Štev. 50. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 15. decembra 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5D. vekša. Amerikanci plačajo za Novine, M. List4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australije i Jüžne Amerike.Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročit.: Prekmurska Tiskarna M. Sobota. Uredništvo M.-Sobota. Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20 %, 1/2 strani 25% cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v „Poslanom“ 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. položnice št: 11806 Rokopisi se ne vračajo Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. NAROČNIKOM NA ZNANJE! Cena Novin v državi ostane kak je bila: na sküpni naslov 25 Din., na posameznoga 30 Din. Vsaki novi naročnik dobi samo prvo številko i v njoj ček. Kda dobi uprava peneze, de naprej pošilala list; če jih pa ne dobi, ga taki Stavi. Kolko penez što pošle, tolko časa de dobivao list. Pri zadnjoj številki, kda njemi preteče naročnina, dobi pali Ček i lehko znova naroči list. Lehko si zato vsaki naroči naš list na mesec, dva meseca i tak naprej, kak zmore z naročninov. Te mesec začnemo čeke razno pošilati starim naročnikom, da ponovijo svojo naročitev, ki je ne ponovi, lista ne dobi. Uprava NOVIN v Črensovcih. Nova telovadna organizacija. Sokol i Orel po vsoj državi razpüščeniva. Novi „Sokol kralevine Jugoslavije“. — Načelnik nove organizacije bo vsakikratni prestolonaslednik. Izdani je zakon, s šterim so razpüščene telovadne organizacije: Orel, Jugoslovanski- i Hrvatski Sokol ino se je ustanovila nova telovadna organizacija „Sokol kralevine Jugoslavije“. Načelnik nove organizacije bo vsikdar prestolonaslednik. Vse natančnejše se bo odločalo po 15. decembri. Odprimo srce i roke — za sirmake. Na drügoj strani prinašamo pod naslovom „Smileno srce“ pročnjo odbora za zidanje sirotišnice „Doma sv. Frančiška“, v šteroj se obrača na vsa smilena srca za pomoč pri zidanji hiše, v šteroj bi našli dom tisti siromacke, šteri nemajo nikoga, ki bi skrbo za nje. Najvekši sirmak je človek, ki na stara leta nema doma. Človeka srce boli, da vidi na cestaj starce i starke, s palicov v roki i turbov na rami. Z obraza se njim vidi, kak velko je njihovo trplenje. Cerkev i država se zavedata, da trbe sirmakom pomagati. Nastanole so posebna drüštva, šterih namen je, kda se brigajo za sirmake i za onemogla stare lüdi. Po varašaj so postavili v te namen sirotišnice, hiralnice i drüge hiše, v šterih najdejo tej lüdje streho i oskrbo. Da mamo tüdi v Slovenskoj krajini vnogo sirmakov i drügih pomoči potrebnih starcov i stark, ne trbe posebi naglašati, ar jih vidimo po cestaj den za dnevom. Te mamo, samo nečesa drügoga nemamo. Doma ne, v šteroga bi te sirmake lehko spravili. Hiral nice, sirotišnice nemamo. V leti, kda se je obhajala 700 letnica sv. Frančiška, očé sirmakov, se je porodila miseo, da bi tüdi Slovenska krajína dobila dom za sirmake. Včasi se je začnolo tüdi delo. To delo napredüje i bo napredüvalo tak dugo, dokeč „Dom sv, Frančiš- ka“ v Črensovcaj ne bo zozidani. »Dom sv. Frančiška" se ne postavla samo za Črensovce, nego za sirmake cele naše krajine. Zato pa moramo vsi odpreti srce i roke, kda pridejo k nam s prošnjov, da bi pomagali. Što dobi do rok prošnjo „Smileno srce“, naj bo istinsko smilenoga srca i naj da, kolko premore. Zavest, da je s svojim darom pomagao brisati sirmakom skuze, njemi naj bo plačnik! grinetti, minister dr. Frangeš i več drügih odličnih uradnikov. Popoldne pa se je vršila slav. akademija. Naš ban v Belgradi. V pondelek je prišeo v Belgrad dr. Dušan Sernec, ban naše banovine. Obiskao je ministerstva i vrejüvao z njimi banske zadeve. 400 jezer Din. podpore je dopüsto kmetijski minister za kmetijske tečaje. Šuma se razdeli na vse banovine. Proslava rojstnoga dneva Njeg. Vel. krala. Priprave za veliki vojaški koncert dne 14 decembra so dovršene. Sodelovala bo Popolna vojaška godba iz Varaždina, obstoječa iz 22 mož, ki bo predvajala skladbe od Smetane, Boildien, Dvoršak, Luigini, Lehar, Bizet, Čajkovski i drüge. S pogledom na to, da ide za proslavo rojstnoga dneva Njeg. Vel. krala, bo pokazalo Prebivalstvo M. Sobote i krogline svojo vdanost krali s tem, da se bo proslave polnoštevilno vdeležilo. Odbor je razposlao velko število vabil, Zednim pa naznanja, da se naj majo oni, ki pomotoma ne bi dobili osebnoga vabila, na podlagi toga obvestila tüdi za povablene. Po koncerti, ki se bo vršo pri prestretih stolaj, bo prosta zabava. Obleka je promenadna. Začetek je točno ob 1/2 9 vöri večer Ka novoga v Belgradi ? Smrt Šaponjiča. Boži žlak je vdaro v Sofiji Radomira Šaponjiča, šefa tiskovnega oddelka zvün. ministerstva, ki je bio predsednik našega odposlanstva z Bolgarijov. Državni polodelski zaklad. Na podlagi zakona o pospešüvanji polodelstva je pri Priviligiranoj agrarnoj banki ustanovleni „Državni polodelski zaklad“, šteroga bo polodelsko ministerstvo lehko obračalo v poledelsko namene. Novi zakoni. V »Slüžbenih Novinaj“ je bio v soboto objavleni novi šolski zakon. Novi zakon med drügim določa, da bodo šole gradile i vzdržave šolske občine. Te so tüdi dužne dati vučitelom stan. Verouuk je obvezen. Včili ga bodo ali dühovniki ali vučiteli po želi roditelov. — Nj. Vel. krao je podpisao zakon o organizaciji finančne uprave, ki določa, da se država razdeli samo na deset finančnih ravnatelstev. Proslava papove 50 letnice. Preminočo nedelo so belgrajski katoličani slovesno proslavili 50 letnico mešništva sv. Oče Pija XI. Predpoldnom je bila püšpekova meša, pri šteroj je bio tüdi papov nuncij Pele. Svetovna politika Nova češka vlada. Po vnogih pogajanjaj se je predsedniki Udržali posrečilo sestav.ti koncentracijsko vlado. V novoj vladi ima Češka lüdska stranka dva ministra: dr. Šrameka i Doslaleka. Konec ustavnoga boja v Avstriji. Že večkrat smo poročali, da je v avstrijskem parlamenti bio močen boj pri pitanji spremembe ustavi. V soboto se je vršilo glasovanje i s tem je to pitanje rešeno. Vladna kriza na Polskom. Zadnji tedni so očivestno kazali, da se je začnolo v političnih krogih Vrenje. Parlament i Vlada nesta soglašala, zavolo toga je ministerski predsednik s celov vladov odstopo. Zmaga opozicije na Vogrskom. Zadnji čas vogrsko časopisje poroča, da zbüja vladna politika velko nezadovolstvo. Opozicija je jako močna. To so pokazale tüdi občinske volitve, ki so se - vršile zadnjo nedelo. V kroglini Budapešte je opozicija Vseširom dobila velko večino. Notrašnji boji na Kitajskom. Komaj je vlada dosegnola, da je prišlo med Kitajskov i Rusijov do premirja, je nastopo proti njoj novi sovražnik. To so domači uporniki, ki vodijo proti državnoj vojski pravo bojno. Obsojamo! V 12. num. „Düševnoga liszta“ je nepodpisani člankar na Str. 136. in 137. krivično napadel dr. Fr. Sušnika radi njegovih »Prekmurskih profilov“. Dalje se posmehljivo izraža o „romarivanju v Brezje“ ter govori o neki politiki in strankarstvu. Člankar je v polni meri pokazal — „ka v tákse delo séga, šteroga dühá nepozna.“ Nevredne se nam zdi, da bi polemizirali s takim naivnim, neresničnim in žaljivim pisanjem. „Düševnoga lista“. Mi javno obsojamo tako nedopüstno pisarjenje. Obsojamo vašo omejeno in naivno „vendslovenstvo“ in vaše postavlanje s svojo „kulturo“! To sporočamo naši javnosti, naj sodi tudi ona! Prekmurski akademiki v Ljubljani. Vsem naročnikom! Prihodnja številka Novin bo posvečena božičnim svetkom. MeIa bo šest strahi. Ar spadne Božič na sredo, bomo to številko razpošilali dva dni sledkar. Što je ne dobi v roke že v nedelo, se naj ne čemeri. Tem več veselja bo meo na sveto noč i Božič, kda bo čteo lepe povesti, ki bodo v Novinaj. Strašna železniška nesreča Na postaji Namur v Belglji je skočo s šin osebni vlak, ar so odpovedale zavore i ga neso mogli staviti. 17 potnikov je mrtvih, 75 pa žmetno ranjenih. Viher i povodni na Angleškom. V obmorskih pokrajinaj Anglije je divjao celih pet dni grozen viher, zednim pa je nastanola tüdi takša povoden, da je v nešternih varašaj segala do prvoga štoka. Viher je poškodüvao vnogo ladij i napravo tüdi drügo Velikansko škodo, ki znaša več miljon. Smrtna kosa, nesreča, hüdodelstvo i drügo. Boži žlak jo je vdaro. Preminoči teden je v Turnišči naglo vmrla gospa Hanc Frančiška, po vsoj kroglini znana lecitarka. Zdrava je šla spat, drügo jütro pa so jo našli mrtvo. N. p. v m. ! Kola so njemi potrla nogo. Dvajsetiosemletni E. Ozvald iz Domajinec se je pelao v pondelek proti domi. Med potjov se je poškalo s kol. Prednji i zadnji potač sta njemi šla prek noge i sta njemi jo v dveh mestaj potrla. Grozen vmor. Preminočo nedelo so se v Centralnoj gostilni v Turnišči skregali nekši kmetje. Eden je zgrabo nož i je trikrat tak smekno Barbarič Štefana, da je vmro. Nesrečo je povzročilo vražje pijančüvanje. Svercara so zgrabili. Hodoški financje so v pondelek na meji zgrabili švercare, ki je meo pri sebi 180 paklinov vogrskoga duhana za pipo. Plačati bi morao 11 jezer Din. štrofa, ar pa penez ne meo so ga prekdali sodniji. Zgrableni prijateo biciklinov. Orožnikom se je posrečilo zgrabiti velkoga „prijatela“ biciklinov. To jé nekši 17 letni dečko, ki je že odpelao 9 biciklinov. 2. NOVINE 15. decembra 1929. 3500 Din dobite za božično darilo, če küpite srečko za štiri dinare. Ešče en teden mate časa. Takše srečke pa ma samo orlovsko drüštvo v Krogi. Hitro si je küpite, ka ne zamüdite te lepe prilike. Srečke se dobijo na vsej naših farofaj. Če tam sfalijo, pa si je včasi naročte iz Kroga. V nedelo 22. dec. t. l. se bode odločilo, što de tak srečen, ka dobi tak velki dar. Mamo pa ešče 199 drügih lepih dobitkov: kak novi biciklin, gramofon, debeloga prašiča, vrečo mele, punčule, srakice, knige itd. itd. Küpite si bar edno srečko, ka Vam sledi nede Žao. Če küpite srečke, pa včinite tüdi dobro delo, ar je čisti dobiček namenjeni za katoliški dom. V nedelo 22. dec. t. l. zadvečara pridite v Soboto, kde de žrebanje. Pridite od blüzi i daleč, ka pokažemo vsi vküp, ka smo tüdi mi katoličani edini, če ide za naša Katoličanska društva. Povejte to tüdi, drügim, šteri ne čtejo „Novin". Ne bojte se slaboga vremena, za 3500 Din se splača tüdi več vör iti v slabom vremeni v Soboto. Zadnji opomin. Prosimo prav lepo vse, šteri majo naše srečke, pa jih nemrejo odati, da nam je včasi nazaj pošlejo, na vsak način pa bar 18. decembra, ka je mi ešče pravočasno dobimo. Penezi se pa naj pošlejo zadnji čas v nedelo 22. dec. predpoldnevom. Če nam srečke ne vrnete i pravočasno ne plačate, bodo takše srečke nevelavne, pa če bi tüdi takša Srečka zadela glavni dobitek. Mislimo, ka telko lübezni mate vsi do nas, ka nam bar srečke pravočasno vrnete. To vala tüdi za One v tišinskoj fari, šteri majo srečke, pa je neščejo plačati. Imena takših bodemo objavili v „Novinaj". Prosimo vse, porabite zadnji čas i razodajte vse naše srečke. Žrebanje bo, ka na drügom mesti poročamo, 22. dec. 1929. zadvečara. - Srečke štev. 3701—3725, 2451—2475 i 4476 5000 so nevelavne, ar so se zgübile. V nedelo pa vsi v Soboto, kde vas čaka velka sréča. — Orlovsko drüštvo v Krogi. NEDELA (III. v adventi Evang, sv. jan. 1, 19-28.) Vu onom vremeni: Poslali so Židovje z-Jeružalema dühovne, i levite k-Ivani, da bi ga pitali: Ti što si ? I vadlüvao je, i ne je tajio: i vadlüvao je: sam ne jaz Kristuš. I pitali so ga: ka si tak ? Eliáš si ti ? i od- govoro je: ne sam. Prorok si ti ? I odgovoro je: ne. Pravili so záto njemi : tak što si ? naj odgovor dámo onim, ki so poslali nás; ka práviš od tébe? Veli: jaz sam glás kričéčega vu püstini: Ravnajte pot Gospodnovo, kak je velo Izaiáš prorok. I ki so poslani, bili so z farizeušov. I pitali so ga, i pravili so njemi: zakaj tak krstiš či si ne Kristuš, niti Eliáš, niti prorok? Odgovoro je njim Ivan govoréči: jaz krstim vu vodi, na srejdi je pa med vami stao, šteroga vi neznate. On je, ki za menom pride, šteri je pred menom včinjeni! komi sam jaz ne vreden odvézati reménje obüteli njegove. Eta so vu Bethánii včinjena prejk Jordána, kde je Ivan krsto. Koledar. pondelek: Evzebij tork: Lazar, püšp. sreda: Gracijana četrtek: Nemezij petek: Liberat sobota: Tomaž ap. nedela: Ceno, mantr. Murska Sobota Akademija v Martinišči. Martiniščari so posvetili svetek Nevtepene Device z lepov slovesnostjov. Večer se je vršila slavnostna akademija. Dvorana je bila napunjena do zadnjega kotička. Program je bio tak sestavlen, da je iz vsake točke odsevala dika nebeske Matere. Vse se je nanašalo na njo : pesmi, deklamacije ino igra. Najbole posrečena točka je bila igra; Pribežališče grešnikov. Vsem igralcom moramo častitati. Le naprej mladi junaki ! Na takši način se bo dalo vnogo dosegnoti. Glasbene točke so žele vnogo priznanja. Prav posebno je ugajao goslar, šteromi se pozna, da ma velke zmožnosti. Prisrčna je bila prireditev i za prvikrat zadosta posrečena. Martiniščari, le večkrat nas povabite na takše prireditve. — Rojstni den Nj. Vel. krala. V tork, 17. t. m. se bo obhajao v vseh treh cerkvaj s slüžbov božov rojstni den Njeg. Vel. krala. V katoličanskoj farnoj cerkvi bo zahvalna slüžba boža ob 8. vöri. Opravi jo mil. g. kanonik Slepec. Po ulicaj bodo znova veselo plapolale državne zastave, štere je že 1. decembra tak lepo bilo glédati. — Žalostni konec veseloga začetka. V pondelek zajtra okoli tretje vöre se je zgodila na Radgonskoj cesti nesreča, ki je bila Zednim vesela i žalostna. Dva gospoda sta si štela privoščiti to zabavo, da bi napravila nekomi podoknico. Naročila sta avto. Sela sta - si notri. S seov sta vzela tüdi tri cigane. Nesreča je bila samo to, da je Šofer nekolko megleno vido. Naednok se je samo avto našeo v grabi. Gospodje so začüdeno gledali okoli sebe, kda so se kobacali iz njega. Nastano je ropot. Od vseh strani so bežali vküp lüdje. Ar avto ne šteo sam priti iz grabe, so morali vpregati i ga tak vlečti vö. — Čüden betežnik. V bolnici leži nekši Karol Kar, ki s tem zbüja pozornost, da nešče odpreti niti oči, niti vüst. Kašteč njemi što pravi, se ne zgene i niti jesti ino piti nešče. Nekdi v Nemčiji je slüžo. Tam je bio zavolo nekše kraje jako bit. Od tistoga časa se njemi nekolko meša. — Jetika je pokosila nekdi na Vogrskom medicinca Kolomana Györi, ki je bio sobočki domačin. Star je bio komaj 26 let. Nova knigoveznica. Te dni smo dobili novo knigoveznico. Lastnik je Ivan Zver iz Brezovice. — Gradbena Sekcija je ukinjena. Šef g. inž. Vedenik je zdaj še tü, zato če što ma kakše posle, se naj taki oglasi! Slovenska krajina Smileno srce! Tvoja plača jé velika smilenost. Dober Bog jo naznanja po svetom Rafaeli nadangeli, koga je poslo na svet, da po njem plača smilenost Staromi Tobiaši. Z etimi rečmi jo naznanja: „Miloščino (almoštvo) reši smrti, i ona je, štera čisti grehe, i po njej se najde smilenost i vekivečni Žitek (Tob. XII.—9. Te svoje reči je potrdo dober Bog, kda se je v človečoj podobi prikazao na zemli kak mili naš Odküpiteo. Poslüšajte je: Blaženi so milostivni, ar oni miloščo dobijo. (Mat. V.—7.) Velika Slovenska Krajina ma dosta siromakov i sirot a niedne hiše ne za nje, Podpisani odbor bi njim jo rad postavo. Zato se obrača na smilena srca, ka bi njemi ta pomagala, da svoj namen dosegne, da sirote i občinski siromacje dobijo streho. Darovniki si z svojimi dari zagotovijo tisto veliko plačo, štero je dober Bog smilenim obečao. Prosimo pet let, to je od 1. 1930. jan. 1-ga do leta 1935 dec. 31. Prosimo štirikrat na leto, to je vsaki frtao leta : okoli Božiča, Vüzma, Srca Jezušovoga goda to je juna i okoli svetoga Ferenca dneva, to je oktobra. Prosimo troji dar: I. Od dece i sirot na frtao leta eden dinar, letno štiri dinare, v petih letaj dvajseti dinarov. II. Od menših vertov i vertinj ali dečkov i deklin, ki si že morejo kaj zaslüžiti, vsaki frtao leta pet dinarov, na leto dvajseti dinarov, v petih letaj sto dinarov. UL Od bogatcov prosimo eden črep, to je na frtao leta 32 din. 50 par, na leto 130 din, v petih letaj 650 din. Smileno srce ! Šteri dar premoreš, ga daj ! Sirotam ga daš i Bog ti ga bo plačao, samo z dobre vole ga daj! V vsakšo hišo Slovenske Krajine pošle odbor to prošnjo, niedna naj je ne zavrže! Odbor za Zidanje sirotišnice „Doma sv. Frančiška“ v Črensovcih. KLEKL JOŽEF PLEJ JOŽEF predsednik. I. podpredsednik. HORVAT JOŽEF II. podpredsednik. MEŠKO JOŽEF CIGAN MATJAŠ tajnik. blagajnik. Žganico je pio i podivjao. Rekrut je izpio 1 liter žganice. — Zosmicao 8 lüdi. Iz Dolnje Lendave smo zvedeli: Preminoči teden je prišeo v hotel Krono nekši regrut. Izpio je 1 liter žganice. Se razmi, da njemi vražja pijača ne hasnila. V pijanosti le bio kak divji. Zgrabo je nož i je začno mahati okoli sebe. Zosmicao je osem lüdi. Med temi je tüdi vert hotela Vukan, ki je dobo takše rane, da so ga morali pelati v Čakovec v bolnico. Roparski napad. Trije razbojniki napadnoli lokomotivo. — Vzeli 93.000 D. lo prek šin vrženo nekše drevo. Lokomotive sta morala staviti. Naednok so iz loga prileteli trije možje z zakritimi obrazi. Proti njima so držali revolve i kričali nad njima, naj njim zročita peneze. Braniti se nesta mogla. Kda so razbojniki peneze dobili, so zbežali v log. Fr. Horvat: Izza dijaških dni . . . (Dale). Bakar! Izstopili smo. Šli smo po strmem klancu navzdol. Zablestele so luči in morje je valovilo v semih refleksih. Spali smo v hotelu. Enkrat je celo zatulila košara.. Iskra je bila kot vranec. Vstalo je krasno jutro. Morje je valovilo in pljuskalo ob betonirano obalo. Kako so se premikali morski valeki . . . Napotili smo se ob obali v Kraljevico. Vroče je bilo. Tam v dalji je drvel parnik. Obmorska cesta nas je vodila in naše grupe so se raztresene premikale naprej. Vas . . . Kako čudne strehe . . . Kraljevica je vstala pred nas, ko smo se dvigniti na visok klanec. Velika angleška ladja je stala v luki. Zraven nje je kraljeva ladja „Karadjordje.“ Nekateri so se peljali s čolnom ob obali . . . Morje ... Če bi Posejdon vstal s svojimi vilami in nas hotel ukrasti kakor Proserpius, bi bil tepen. — Ti morje Adrijansko ... Pozdravljala so te naša srca, naše misli. Odprlo si nam nov svet . . . Krk . . . Abazzia . . . tam v dalji sta blestela v solncu. In ti, tužna Istra, zakaj nisi naša? Gotovo bi te prehodili vso; gledal bi steze in poti, kjer je hodil Peter Pavel Glavar, Mahnič in drugi . . . Parnik je privozil v luko. Vkrcali smo se. Splaval je z nami proti Sušaku. Pokazal se je Trsat, nato Reka, Baroš, Sušak . . . Vozili smo se prvič po morju. Zibalo nas je kakor bi bili v zibelki Oh ti tužna zemlja v robstvu! Šli smo na Trsat. Gledali smo cerkvico, polno zahvalnih stik Materi božji. Tam je kraljeval na strmi pečini grad Frankopanov. Napotili smo se po stopnicah nazaj na Sušak. Stopnic nismo mogli prešteti. Kako bi jih ? Zvečer smo se odpeljali . . . Očrneli smo od solnca, da nas je bilo veselje gledati. Zmeraj višje se je vzpenjal vlak. Globoko pod nami je blestalo morje. Ribiške ladjice so splavale in na tisoče in tisoče lüči je blestelo po morski gladini. Krasen pogled . . . Sinovi doline smo se čudili temu prizoru. Nepozabni dnevi . . . Noč se je vlekla v neskončnost. Ležali smo križem-kražem po vagonu. Tam v bližini Karlovca sva s Tomcom pogruntala prav študentovsko. Žejna sva bila. G Sušnik (profesor) je imel v kanglici šnops. Vzela sva mu ga iz žepa in v močnih požirkih pila. To se je prileglo; ko pa se je profesor zjutraj zbudil in segel v žep, je debelo pogledal. Kaj je hotel ? Nasmehnil se je, mahnil z roko in stvar je bila urejena. Bili smo v Ljubljani, šli na Bled in se vozili po jezeru. Tam iz starega gradu smo zrli visoke vrhove Slovenske; planine so se zrcalile kakor rajski vrtovi; Triglav nam je kimal s svojo častitljivo brado. Jezero je šumljalo in čolni so se zibali in pesem je šümela. Prišel je gospod Sušnik in nam naznanil, da gremo h kralju v avdijenco. Z začudenimi obrazi smo bulili v njega. Hitro smo se napravili, šli doli k jezeru, sedli v čolne in se peljali čez . . . Obdan z zelenim drevjem je stal kraljevski dvorec „Savobor.“ Prišli smo pred dvorec. Gledali smo ga kakor obljübljeno deželo. Kraljevi adjutant je prišel in nam naznanil, da pride Njegovo Veličanstvo. Stali smo v vrsti. G. Orožen je stal na začetku vrste. In tedaj se je pokazal kralj. Videli smo ga prvič. Prišel je do nas. Z vsakim je govoril. Bil je zadovoljen z nami. Čutili smo se tako srečne . . . In bili smo še pogoščeni in nagnjeni. Šli smo na to k Savici. Slap je šumel in blestel. Prešeren ni zastonj opeval ta večni naravni odmev v svojem „Krsta pri Savici.“ Polni življenja in veselja smo se vrnili s potovanja. In morje je šümelo še v nas, Bled s cerkvico in z milim zvonenjem je napolnjeval naše duše. Kraljeva dobrota nas je objemala in polni navdušenja zanj smo šli v novo šolsko leto. Na železniškoj progi, po šteroj vozi drüžba Našička iz Črnoga loga les na lendavsko postajo je bio zvršeni reparski napad. Okoli poldne sta se dva človeka z lokomotivov (pečjov) pelala v log. Pri sebi sta mela 93 jezere Dinarov penez. Kda sta prišla v log, sta videla, da je bi- 15. decembra 1929. NOVINE 3. — Položnice (čeke) smo z denešnjov številkov poslaii vsem našim cenjenim naročnikom ki majo na posamezni naslov Novine i Marijin List. Vsaki, ki nam je kaj dužen, naj pošle po tom čeki staro naročnino i z nove kelko more; ki pa nema duga, naj pošle naprej nove naročnine kelko more. — Uprava Novin i M. Lista. — Pertoča. Da je bio sprevod pokojnoga g. plebanoša I. Bagaryja tak lepi, so pripomogli mil. g. čast. kanonik i dekan Slepec, vekše število dühovnikov, Vučitelstvo, gasilsko drüstvo, Vnogi prijateli, znanci i farani. Vsem tem i še drügim, ki so pokojnomi gospodi skazali kakšo dobroto, se sestra Bagary Viktorija prav lepo -zahvalüje. — Bratonci. Preminoči teden smo doživeli to zanimivost, da sta bila aretiraniva župan Erjavec i Pavle Horvat. Odpelali so jiva v Lendavo. Za eden den so jiva pripelali nazaj. Zakaj sta bila aretiraniva, se ne ve. Govorijo pa se preci čüdne stvari. — Strelo ga je. Balajc Ernest je šo Preminoči teden s prijatelom na ves. Kak je to večer navada, sta popevala. To se ednomi dečki ne videlo, zato je prileto iz hiše i s flobertom strelo za njima. Balajca je zadeo pod okom. Rana je takša, da so ga morali spraviti v bolnico. — Čebelarska Podružnica za okolico Beltinci bo mela svoj redni letni občni zbor dne 22. dec. ob 9. vöri predpoldnom v beltinskoj šoli z navadnim sporedom. Ar se bo sklepale na občnom zbori o jako važnoj zadevi, so povableni vsi čebelari (rojari) ki se zanimajo za napredek čebelarstva (rojarstva). Kvaterno senje v Ljutomeri, ki spadne letos na državni svetek, rojstni den Njegovoga Vel. krala Aleksandra I. dne 17. decembra 1929, se preloži na drügi den sredo, dne 18. decembra t. l. — Moderni človek se zmirom bole vrača k prirodi. On šče biti i ostati črstvi, zdrav i prožen. Za to je pravi znak našega časa vse vekša razširjenost Fellerovoga prijetno dišečega Elsafluida iz rastlinskih esenc, i to za notrašnjo i zvünešnjo vporabo. Kak pomoč proti revmatizmi, nervoznosti, prehlajenji itd. Elsafluid ne dragi ! V lekarnah i podobnih trgovinah se dobiva že za 6 i 9 Din, pa se ga poistini lehko priporoči. Po pošti z lekarne FELLER Stubica Donja Centrala 146. — Cankova. Zakon je skleno z gospodičnov V. Arnušovov iz Ptuja g. Zdravnik dr. Breznik. Mladomi pari Želemo obilno božega blagoslova, Zednim pa tüdi izražamo želo, da bi se gosp. Zdravnik v Cankovi stalno naselo. — Draga küreča tolvajija. Pri sodišči v Maribori je bio pred par dnevi obsojeni Šoštarec iz Gorice pri Püconcih, od šteroga smo pred par tedni poročali, da je krao v Püconcih küre i je bujo ednoga dečka. Obsojeni je bio na 7 let voze i na 17 jezer 150 Din. odškodnine. Kaštiga je visika, a zaslüžena. — Delavcova žalost i veselje. V Ljubljani se je pripetila ednomi našemi delavci, ki se je vračao iz Francije nesreča, štera njemi je povzročila vnogo žalosti. Jemao je karto. Plačati je šteo s 100 dinarskim bankovcom. Ar je bila stiska, penez ne Pogledno dobro i je dao mesto 100 Din. 1000 dinarsko banko. Zmote tüdi blagajnik ne opazo. Delavec je prišeo domo i je z žalostjov opazo, da njemi fali 900 Din. Ne meo več vüpanja, da bi jih še kda vido. A itak je dočakao to veselje. V Ljubljano je bilo sporočeno od glavarstva, ka se je delavci zgodilo i od tam so poslali peneze. — Na poti v bolnico vmrla. V sobočko bolnico so pelali iz Križevec dve Čahukovi Sestri. Ednoj je prišlo na poti slabo i je prle Vmrla, kak je zaglednola bolnico. Po katoliškom sveti. Velka gorečnost učitelov. Iz Cape Towna poročajo, da so se tam vršile dühovne vaje za učitele. Vdeležilo se jih je nad 50 učitelov. Občüdüvanja vredna je bila njüva gorečnost i požrtvovalnost. Vnogi so šli do 40 kilometrov peški, samo da bi lehko delali dühovne vaje. Brezverski poslanec se spreobrno. V Parizi je bio zvoljen za poslanca socialist Nactoux (Naktu). Bio je odpadnik L. 1924. se je odpovedao političnomi živlenji. V samoti je dosta razmišlao o katoličanstvi. Kda je zbolo, je prijeo sv. zakramente. Pogosto je molo sv. čislo, dokeč ne pomirjeno z Bogom vmro. V Lurdi je ozdravila židovka Mandaljena Šaaklefu iz Jeružalema. Doktori joj neso mogli pomagati. Ozdravlenje pripisüje Mariji, zato je postala katoličanka. Novi Pariški püšpek. Naslednik pokojnoga pariškoga püšpeka, kardinala (Dubois) je postao generalni superior reda sv. Suplicija, msgr. Jean Verdier (Žan Verdje). Novi püšpek je jako ugleden človek, zato je tüdi z radostjov sprejeti kak novi püšpek. Doma i po sveti Francoski gostje v Dalmaciji. Preminoči četrtek je obiskala Šibenik francoska bojna mornarica. Ladje je pričaküvala velikanska vnožica. Na jezere naroda je z navdüšenjom pozdravilo francoske goste. Italjanski krao i kralica pri papi. Preminoči petek je Rim doživo nekaj, ka že duga leta ne. Italjanski krao i kralica sta naime obiskala sv. Očo Pija XI. To se je zgodilo med posebnimi slovesnostmi. Zvonili so z vsemi zvonovi. Krao i kralica sta se pelala na avtomobili, steroga je sprevajalo več drügih avtomobilov. Papa jiva je sprijao v maloj prestolnoj dvorani. Razgovarjali so se 20 minut. Krao je sv. Oči darüvao jako lepi naprsni križec iz platine, zlato i lepe bisere, papa pa je dao njemi štiri dragocene stare novce i lepovezano knigo, kralici pa mozaik i čislo iz biserov. Potom sta krao i kralica obiskala še kardinala drž. tajnika Gasparrija. Po obiski sta se odpelala v cerkev sv. Petra, kde sta pokleknola v kapeli pred Najsvetejšim i molila na grobi sv. apoštolov. Čüden gasilec. V Ilangi na Vogrskom je zadnji čas večkrat gorelo. Lüdje so mislili, da što iz maščüvanja zažiga. Preiskave pa so pokazale, da je zažigao hiše gasilski trobentar sosednoga varaša. Pravo je, da je za njega najvekše veselje, če more trobiti v gasilsko trobento požarni alarm. Slabi uspehi brezvercov v Rusiji. Sovjetska Vlada je ustanovila brezverske visoke šole, da bi tem ležej širila brezverstvo. S temi šolami pa nema uspeha. Na edno se je vpisao samo 13 dijakov. Atentat je bio zvršen na ravnatela poštnoga urada Milana Stanojeva v Sofiji na Bolgarskom. Nekši neznanec je trikrat strelo na njega. Obležao je mrtev. Atentator je pobegno. Zanimivosti. Mladi junaki. V varaši Mehiki se je nedavno zbralo do 12 jezer dece. S seov so nosili napise, s šterimi opominajo svoje očete, naj ne pijančüjejo. Te nastop dece je vzbüdo velko pozornost i vnogi vüpajo, da je to dober boj proti pijanstvi. Na ženitev obsojen. V Bratislavi na Češkoslovaškom je stao pred sodiščom mladi kmečki dečko. Nevesto, ki je bila navzoča, je Sodnik pitao, ali naj dečka obsodi. — Ja — je odgovorila — jaz prosim Slavno sodišče, naj ga obsodi, da me vzeme! — Sodnik je odgovoro, da takših zakonov nega, po šterih bi ga mogeo k tomi prisiliti. Nato se je oglaso obtoženec sam i je izjavo, da je pripravleni vzeti v zakon Katico, samo če ne bo obsojen. Sodniki so njemi to želo spunili i mladiva zaročenca, ki sta se prle skregala i tožila, sta veselo zapüstila sodnijsko dvorano. Živa zakona 30 let. V Rosswitzi na Nemškom je Policija odkrila edno hüdodelstvo. Posestnik Stole je meo hčer, ki ne bila pri pameti. Da njemi ne bi bila v nevolo, jo je zapro v edno tmično pivnico i jo je tam meo celih 30 let. Lüdje so misli, da je Vmrla. Oča je postopao z njov jako okrutno. Hrano joj je davao takšo, da ne bila za jesti, zvün toga pa je morala nesrečna hči tüdi v najvekšoj zimi sedeti v pivnici oblečena v raztrgane cote. Nesmilenoga očo so zaprli, njo pa spravili v bolnico. Za smeh. Operacija. Trije betežniki ležijo po operaciji slepoga čreva. Prvi začne pripovedavati: „Preveč dobro zato ne minolo. Kda so mi že zašili črevo, se je spomno doktor, da je škarje notri pozabo, pa so me znova mantrali. “ Drügi je nadalüvao: „Moj doktor pa je pozabo očalje v črevi, pa so me tüdi znova mantrali.“ Tretji se je smejao, ar je pri njem vse šlo v redi. Naskori pride v sobo doktor i zdvojeno kriči: „Bog moj, kde je moj krščak!? Gotovo sem ga v tebi pozabo.“ — Oh — je vzdehno tretji betežnik. — Zdaj pa bodo mene mantrali. Pošta uredništva. Suk J. Martinje. Spis dobo do rok. V kolko bo mogoče, ga objavim v novoletnoj številki. Holcman. Uganke i. pesmica pride v novoletnoj številki, J. Vogr. Kupšinci. Za božično štev. pošlite kakši spis (povest, pesmico ali kašteš). G, J. K. Turnišče. Za poslano hvala. Ar za pismo ne časa, Vas na tom mesti prosim, da bi mi za božično številko poslali kako povestico — bar do torka. Pošta upravništva. Husar Franc. D. Slaveči. Na letos ste vse plačali. K leti pa bo cena kak je letos bila. Vse bo v Novinaj naznanjeno. Horvat Alojz. Bratonci 26. Prinesi ednok sem krstni list i šolsko svedočanstvo. Gergorec Matjaš. Bogojina. Mate prav; Pregledali smo vse lanske čeke tistoga vremena kak ste pisali i tak najšli, kak ste naznanili. Če neste v drügo mesto dobivali kak v Bogojino, je vse v redi na letos i lani. Mamo najmre več naročnikov z istini imenom kak je vaše. Zelko Franc, Matjaševci. Ne moremo sprejeti vašega računa. Vi pišete da so Vam pet mesecov hodile Novine v Nemčijo, domo celo leto, zvün toga ešče M. List i želete kalendar pa ví za vse to davate 39 Din. 50 par. Ne smo mogoči v te račun privoliti, ar bi bila velika krivica od naše strani proti dobromi štampi. Zato vam peneze rajši nazajpošlemo i davajte račun od te krivice Bogi. Nam Novine nikdar neso prišle nazaj, cena v Nemčijo je z M. Listom vred 100 din. za vsakoga, Novine ste naročili potom borze dela, ta nam je dala Vašo naročitev, Novin na dom ne ste stavili, ni nazaj poslali, zato ne moremo nači napraviti kak vam staviti liste i ponüjanih krajcarov ne vzeti, ar dobromi tiski krivice ne smemo včiniti. Sukič Fr. Radovci. Vi ste nam pisali, naj pošilamo Zelko Franci v Nemčijo Novine. Odpišite nam, kakši naslov je meo te Zelko. Pozvek Franc D. Slaveči 130. Naslov prepisali. Zato nesmo v Nemčijo prek 15. novembra pošiljali, ar nam je bilo javljeno, naj samo do toga časa Pošiljamo. Kozar Vendelin, Sucrerie. 20 frankov sprejeli; bomo je naprej pošiljali. Cena kak smo naznanili že večkrat 6 din. 50 par na mesec brez M. Lista; z M. tistomi kalendarom 8 din. 50 par na mesec. Ščančar Jožef, Kupšinci. Marijine podobe iščite na Tišini pri g. plebanoši. Meglič Anton, Nanteull. 20 frankov sprejeli. S tem je na letos vse v redi pa ešče na k leti na dobre tri mesece. Veseli nas, da ste zadovoljni. Koser Mihal, Sv. Jürij. Ček dobite z Novinami. Delavce pa pošilja borza dela, ne mi. Zima Martin, Neradnovci. Plačali ste 14 din. 50 par, dužni ste tak ešče 15 din. 50 par. Kozar Jurij, Martinje. Kda te hodili v Soboti, idite h g. vredniki Kolenci, tam dobite 58 kepov, so že tam. To naznanilo njim pokažite. Štefan Grah, Gerlinci 91. Peneze sprejeli i je na letos vse v redi. J. Bencik, Ptuj. Zdaj še nemogoče urgirati rešitev prošnje zato ka zdaj je prevzemanje uradov i to dosta dela da novoj upravi. Za tri mesece nam pošljite prepis prošnje. Krapec Štefan, Vauxhall. V pismi neje bilo nikših penez, smo je pred svedokom gorodprli. Če ste peneze v pismi poslali, so se zgübili. Zakaj ne pošiljate po banki ali poštanskom čeki kak smo to v Novinaj naznanili. Dajte nam včasi glas kak ste nam peneze poslali? VIII. Cicero ! Slaven govornik si bil, slaven jurist in še filozof. Samo ti, Vergil, včasih nam je huda predla radi tebe in dostikrat bi najraje vrgel tvojo „Eneido“ v koš; toda Premagala me je želja, vedeti, kako je Eneas prišel v Italijo, sem zopet pobral knjigo in začel: „Anna virumque cano . . . Šesta šola je bila šola razprav. O te definicije! Pa naj bi še bile, če ne bi bilo tistih neznosnih matematičnih formul . . . IX. Življenje, kako si kruto ! Komaj smo se usidrali in prijeli za delo, pa je priletela brzojavka: „Šesti in sedmi razred ukinjen.“ Potrla nas je ta vest. Klonili smo. Kakor divja vihra so se vrstile misli. Vrženi smo bili na cesto. Nismo vedeli ne kod ne kam. V Ljubljano gremo. — Dobro ! Še enkrat smo se zbrali v Saparyjevem parku in razgrajali. In tisto noč so preminile klopi z drevoreda. O ti jeza ! Že ob štirih smo se zbirali na kolodvoru* „Oj zdaj gremo, nazaj še pridemo.“ In sedmošolci se nismo več vrnili v Sóboto. Mrak je legal v naše misli, ko smo vstopali v kupeje. Šli smo v nov svet. Eno samo vprašanje se nam je budilo: Ali nas sprejmejo ? Ljubljana! Kakor tujci smo prišli k tebi. Revni smo bili. Brez denarja. Nismo se bali. Hoteli smo iti naprej po trnjevi poti. Osem nas je bilo. V Križankah smo se naselili. G. prior nam je bil prijazen, samo g. prefekt se je večkrat jezil. Kdo bo pa zameni mladim ljudem? Sprejeti smo bili na drugo državno. G. Pipenbacher nas je lepo sprejel in nam želel obilo uspeha. Ljubljana! Poznali nismo tvojega drvenja in življenja. Tujci smo bili. In ti si nas vendar objemala kakor mati, nas tolažba, bodrila. Nismo omagali. V trpljenje naše je sijalo solnce in nam svetilo k ciljem. Ljubljana — hvala ti ! (Konec.) 4. NOVINE 15. decembra 1929. Gospodarstvo Kak pomagajmo našoj živini pri krmi? V zadnjoj številki smo povdarili, da pri krmlenji živine ne trbe gledati samo na to, kolko krme dobijo, nego tüdi, kakša je ta krma. O nešternih vrsaj krme, ki so najbolše, bomo na tom mesti govorili. Lenove tropine. S pogledom na redilno in zdravilno vrednost največ zaležejo lenove tropine. Napredni živinorejci že poznajo njihovo veliko redilnost, tečnost i zdravilnost. Dobre lenove tropine majo povprečno dva in polkrat toliko beljakovin kak oves i kukorca, dvakrat toliko kak pšenični i rženi Otrobi i trikrat toliko kak dobro seno. Lenove tropine izdajo pri govejoj živini več nego vsaka drüga krma i to ne samo z vidnov rastnostjov i povnoženov mlečnostjov, nego tüdi z bolšim zdravstvenim stanjom, ki je pri živini izredne vrednosti. Rabijo se najbole na te način, da se najprle ovlaži (sečka) rezanica, na njo pa se potresejo lenove tropine ino se vse vküp dobro pomeša. S pogledom na starost i velikost teocov se daje ednomi po 1/4 do 1/2 kile, enoletnim po 1/2 do 1 kilo lenove tropin na den. Posebno dobro vplivajo lenove tropine na dojne krave, če jih dobivajo v pijači 14 dni pred stelitvijov i 14 dni po njoj. Ta jako tečna okusna i lehko prebavna pijača tak krepi živali, da navadno lehko prestanejo stelitev, pa tüdi sledkar ne zbetežajo tak lehko (n. pr. za telečjo vročnico). Pa tüdi inače so lenove tropine jako dobre za vse živali, če ščemo dobro storiti slabim, betežastim i zdelanim živalim ino jih okrepili. V tom pogledi lenove tropine nájveč izdajo, če jih pokladamo duže časa. Lenove tropine se dobijo pri kmetijskoj podrüžnici v M. Soboti i to v podrüžničnoj zalogi pri tvrdki Čeh & Gašpar v M. Soboti. VGANKE. Rešitev ugank, ki so bile priobčene v zadnjoj številki: 1. Zakaj ma osel duga vüha? (Da jih nosi.) 2' Kde se nemre lüknja napraviti ? (V vodi.) 3. Što ide po glavi v cerkev? (Cvek v poplati i peti.) 4. Kolko cvekov trbe dobro podkovanomi konji? (Niednoga ne.) Nove uganke: 1. Kda je dobro tüdi drobno jabuko ? 2. Kakše kamenje je v Müri? 3. Zakaj pes nazaj gleda? 4. Što išče tisto, ka je ne zgübo ? 5. Kda male rece oprvim plavajo ? Mali oglasi. Oda se omár (kredenzkasten) dobro ohranjen z velikov marmornatov poščov po ceni. Naslov v upravi lista. Izšla je BLASNIKOVA VELIKA PRATIKA za navadno leto 1930. ki ma 365 dni. „VELIKA PRATIKA“ je najstarejši slovenski koledar, ki je bio že od naših pradedov najbole upoštevan i je še dnes najbole cenjeni. V „Velikoj Pratiki “ najdeš vse, ka človek potrebüje vsaki den. Katoliški koledar z nebesnimi, sunčnimi, mesečnimi vremenskimi in dnevnimi znamenji; — sunčna i mesečna potem-nenja; — mesečne spremembe; — koledar za proslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, küpne pogodbe i račune; — konzule tüjih držav v Ljubljani in Zagrebi; — vsa senja na Kranjskom, Koroškom, Štajerskom, Prekmurji Medžimurji i v Julij skoj Benečiji; — pregled o konci brejosti živine; —tabelo hektarov v plügaj; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklom leti; — tabele za računanje intereša; — živlenjepise važnih in odličnih oseb s slikami: — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec i žena v hiši. „VELIKA PRATIKA“ se dobi v vseh večjih trgovinaj i se lehko naroči tüdi pismeno pri založniki: tiskarni J. Sušnika naši. d. d. 1 v Ljubljani. Božična darila aktovke, albumi spominske knige, Penkala zlata nalivna pera, pisemski papir v kartah v najvekšoj izberi i solidnih cenah nudi HAHN IZIDOR trgovina z papirom M. SOBOTA. Iz bolše hiše Vajenec (inaš) se sprime včasi za trgovino z mešanim blagom. CIPOT IR. trgovina s metanim blagom GORNJA LENDAVA. 1 Pozor ! Oda se I.-a friška svinska mast kgr. po 27 Din. na malo, na veliko kgr. po 26 Din., dokler zaloga traja v gostilni JOSIP-a TURK v H. Soboti. 3 Podperajte i čtite Novine Ka na vöri lehko presodite je pravzaprav samo zvünešnjost, a najvaznejše je pa li stroj, za šteroga pri naküpi ne morete znati ali je dober ali slab. Od Suttner-vör z lastne renomirane švicarske tovarne vör se zna že skoz 32 let, da so prvorazredne i da ido točno do sekunde. Prave Suttner-vöre dobite po vseh cenah. Že za 44 Din dobite pravo švicarsko Anker-Remontoir-vöro št. 120 najtočnejše regulirano, a samo 58 Din stane prava Švic. Remontoir-Roskopf vöra Št. 121 s I-a strojom svetlečim se radium-številkami i kazalci. A samo 98 Din stane zapestna vöra št. 3720 z kožnatim remenom, dobrim strojom, dobre kakovosti. Dalje plačate samo 49 Din za pravo Anker-büdilko št. 125 poniklano, 16 cm. visiko. Žepne i zapestne vöre, okrasne predmete i darove vseh vrst z zlata, srebra itd. v najmodernejšoj izdelavi vöre nihalke, kühinjske vöre itd. v ogromnoj izbiri najdete v velikoj novoj ilustriranoj domačoj knigi, štero tüdi Vi brezplačno dobite če jo zahtevate še dnes od strokovne vörarske tvrdke H. SUTTNER, Ljubljana št. 945. Šče kamen bi se zjokao! Mantra . . . zavija v želodci, grize v črevi . . . Če se tüdi Vam kda tak godi, te se obotavlajte ne vzeti a cukri nekelko kaplic Fellerovoga prijetno dišečega Elsafluida. Elsafluid z zakonom zavarüvan! Ste se že kda prepričali od toga kak zna ublažiti bolečine to že 33 let znano narodno sredstvo i kosmetikum? Kak delüje z ribanjom i pranjom pri bolečinah v prsih. zasliženosti v grli pri protini i revmatizmi, kak obramba proti gripi ? Ravnotak tüdi pri nervozi, slabosti, glavoboli in nespanci — kak obkladek na čelo i senca! To pomaga! V lekarnah i vseh spodobnih trgovinah: poizküsne stekleničice 6 Din, dvojne steklenice 9 Din, specijalne steklenice 26 Din. Po pošti: najmenje 1 zavoj z 9 poizküsnimi ali 6 dvojnimi ali 2 specijalnima steklenícama stane 62 Din. Trije takši zavoji že s poštninov i zavojom samo 139 Din. Naročila na naslov: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Centrala 146. Če pa potrebüjete dobro odvajalno sredstvo, ki krepi želodec, te zahtevajte Fellerove Elsa-kruglice, 6 škatlic 12 Din. Naznanilo. Prekmurska Posolilnica v Murskoj Soboti r. z. z o. z. naznanja, da se je preselila iz prejšnjega poslovnoga prostora v „SOKOLSKI DOM“ (poleg hiše g. notara KODRA) kde uraduje ob delavnikih od 9—12 vöre i od 14—16 vöre, ob nedelaj in praznikih pa od 10—12 vöre. NAČELSTVO. Štev. 389/29. POZOR ! Če še si neste küpili slamoreznoga mašina se paščite küpiti pravi „Szombathelyi Pohl E. és Fiai“ slamorezni mašin. Vsikdar je v zalogi! Nisike cene!!! Franc Tivadar, Železna trgovina Dolnja Lendava. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC. NOVA LINIJA! HAMBURG AMERIKA LINIE, ZASTOPSTVO DOLNJA LENDAVA glavna ulica. Odprli smo svoje zastopstvo. Najbolši hajovi, izvrstna hrana, hitra vožnja, med vožnjov Vsefele zabave in kratko časje. Nemška linija! Što šče resan dobro potüváti, naj se zglasi pri nas z rečjov ali s pismom. Vse informacije brezplačne. 2 HAMBURG AMERIKA LINIE! HAMBURB AMERIKA LINIE! Razpis dobave Uprava javne bolnice v Murskoj Soboti razpisüje dobavo mesa in peciva za dobo od od 1. januarja oo 31. marca 1930. Podrobni pogoji dobave in natančnejša pojasnila se dobe v upravi bolnice. Zadevne ponüdbe je vložiti najkesneje do 11. ure predpoldan dne 27. XII. 1929. UPRAVA JAVNE BOLNICE V Murskoj Soboti, dne 5. dec. 1929.