskih gozdarjev in drugih prijateljev in propagatorjev francoskega gozdarstva, ki si bodo ogledali našo državo s strokovno znanstvenega in turističnega stališča. Odlične gospodarstvenike bodo na potovanju spremljali domači strokovnjaki in jim razkazali vse bogastvo in lepote naših gozdov. Prepovedana knjiga. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo prodajati iti razširjati knjigo »Po stazama života^, ki je izšla v Zagrebu izpod peresa Krishaberia. ■. * ' ' H. snila glede prodaje mleka. Povabilu sem se odzval kot privatna oseba, ne pa kot zastopnik mlekarske zadruge, kjer niti v odboru nisem. V koliko je g. tržni nadzornik kompetenten zastopati mestno ob čino in koliko je upravičen kot tak pozivati novinarje k takim razgovorom, bo do gotovo presodili njegovi predstojniki Kar se pa tiče ureditve dobave mleka s strani kmetov, je stvar poverjena mlekarski zadrugi, ki je edina merodajna, da to med kmeti organizira. Pouk o krmlenju, čiščenju in molžnji krav pripada kmetskim referentom in profesor jem kmetijskih šol, ki s kmetijskimi tečaji po deželi in praktičnim poukom na šoli vrše svojo dolžnost. Dolžnost tržnega nadzornika pa je. da pouči meščanstvo na podlagi svojih izkušenj ki se drže danes po tržnem nadzorstvu kot najve čja tajna, o pereči potrehi ureditve tnle enega trga in opozoriti meščana, s kakšnimi stroški je zvezana produkcija kva litetnega mleka. Lansiranim člankom 1 mariborskem časopisju, ki so imeli na men prikazati brezhibno kontrolo mleka pa lahko nasede samo najbolj naiven me 1 ščan. — Dr. chein. S. Kovačič. trošarin v letošnjem letu iti spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine. Radio Ljubljana. Spored za sredo 9. maja. Ob 12.15: reproducirani koncert pomladanskih pesmic; 12.45: poročila; 13: čas, operetni venčki; 18: komorna glasba, radijski kvintet; 18.30: preda- vanje o verstvih 19: radijski orkester; 19.30: literarna ura: Protestantski pisci; 20: prenos iz ljubljanske opere, v odmoru čas in poročila. • Srečen ni, kdor srečo vživa sam... Današnja huda kriza je pahnila v bedo tisoče in tisoče družin, katerih očetje radi brezposelnosti ne zasluzijo niti za košček kruha. Lačni, goli in bosi so ti reveži in nimajo niti najpotrebnejših oblačil. In takih družin .ie tudi v našern mest. veliko število, zato je krajevni odbor Rdečega križa v mariboru pokrenit akcijo in bo stalno vse leto zbiral satro obleko, obutev in perilo ter z nabranimi oblačili in obuvalom oblekel najrevnejše. Rdeči križ apelira na vsa usmiljena srca v Mariboru, naj mu priskočijo na pomoč pri tej akciji in naj darujejo staro in ponošeno obleko, obuvalo in perilo, ki ga sprejema društveni poverjenik vsak ponedeljek od 15. do 18. ure v domu reševalne postaje na Koroški cesti. Kdor bi pn želel, da bi poslalo društvo poverjenika na dom po darove, naj blagovoli i0 poročiti društvu telefoiflčno. Ismeno ali ustno. Ta dobrodelna akcija Rdečega kri ža je že vpeljana po vseh drugih mestih naše države n* sme za njimi ostati Maribor, o katerem je znano, da ima zlato s>- - * brata. Požari na Dravskem polju se vedno bolj množe in je ljudstvo zaradi pre-stanega strahu že skrajno razburjeno. Tudi naši vrli gasilci ne pridejo do počitka in so takorekoč stalno v pripravlje nostni službi. Okrog polnoči od petka na soboto je zopet zažarelo nebo nad Dravskim poljem. Ptujski gasilci, ki so se takoj podali na kraj nesreče, so našli v Apačah pri Sv. Lovrencu na Dr. p. objekte posestnic Antonije Leskovarjeve & Marije Lendarove v plamenih. Po tru-dapoineni in napornem delu se jim je posrečilo s svojim modernim gasilnim orodjem preprečiti, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja in so obvarovali s tem pred katastrofo vso vas. Imenovanima posestnicama je zgorelo, iz* vzemši majhne koče, vse do tal in znaša škoda okrog 50.000 Din. Na kak način je ogenj nastal sicer ni ugotovljeno, sumi se pa, da ima zopet vmes prste zlobna Grajski kino. Od danes dalje prekrasen velefilm »Poljub pred ogledalom«. Veliko filmsko delo po znani gledališki igri Ladislava Fodora. Kino Union. Samo še dva dni »Predor« po romanu B. Kellermanna. Od četrtka dalje komična opera »Fra diavolo« z ameriškim Patom in Patachonom, humorista Oliver Hary in Stan Latircl v glavnih vlogah. _____________ Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztreblje-r.jč črevesja. roka. Zgorela poslopja so bila zavarovana le za malenkostno vsoto._______________ Filmanje hrvatskega Zagorja. Higijenski zavod v Zagrebu je sklenil filmati hrvatsko Zagorje v svrho propagiranja teh krajev za turistiko. Film se bo predvajal po vseh mestih v naši državi in bo poslati tudi v tujino. Bencin v Avstriji se je pocenil. Ker so bili v Avstriji razpuščeni karteli za bencin, se bo pocenil, in sicer od 2 do 5 grošev pri litru. Marconi častni doktor. V Bologni je bila na tamkajšnji univerzi velika svečana proslava ob priliki Marconijeve 60-letnice. Svečanosti se je udeležil jubilant sam, ki je bil imenovan za častnega doktorja fizikalnih znanosti. Norveška proti ženskim pastorjem. Norveška vlada ie odklonila zakonski predlog, po katerem bi lahko postale tudi ženske duhovniki državne cerkve. V M a r i b o r u, dne 8. V. 193-1 Mariborski »V ©čer ni k« Julr«. Stran 3. Zgodovinska obletnica nacionalnega pohoda Slovenjebšstričanov Slavje na grobeh — Koncert malih harmoni- karjev — Izlet Že v soboto zvečer se je Slovenska Bistrica odela v svečano zunanjost in z vseh hiš so vihrale trobojnice. V nedeljo ob 9. uri so se pripeljali z dvema avtobusoma mali harmonikarji TSSK Maribora v svojih srčkanih, slikovitih narodnih nošah. Na Glavnem trgu pred hotelom »Beograd« so jih pričakovali meščani in šolska mladina. G. Danijel Omerzu i'h je v lepem govoru pozdravil, nato je pa krenil sprevod s harmonikarji na čelu in še živečimi člani manifestacije leta 1914 na pokopališče, kjer je g. Omerzu govoril ob grobu nacionalnega borca Petra Novaka. Za njim je izrekel nekaj toplih besed mali Ivan Pregrad iz Maribora, ki je položil na grob krasen šopek. Po Polaganju vencev na grobove še ostalih narodnih borcev dr. Urbana Lemeža, Rajka Fajgla, Hinka Grila. Ivana Vrečka in Martina Ojcingerja. je zapelo pevsko društvo »Lipa« v srce segajoči »Oj Doberdob«! Po darovani službi božji se je pričel v Okrajni hranilnici pred popolnoma nabito dvorano koncert malih harmonikarjev iz Maribora. Dolga leta že ni bila dvo rana Okrajr.e hranilnice tako napolnjena. Pa menda nikoli še ni žel nikdo toliko odkritega in prisrčnega aplavza, kakor t! naši mali pod vodstvom g. prof. Schwei-gerja. Lepo nam je povedal med koncertom mali Pregrad: »Vi Bistričani, vi imate svojo staroslavno kroniko, mi pa našo harmoniko!« Res je! Koliko odtehta narodna pesem in navdušenje iz tako mladih src in grl. Staro in mlado se .ie komaj ločilo od teh nadvse prisrčnih malčkov. Popoldan okoli 13. ure se je pričela zbi rati množica pred mestnim magistratom. Navzoči so bili še člani zgodovinskega izleta leta 1914, vojaštvo s častniki, domača godba, Sokol, Narodna obrana Strelska družina itd. Mestni župan g. dr. Pučnik je navzoče pozdravil, se v kratkem govoru spomnil slavnih ir. težkih dni * pred in med vojno ter po končanem go voru vzkliknil kralju in domovini. Nato ^ Pristopil k oknu g. Melhijor Rizmal ter ^Pregovoril med drugim: »Slavni zbor! Zmaga naših bratov na Balkanu leta 1912. in 1^13. je vlila Slovencem v našem boju za obstanek nove,-2a poguma, trdo voljo, da zmagamo tudi 'ni. straža Slovanstva na zapadu. Peščica zavednih bistriških Slovencev je vodila trd boj proti močnemu nasprotniku. Slovenske vrste so se strnile v enot družino, z enotno voljo za zmago. Izlet bistriških Slovencev 3. maja 1914. je bil zunanji izraz te enotne volje, enotnega prepričanja na zmago slovenstva na svoji zemlji. Zaradi skromnega časa ne bom na dolgo in široko’ opisoval izleta, povedati pa vam hočem, da je javna varnost na podlagi denunciacij 29. avgusta 1914 poročala sodni oblasti ob priliki aretacije udeležencev sledeče: »Dne 3. ma- Nacionalne manifestacije ja 1914 popoldne so priredili tukajšnji nacionalni Slovenci pod vodstvom takrat tu uslužbenega dr. Ravnika, sedaj v Mariboru pri dr. Rosini, izlet preko Laporja na Videz in Cigonco. Že v Laporju so začeli veseljačiti in so tam baje dobili slovensko zastavo. S to zastavo so šli proti Videzu v gostilno Franca Vehovarja, kjer je dr. Ravnik pozdravil prisotne z nagovorom, ki pa ni baje vseboval nič protiavstrijskega. Od tu je šla večina iz-etnikov v gostilno Ignaca Tkavca, kjer je po navedbi Jožefa Hogenvvarta iz Gornje Bistrice imel aretirani abs. jurist A-lojz Goričan protiavstrijski govor. Goričanov govor so vsi odobravali s ploskanjem. Hinko Gril pa je zakričal: »Zmagali pa le bomo!« Na podlagi govora Goričana. so bili zaradi panslavistične propagande dne 28. avgusta 1914 aretirani in oddani deželnoobrambnemu sodišču v Gradcu. Pri aretirancih izvršene hišne preiskave po morebitnih protiavstrijskm spisih so bile brezuspešne, pač pa so našli v sokolski telovadnici dve zastavi, ki jasno kažeta, da sta srbski ali pa ruski, ne pa slovenski narodni zastavi«. Proti koncu svojega govora je omenil, da ne bomo sedaj razpravljali o tem. ako je bilo takratno orožniško poročilo točno ali ne. gotovo pa je, da je bilo navdušenje izletnikov za nacionalno stvar veliko in zgodovina je dala vzkliku Hinka Grila prav: »Zmagali pa le bomo!« Zmagali smo. zmagali tako. kakor si tega nihče ni mislil. Ne samo, da ima Slovenska Bistrica že 15 let slovenskega župana, ne samo, da je absolvirani jurist Alojz Goričan danes celjski župan, zmagali smo na vsej črti: naš narod je prost suženjskih verig. Naši borci so priborili našemu narodu najvišje dobrine, na naši mladini pa je, da z onim navdušenjem brani še nadalje našo svobodo, katero so nam naši junaki priborili. Govor g. Melhijorja Rizmala je navzoča množica sprejela z burnim aplavzom. Ko je po končanem zborovanju odigrala godba državno himno, je zavil krasen manifestacijski sprevod z g. Karlom Pod-hraškim r.a čelu z jugoslovansko trobojnico proti Laporju. Na čelu sprevoda smo opazili celjskega župana g. dr. Goričana, go. Otilijo Fajglovo, gg. Bižona, Gum žeja in druge. Med burnim vzklikanjem in ob zvokih domače godbe se je pomikal ta sprevod skozi mesto proti Laporju. Pri postaji Slovenska Bistrica so se pridružili še sokolski konjeniki iz Laporja, kolesarji in drugi Laporčani. Pred vasjo je pričakovalo sprevod Sokolsko društvo iz Laporja z domačini in učiteljstvom na čelu. Pred gostilno Cirila Kavčiča je stopil na govorniški oder domači župnik in dekan g. Ozimič, pozdravil navzoče v imenu pok. dekana g. Andreja Medveda, kojega naslednik je. V vzneše-nih besedah je orisal, kako je pokojni dekan Medved leta 1914 dal manifestari- tom srbsko zastavo in jih v navdušenih besedah pozdravil. Po Ozimiču je izpre-govoril množici g. dr. Goričan, župan celjski, ki je pred 20. leti r.a istem mestu spregovoril besede: »Na svoji zemlji svoj gospod...« in bil zaradi tega s pok. dekanom g. Medvedom aretiran. Sprevod je po končanih govorih kreni! na pokopališče ter se tani poklonil pokojnemu dekanu g. Andreju Medvedu, ki je na posledicah brutalnega ravnanja avstrijske soldateske izdihnil leta 1916. svojo blago dušo. Pevsko društvo »Lipa« je odpelo žalostinki »Vigred« in večno lepo »Oj Doberdob«, na kar se je domači župnik s toplimi besedami zahvalil mani-festantom. Po kratkem odmoru, ki so nam ga kraj šali harmonikarji iz Maribora, je sprevod krenil proti Videzu mimo stare zavedne hiše Vehovarjeve in na Cigonco v gostilno g. Tkavca, kjer so se ustavili naši nacionalni borci pred 20. leti in kjer je spregovoril še g. dr. Rudolf Ravnik iz Maribora. Morda še nikoli ni videla Slovenska Bistrica z njeno okolico tako impo zantne manifestacije, kot je bila ta. Slovenska Bistrica Povodom proslave dvajsetletnice majniškega izleta slovenjebistriških Slovencev !. 1914. se moramo tudi oddolžiti spominu pokojnega g. Srečka Lorberja, ki je rešil pred preiskavo vse spise in o-stali važnejši »kompromitujoči« material slovenjebistriške »Čitalnice« s tem, da ga je skril v panju svojega čebelnjaka. Tam so ga stražile čebelice očeta Lorberja do leta 1918. ko smo zopet svobodno zadihali. Zmagonosno je tedaj privlekel g. Lorber vse te stvari na dan in razodel strmečim čitalničarjem tajnost, zn katero je vedel vs ta kritičen čas le on sam. Škoda, da ni bilo mogoče v tistih časih preganjanja, vohunstva in ova duštva ovekovečiti na gramofonskih ploščah psovk in huronskega vpitja nekih takratnih dam in gospodov, ki so pljuvali in s kamni obmetavali nedolžne žrtve, katero so orožniki gonili v graške zapore pod zaščito svojih bajonetov. Kako imenitno bi bilo v današnjem bistriškem kinu — magari na občinske stroške — vsaj enkrat na teden predvajati vse tiste slike in vpeljati obvezen obisk za vse bistriške purgarje! Marsikdo bi tam na platnu zopet videl marsikoga, da', da. marsikdo... »To si je treba zapomniti« — je rekel Martin Krpan in pognal svoje kljuse naprej. Smrtna kosa. Preteklo nedeljo je v Brnu na Češkoslovaškem po dolgi in mučni bolezni umrl g. France Lang, oče tukajšnjega posestnika in gostilničarja. Po- nosi, ki preti mostu, je cestni nadzornik Smrekar takoj odredil odstranitev nevar nega hloda. Po trudapolnem in nevarnem delu se je posrečilo hlod odstraniti in tako obvarovati most event. katastrofe. Učiteljstvo mariborskega desnega o-kraja, učlanjeno v okrajni organizaciji JUU bo zborovalo 12. t. m. po že dogovorjenem dnevnem redu v Studenicah pri Poljčanah. Začetek zborovanja ob 11.15. Naša in avstrijska kartografija Na kartografski razstavi, ki bo v okviru Ljubljanskega velesejma od 30. maja do 10. junija, bomo videli tudi naše nove jugoslovanske specialne karte v merilu 1:100.000. Ker bodo obenem razstavljeni tudi specialni zemljevidi drugih držav, bo tu lepa prilika za primerjanje izdelkov domače kartografije z izdelki tujih karto grafskih zavodov. Naše karte so tako lepe in stoje v tehničnem pogledu na taki višini, da se nam primerjanja pač ni treba bati. Naš Vojaški geografski institut je v petnajstih letih izvršil res gigantsko delo; saj je bilo treba povsem na novo izmeriti ogromne dele naše kraljevine, pa tudi v onih delih, ki so bili že prej dobro kartograiirani, je bilo- treba izvršiti novo risbo terena, novo, domače imenoslovje, skratka zelo zamudno in težavno reambulacijo. O novih dognanjih naših marljivih' vojaških topografov bi lahko poročali na dolgo in široko. Tu naj kojriik je poslednji dve leti preživel na J navedemo le to, da je naši široki javnosti Češkem, od koder je tudi bil, je pa prej ]e malo znano, da so n. pr. s specialnimi preživel 35 let med Slovenci kot oskrbnik Attemsovih posestev v Brežicah. Kot tak je tudi mnogim Slovenjebistričanom v spominu kot značajen in plemenit možakar. Naj mu bo domača zemlja lahkh, prizadeti rodbini pa naše sožalje! Ptui Visoko narastla Drava je napravila ve liko škodo na napravah broda pri Sv. Marku. Porušila je drogove, ki vežejo verigo čez Dravo in odnesla vse mo-stovje ob obrežju. Kakor se nam zatrjuje, znaša škoda okrog 60.000 Din. Ker se vse sosedne občine poslužujejo tega bro da, je nujno potrebno, da se popravila čimiprej prično, sicer nastane še večja škoda. Ogromen 22 m dolg smrekov hlod je priplaval po visoko narastli Dravi in obtičal ob dravskem lesenem mostu v Ptuju. Zaradi velikanskega pritiska deroče reke so bili trije stebri v nevarnosti in se je ves most tresel. Videč nevar- kartami, ki predstavljajo Južno Srbijo, to prelepo pokrajino Evropi tako rekoč šele odkrili! Zanimivo je v tem oziru pri meriati staro avstrijsko »generalko« in naše nove karte. Napake v avstrijski, nekdaj toliko hvaljeni karti, so vprav go-rostasne. V horicontalni smeri so večkrat razlike po več km, v vertikalni sme ri pa neštetokrat po več sto metrov. Najkrajša zračna razdalja od vzhodne do zahodne obale Prespanskega jezera znaša n. pr. na avstrijski karti 12 km, na naši pa 7.6 km, razlika znaša torej 4.4 km več, itd. Turčinska planina jugoza-resnici 5.2 kni več kot navaja avstrijska karta, od Kavadarja do Štipa celo 7.4 k mveč, itd. Turčinska planina jugozahodno od Šare ima po avstrijski karti višino 2^487 m, po naši pa 2702 m, razlika znaša 215 m! Črni vrh v Skopski Črni gori je na avstrijski karti za 584 m previsok; po naši karti meri le 1220 m. Na kartografski razstavi bomo pri primerjavi mogli sami ugotoviti še marsikaj! Obisk pri Leninu Iz knjige Gio vanilija Papinija „Gog“ (Dalje.) Na Leninovo lice se je prikradel tajin--ven nasmeh. Podoben je bil trgovcu, ki je osleparil človeka in ki z nasmehom in zadovoljstvom sleda na svojo osleparjeno žrtev, ko odhaja od njega. »Kaj bo potem,« sem ga vprašal, »kaj bo z napredkom? Kaj bo sploh z Marxo-vim naukom na koncu vseh koncev. ...« Lenin me je začudeno pogledal. »Vam,« je dejal. »ki imate velik vpliv in ste tudi tujec, lahko vse povem, ker yattl itak nikdo verjel ne bo. 1 oda vedi-? in zapomnite si. da Marx sam m mk« dar nič drugega učil, marveč je samo Proglašal teoretične ideje fiktivnih vrednosti. Z ozirom na položaj in razmere v Rusiji in Evropi, sem bil prisiljen poslu-žiti se boljše viške ideologije, če sem hotel doseči svoj cilj. V drugih državah in v drugačnih časih bi se morda tudi jaz bil Poslužil drugih sredstev. Marx v molih očeh ni nič drugega, kakor navaden židovski buržuj, ki se je dvignil samo s pomočjo angleških statističnih dokazov. On je bil skriven pristaš industrijske vlade. Marx ni bil nagnjen in navdušen za barbarstvo in zaradi tega ni bil po-polen človek. On ne pomeni ničesar drugega kot v pivo namočen tnozek, na katerega je vrgel njegov prijatelj Engels nekaj genialnih in zelo dragocenih idej. Naša ruska javnost je naj:asnejši dokaz, kako lažnjiva so njegova prerokovanja. Prav tam, kjer ni bilo niti sledu o buržuaziji, je bil komunizem popolnoma premagan. Ljudje niso nič drugega, kot boječe zveri, ki jih druga brezsrčna zver, ki ne izbira načina, mora ukrotiti in voditi. I aka brezsrčna in krvi žejna zver sem tudi jaz. Vse drugo je nora in bedasta beseda, nora in bedasta filozofija, nora in bedasta literatura, nora in bedasta glasba za prav tako noro in bedasto maso. In če vzamemo, da so zveri podobne kriminalnim tipom, mora vsaka vlada na vse načine skrbeti, da svojo domovino, svojo državo, čim preje spremeni v neko veliko ječo. Stari carski bič je zadnji opravičeni in moder dokaz car- ske politične modrosti. In če dobro pre* mislite, morate priznati, da odgovarja življenje v ječi najbolje potrebam povprečnega človeka. Če so ljudje v ječi in če niso svobodni, ali če nimajo nobenih skrbi, ne morejo zagrešiti nobenega pregrešnega dejanja. Od trenutka, ko človeka zapro v ječo, je prisiljen živeti pošteno življenje. V ječi preneha globlje razmišljati, preneha skrbeti, ker drugi za njega mislijo in ker drugi za njega skrbe. On ve, da bo imel hrano, da bo imel streho, kjer bo lahko prenočil in to tudi takrat, če ne bo nič deial, kakor tudi v primeru bolezni, človek v ječi nima tiste skrbi, ki jih ima vsak svoboden človek, ki mora skrbeti za sebe, za vsak danji Kruh in za stanovanje. Moja ideja in moj ideal je spremeniti Rusijo v velikansko ječo. Ne mislite pa. da vam pravim vse to iz egoizma, ker so pri tem sistemu in pri taki obliki državne uprave največji sužnji in največje žrtve sami stražarji in mučeniki.« Lenin je naenkrat utihnil in pričel gledati načrt, ki je ležal pred njim na mizi. Bil je to načrt neke velikanske trdnjave s številnimi stolpi in neštevilniini okrog- limi okni. Tedaj sem se ojunačii m ga smelo vprašal: »Kaj pa bo s kmeti?« »Ne morem trpeti mužikov. Sovražim jih,« je rekel Vladimir Ilič z izrazom polnim studa. »Sovražim muzike, ki sta jih raztresem Turgenjev in farizej Tolstoj tako pomilovala in idealizirala. Muziki predstavljajo to, česar ne morem prenesti, česar ne morem trpeti, kar se mi gabi, to je preteklost, vera, verska neumnost in ročno delo. Za enkrat jih še moram prenesti, toda sovražim jih. Rad bi jih imel takrat, če bi vsi izginili. Ljubši mi je en sam elektrotehnik, ki je v mojih očeh več vreden ko sto tisoč mužikov. Prepričan sem, da bodo naše kemične tovarne v doglednem casu producirale toliko živeža, kolikor ga bo potreb-no„za, vse nas> 'n takrat bo napočil tako zaželjeni čas, ko bo mogoče uničiti v masah muzike kot popolnoma nepotrebno rajo. Muziki bodo postali industrijski delavci ali pa bodo propadli in izginili. Življenje muzika je sramota iz predzgodovinskih časov. (Konec jutri.) Stran Mariborski »V e č e r n I k« Jutra V Mariboru, dne 8. V. 1934. MARIJ SKALAN: 54 Dihala je neredno, dušeče, a šla je ven' dar dalje proti vhodu. Medla svetloba je razganjala temino in naraščala. Dospela je do vhoda in zajela polna pljuča zraka, kakor človek, ki je po dolgem potapljanju pod vodo zopet dosegel površino. Zavedala se je, da je napočil najtežji trenutek, ko bo potreben ves napor poguma. Sunkovito je prestavila nogo in se odločila. Misli so ji ugasnile in občutje groze se je umaknilo neki čudni otrplosti čutov. Šla je dalje mehanično, kakor stroj. Vhod v votlino je bil tako prostoren, da bi bi! mogel skozi najogromnejši atlantski slon, praoče mnogo manjših današnjih. Izgubljal se je v dolg raven hodnik. Tajinstvena svetloba je naraščala in skoraj slepila Neftetine teme navajene oči. Favoritka je šla dalje enakomerno prestavljajoč noge ter napenjala oči in ušesa, pa ni ne videla ne slišala ničesar. Hodnik se je naposled razširil v prostorno votlino. Od visokega stropa so viseli dolgi in ozki kapniki, svetli ter prosojni, Roman iz prazgodovine človeštva. kakor da bi bili napravljeni iz samih motnih biserov. Nekateri so se dotikali tal in spreminjali votlino v svetišče z mogočnimi stebri. Nefteta je stopila v to podzemsko čudo in obstala. Ozrla se je naokoli, da bi zagledala čarovnico ali vsaj našla pot do nje. Tako je stala več ko celo minuto, potem pa je kriknila in planila naprej. Za njo se je oglasilo strahotno tulenje, tako silovito, da so se ji lasje zježili, in ko se je okrenila, je zagledala pred seboj ogromno pošast, mnogo večjo kakor vsa živa bitja, ki jih je kdaj videla. Bila je podobna orjaškemu kameleonu in poraščena po vsem telesu z roženimi luskami. Znašla se je od ne-znanokod, zastavila s svojim silnim trupom obsežni izhod in iztegovala proti njej svojo razmeroma majhno, na dolgem kačjem vratu nasajeno glavo. Potem jo je nenadoma dvignila proti stropu in znova strahotno zatulila. Nefteti so drevenele moči. Živci so ji odpovedali, oči so se ji izbulile, usta odprla in ni se mogla geniti. Obstala je ka- kor prirastla k tlom in srce ji je od groze skoraj nehalo biti. Še trenutek, in one-sveščena bi se bila zgrudila na tla, da je ni predramil glas za njenim hrbtom. »Ne boj se mojega malega čuvaja, zapuščena ljubljenka Semiša Oiirisa! Samo tuli, ne grize.« Nefteta se je okrenila in obstala pred novim čudom. Znašla se je pred čarovnico Arikdinilo ter z enim samim kratkim pogledom zajela vso njeno nenadno po-javo. Čarovnica je bila visoka in še skoraj ravna, dasi je bila vsa njena koža nabrana v tisoč gub in gubic in ni bila skoro čisto nič več podobna človeškim bitjem, kakršna so živela tam onstran Gore prihoda v mogočnem faraonovem Semisirisu. Njene oči so gledale vanjo srepo, kakor oči plazilca. Njihov pogled je ledenel kri v žilah. Favoritka je odprla usta, da bi spregovorila, a iz sebe ni mosgla izdaviti glasu. Čarovnica je spoznala njeno grozo in se je divje zasmejala. »Vedela sem, da prideš,« je dejala nato. »Zato sem te pričakovala. Da, pri-čcikovala sem te dolgih sto let. Pozdravljena v mojem kraljestvu podzemlja, lepa Nefteta, hčerka moja najljubša! Pridi, da se pogovorive!« Arikdinila je prijela odrevenelo favo- ritko za roko in jo kakor otroka odpeljala s seboj v ozadje votline. Skozi krajši naravni hodnik sta dospeli v manjšo, a prav tako s kapniki okrašeno votlino. Na sredi prostora se je dvigalo žrtveni-ku podobno ognjišče in na njem je plapolal rdečkasti ogenj. »Udobnosti dvora faraonov semisir-skih ne poznam,« je dejala starka. »Skromno je moje domovanje, zato je silnejše po moči čudes in varnejše po svoji skrivnosti. Ne morem te posesti na mehke blazine in tudi ne na udobne kože zveri divjih gozdov. Sedi z menoj na kamen in pripoveduj mi, če hočeš! Če pa nočeš, bom govorila sama...« »Oprosti, skrivnostna,« je zajecljala Nefteta in sedla na ponujeno ji mesto, »da te še pozdravila nisem. Prestrašila sem se ...« »Mene ne pozdravi nihče in prestraši se vsak, kdor me prvič obišče. Nn opravičuj se.« »Prišla sem ...« »Ker si morala priti.« »Da ti povem ...« »Da si nesrečna, zavržena in hrepeniš po maščevanju.« »Zapustil me je ...« (Se bo nadaljevalo.) Soert Okrožni odbor LNP, službeno. V četrtek 10. t. m. ob 9. bo na igrišču ©K Železničarja prijateljska tekma SK Železničar III. mladina :ISt?K Maribor III. mladina; ob 10. pa SK Železničar I. mladina: SK Svoboda I. mladina. Službujoči odbornik g. Ilovar. V Ptuju bo v četrtek 10. tm. ob 15. na igrišču SK Drave prven stvena tekma SK Drava :SK Ptuj. Ako bo LNP ugodil prošnji SK Ptuja za preložitev tekme, se bo termin določil pozneje. V nedeljo 13. tm. bo v Mariboru na igrišču ISSK Maribora ob 15. prijateljska tekma ISSK Maribor rezerva:SK Železničar rezerva, ob 16.30 prvenstvena tekma ISSK Maribor I:SK Železničar I. Službujoči odbornik g. Knez. V Ptuju bo v nedeljo 13. tm. ob 15. na igrišču SK Ptuja prvenstvena tekma SK PtujiSK Gradianski. Službujoči odbornik g. Spat. V Murski Soboti ob 15. prvenstvena tekma SK Panonija :SK Drava. Službujoči odbornik g. Peterka. Tajnik. ISSK Maribor v Celju. ISSK Maribor bo v četrtek 10. tm. gostoval v Celju ter odigral proti SK Olimpu prijateljsko tekmo. Tekraovanie za državno prvenstvo teniških klubov. Jutri v sredo in v četrtek se bosta srečala na teniških igriščih SK Rapida ISSK Maribor in SK Rapid. Tekmovali bodo gospodje’in dame, in sicer bodo zastopali barve ISSK Maribora gg. Bergant, Gašperin, Voglar, Poš, Mastek, inž. Černigoj in Mežiček ter danie Babičeva, Ravnikova in Voglarjeva. Sabljaski turnir za prvenstvo dravske banovine. Preteklo nedeljo je priredila SK Ilirija sabljaški turnir za prvenstvo dravske banovine, katerega so se uc,-;!e-žili sabljači iz Maribora, Zagreba in Ljubljane. Mariborski sabljači, 4 po številu, se tokrat niso posebno izkazali. Državni prvak v meču dr. Pihler (MASK) je zasedel v tekmovanju za prvenstvo meča 4. mesto, v sablji pa 5. mesto. Značilno je, da se dosedanji državni prvak v sablji Tretinjak iz Zagreba sploh til pla siral, ker je že v predtekmovanjih izpadel. Skoro vsa mesta (prva, druga in tretja) so zasedli sabljači iz Zagreba, ki so pokazali velik napredek. Poznala se jim ie udeležba pri velikih turnirjih, ter dobrega trenerja. Vse borbe so bile izredno ostre. Organizacija sicer ni bila na višini, v splošnem pa je bila dobra. Mariborska kolesarska podzveza, službeno. V članstvo MKP je bil sprejet kolesarski klub »Zvonček« iz Ptuja.____________ Ko bi ženske vladale svet? Nekaj misli, ki nas vedno zanimajo. O cesarski moči žena nam priča zgodovina. Grška mitologija obširno opisuje vladarsko moč amazonk. Tudi še danes nosijo pri nekaterih divjih narodih žene hlače, to >3, one vladajo plemenu in so ža vse odgovorne. Nehote se človeku stavi zanimive vprašanje, kako bi bilo pri nas v civilizirani sredini, če bi imele ženske oblast v svojih rokah, če bi sedele na prestolih, če bi vodile svetovno politiko in če bi imele besedo pri razorožitveni konferenci? Kako bi bilo, če bi poveljevale oboroženi sili, če bi strahovale zločince, potepuhe, pustolovce in lahkoživce? Kako bi bilo, če bi presojale in sodile? Kako bi bilo, če bi se vozile v salonskih vozovih iz države v državo z diplomatsko legitimacijo v žepu? Kaj takč&a si je dandanes težko predstavljati in nemogoče zamisliti. če pa pomislimo, kako naglo napredujejo današnje žene v svoji emancipaciji, kako oblegajo in osvajajo najrazlič- nejše moške poklice, potem moramo biti pripravljeni na čas, vsaj v nekaterih državah, da bodo zavladale žene z vso svo jo ljubeznivostjo in krutostjo. Madžarska pisateljica grofica Margita Bethlen, žena bivšega predsednika madžarske vlade, se zelo mnogo m resno ba-vi s problemom, kaj bi bilo, če bi na vsem svetu zavladale žene. Težko ie to vprašanje, še težji je seveda odgovor. O tem problemu so nekateri napisali naravnost fantastične romane. Bernav Slia\v, ki ie spoznal žensko dušo do dna, ki je razkril vse njene tajne, pa bi o tem problemu prav gotovo napisal satirično komedijo. Mogle bi se pisati o tem vprašanju in odgovoru šaljive scene. Ni dvoma, da bi se svet v vsakem pogledu popolnoma spremenil. Osnovna karakteristična svojstva m bitnosti žene in moškega bi se spremenile. Nastali bi novi običaji, nove navade. Žene bi se pobrigale, da bi ustvarile celo vrsto novih zakonov. Če bi ženska postala voditeljica življenja. bi se spremenil značaj vsega življenja. Moški je kot postavo in zakonodajalec po svojem značaju ustvaril dr Mali oglasi Razno MED (STRD) a kg 10 Din od 5 kg naprej. Dobi se tudi v dozah po 5 kg vsako sredo in soboto dopoldne pri moii prodajalki, Glavni trg, prva vrsta pred trsovi no Uhler. — Kirar. 3v. Peter pri Maribou. 1873 SPREJMEM na stanovanje in hrano, tudi samo na hrano. Trg.. Ir.rjav-čava ul- 10. '868 Strog učitelj. »Zakaj pa nisi bil včeraj v šoli, Janezek?« se jezi učitelj na učenca. »Oprostite, gospod učitelj, moja sestra se je poročila.« »Dobro, zaenkrat naj ti bo oproščeno toda glej, da s® to ne ponovil« BOTRI IN BOTRCE! Kupujte samo ^Pirnar* obleke ta vaše birmance Srčiko Pihlar, Gosposka ulica S. 1689 KOSE. velika količina, po Din 5.— do 6,— komad, v raznih velikostih. Justin Gustinčič, Tatten- Prodam OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen, novi model, takoj naprodaj. Horvat Koroščeva ulica 54/11. 1871 Lokal bachova ul. 14. 1766 taimcdDiii naprej samo pri sinu SVETEL. SUH LOKAL pripraven za šivilje. takoj oddam. Dravska ulica 10. Benet. 1804 Sobo odda Kupim V BLIŽIN! MARIBORA želim kupiti hišo t vrtom. Naslov v upravi »Veiernika«. 1870 Pozor Stara renomirana vam znana klobučarna ANTON AUER ni več v Vetrinjski ulici, temveč na Glavnem trgu 17. Tam dobite klobuke in čepice že od Din 20,naprej, ludi popravila se prevzemajo in strokovnjaško izvršujejo po zelo nizkih cenah. Ne hodite več v Vetrinjsko ul. 14, temveč k Anton Atier-!u na Giawni tra 17 RAZGLAS Po Čl. 19 uredbe o občinskih uslužbencih razpi sujemo mesto občinskega dfciovodže Čino Rače. Pismene prošnje je vlagati v rokui dni na občini, ki jim je priložiti vse potrebne listine. Minimalna kvalifikacija za to občino e vsaj popolna srednja ali tej enaka strokovna sola z zakliučnim izpiiom 1867 LEPO, OPREMLJENO SOBO s hrano in vso preskrbo, posebnim vhodom in kopalnico, oddam. Vprašati Aleksandrova cesta 12, pritličje. 1872 Stanovanje STANOVANJE dvema sobama oddam s junijem. Vetrinjska ulica 20 1875 Slutbo dobi GOSTILNIŠKEGA VAJENCA U Maribora s primerno nao-brazbo sprejme Nabavljalna ! S1J0 111 žavne oblike in družabni red. On je ket vodja čestokrat krut v tem, ko zahteva izpolnjevanje dolžnosti. Prav gotovo je, da bi se žena, če bi bila na oblasti, take j krutosti ne posluževala. To pa še --preprostega razloga, ker je fizično mncs cuv ... Turčijo še bolj učvrstili. Na banketu je spregovoril tudi Bolgar Dimitrijev, ki je v bolgarščini navdušeno pozdravil turške letalce. Nov hitlerjevski znak. Hitler je v svojem govoru na dan 1. maja dejal, da so ruski bolševiki ukradli simbole srp in kladivo in da ga bodo nemški nacionalisti zopet uvedli. Za to so bile tudi nekatere zastave pri proslavi 1. maja okrašene s srpom in kladivom. glej, ua s« -----•— .. ^ —------_.—---------- —............................................. — »Jutra, v Uubtenl; ureasUvnik UtoialeUa ’ Ma,lb°r“'