16. štev. V Kranju dne 18. aprila 1908. IX leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane ta Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 8 K, za drage države stane 660 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpofliljatve naročnine se ne ozira. — Uredniitvo in upravni* t vo je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi». Izhaja vsako soboto = zvečer = Inserati m računajo za celo stran 60 K, za pol sirarni 80 K, M 6etrt straui 30 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, a večkrat znaten Kpust — Upravniitvu naj se blagovolijo posojati naročnina, re-imacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi ia novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračaj«. Vesele velikonočne praznike vošči vsem p, n. naročnikom, dopisnikom in prijateljem »Gorenjca" pa tudi neprija-teljem uredništvo in upravništvo. Vstajenje. V svojem proalulem romanu .Vstajenje*, v katerem je Tolstoj opisal samega sebe, je pisatelj s prvimi stavki označil veliko moč pomladanskega solnca na naravo, če so tudi kamenje zabijali v zemljo, da bi nič ne raslo na njej, če so tudi iz* trebili vsako travico, ki je pognala, če so te bolj kadili s premogom in nafto ter obrezavali drevje in preganjali ž njega žuželke in ptice; pomlad je nastopila celo v mestu. — vesna bjrla vesnoju. Solnce je. grelo, trava je rastla in zelenela povsod. Pomlad je nastopila tudi na deželi, na vasi, in veselo se glasi v cerkvi in v naravi svečana «aleluja». Toda le v naravi je nastala šele prava pomlad, duievna pomlad med ljudstvom na kmetih se šele približuje. Duievna pomlad pa je nastopila že v mestih in novo življenje se pričenja. Mesta so prebujena in treba je pomladi tudi na deželo 1 Solnčna toplota ima Čudovito moč na naravo. Njeni žarki vzbujajo življenje in najsi se le kdo bolj trudi, da bi zatrl to življenje. Z vsemi močmi se skuša preprečili, da bi naše kmetskn ljudstvo ne prišlo do duševne pomladi Vsako sredstvo je Mlerikalizmu dobro došlo, samo da bi ljudstvo ne izpregledalo in ne spoznalo svojih varalcev. Ljubljanski tkof hoče z lažmi ?.atreti vsako gibanje, ki meri na to, da bi nase zaostalo ljudstvo priilo do tolike omike in samozavesti, da bi lahko uspešno tekmovalo z drugimi narodi. V pastirskih pismih se laže, da naša bralna, sokolska, izobraževalna PODLISTEK. Brodkovskl odvetnik. Slika lx sedanjega življenja moravskega. ■Češki spisal Vaclav Beneš-Šumavsk?; poslovenil Avgust Petrič. Dalje. Strir Hildin, robat v svojih dejanjih in v svojih besedah, si je pogledal najprvo doktorja od glave do nog in bil povsem zadovoljen z njegovo zunanjostjo.' Povabil je nato oba gospoda na obed in ju peljal brez okoliščin v svoje stanovanje, ki se je nahajalo v zadnjem delu grada. Dasi je bil ravnatelj star samec, je bilo opravljeno njegovo stanovanje z velikim razkošjem. Peljal ju je v salon. Na mizah in pri oknih so bile razpoložene različne igrače, daljnogledi, spominske knjige, razna ilustrovana dela, zbirka orožja in redkih minerali]. Ko sta se gosta vsedla, ju je pozval, da naj se zabavata, dokler se ne vrne. Morala sta pa dolgo čakati. Albrecht si je medtem ogledoval igrače, pregledal zbirke in zrl z daljnogledom na okolico. Odvetnik je pričakoval z napetostjo, se-li hitro pojavi Hilda, in če so le zaškripali parketi v sprednji sobi, si je mislil, da se že bliža, in srce mu je zadrbtelo. Vsedel se je končno k albumu, y katerem je našel veliko sliko Hildino, in je društva, naše knjižnice in naše posojilnice odvračajo ljudi, od Kristusa kralja, ko vendar vsak pameten človek mora videti, da ljudstvu hočemo le pomoči do prave, ne enostranske omike in da se vere nihče v naših društvih ne dotika. Kamenje so zabijali v- zemljo, rezali so veje, iztrebljali rastline, pa vendar niso mogli preprečiti vstajenja v naravi. Laži in obrekovanja, ovaduštvo, bojkoti in se vsa orožja, s katerimi razpolagajo naši klerikalci v cerkvi in zunaj cerkve, ne bodo ustavila toka narave, ne bodo zadržala, da bi toplota pomladanskega solnca tudi ne vzbudila našega kmeta k samozavesti, k samostojnemu mišljenju. Topli solnčni žarki padajo na zemljo in, kamor padajo, tam vzklije novo življenje. Ves črni dim, s katerim skušajo tatemniti solnce, se mora sčasoma razkaditi, da bo posijalo toplo pomladansko solnce. Mi trdno verujemo v to, da ni daleč ona spomlad, ki bo našemu, od klerikalizma zaslepljenemu ljudstvu prinesla vstajenje. .Starega tepca* je imenoval eden izmed vodij dunajskih krščanskih socialistov, Bieiohiawek, pisatelja romana .Vstajenje^ mota, čegar duhu se klanja ves izobraženi svet Dunajski krščanski socialisti so v vsakem ozira vzgled naiim klerikalcem. Tudi naiim klerikalcem je vsaka izobrazba naroda, če ne služi njihovim namenom, le nespamet, ker vedo, da v tistem času razpade v prah njihova strahovlada, ko ljudstvo duševno izpregleda. Po začrtani poti stopajmo naprej! Na delo za izobrazbo med narodom; edino s tem pospešujemo prevrat v mišljenju slovenskega naroda, edino s tem dosežemo, da pride v deželo pomlad in da kmalu slavimo tudi med našim kmetskim ljudstvom — vstajenje. Pomlad pride tudi v vas — vesna budet vesnoju daže v derevnč. gledal nanjo tako stanovitno, da se mu je Albrecht ironično smehljal po strani Končno so se začuli zopet koraki. Ravnatelj se je vrnil, šel skozi salon, ne da bi se opravičil, in vstopil v sosedno sobo. Nekoliko duri se je zaprlo za njim . . . Novo čakanje . . . Doktor, ki je postal že nepotrpežljiv, se je oziral v ono stran, kamor je odšel ravnatelj ... Tu so se odprle na drugi strani vrata in na pragu se je pojavil z nasmehom na okrazu ravnatelj in za njim njegova nečakinja Hilda v okusni domači obleki, olepšani s čipkami in trakovi Kubala se je globoko priklonil mladenki, pri čemur mu je pokrila rdečica lice. Ravnatelj in Albrecht sta se pogledala in se pomembno nasmehnila. Vsi so sedli na sedeže in se pogovarjali, kakor je že navadno, o najnavadnejših stvareh, na kar jih je povabil ravnatelj, da gredo ž njim v jedilnico, krasno opravljeno sobo, v katere ozadju se je dvigal velik bufet, sijajno rezbarsko delo. Pri mizi je opravljala posel ravnateljev« gospodinje mala pripravna ženska, polnega, zabuhlega obraza, ki je bil zardel kakor škrlat, vsled naglice in kuhinjske vročine. Obed je svedočil, da je bil ravnatelj gurmand, ki privošči sebi in svo* jima gostoma prav kseževske užitke. Hildin stric je deloval prav marljivo s Če* ljustmi in ni govoril mnogo pri jedi in če je is* pregovoril kako besedo« se je tikala jedi in njih Gospodarski del. □□□□ □ rs Narodno gospodarstvo. Dalje. V nekaterih državah, kakor na Angleškem, Francoskem, v Belgiji, Švici, na Ruskem L t d. poslujejo poštne hranilnice kot državne hranilnice. Največji pomen pa je dobila c kr. poštna hranilnice v Avstriji, ki je praznovala letos (1908) petindvajsetletnico svojega obstoja. Leta 1906 je štela že čez dva milijona vlagateljev z 217 milijoni kron vlog. Povprečno imetje enega vlagatelja je znašalo 124 K, iz česar se vidi, kakega pomena je ta državna hranilnica za ne-premožne ljudi, katerim zlasti prija ugodnost, da morejo svoje male prihranke plodonosno naložili pri vsaki pošti, torej na 6617 krajih v državi Pa ne samo kot ljudska hranilnica* tudi kot depozitna banka izpolnuje poštna hranilnica uspešno svojo nalogo, kakor smo videli pri poglavju o giro-poslih. Od 1. 1901 sem pripada tudi konsorciju, kateremu se je poverila izdaja 4% kronske rente, torej posluje tudi kot emisijska banka, katera ima posebno namen spraviti državne obligacije tudi med manj imovite družabne slo« jeve. Ta državni zavod je imel 1. 1906 čistega dobička 74 milijone kron. Tudi na Ogrskem se je leta 1885, ustanovila poštna hranilnica, ki dobro napreduje. Mnogo avstrijskih trgovcev, ki imajo trgovske zveze z Ogrskem, je tudi v ogrskem poštno-hranilnem prometu. c) Javne skladovnice so po avstrijskem zakonu z dne 25. aprila 1«89 it 64 drž. z. tista podjetja, katera na podlagi posebnega dopustila opraviloma oskrbujejo shrambo blaga na tuj račun in so upravičena izdajati indosabilne (prenosne) skladovne liste. Te skladovne liste, ki jih izdaja uprava skladovnice za potrdilo, da je blago shranjeno, obstoje po francoskem, angleškem m tudi po avstrijskem pravu iz dveh razdružnih delov in sicer. l. iz ekladovno-posestnega lista ali recepisu in 2. iz skladovno-zastavnega lista izborne priprave. Hvalil je svojo kuhinjo na vso moč, zlasti ako je bila navzoča v jedilnici mlada lepa gospodinja, je silil svoje goste, da so mu vedno pritrjevali stopnjevaje njegovo pohvalo. Zato je pa Hilda ščebetala, kakor škrjancek o vseh mogočih stvareh, pri čemer je skrbno pazila, da ne bi odšli najboljši grižljeji doktorju, ki iz same ljubezni do nje ni posvečeval jedi nikakc po« zornosti. „ Veste-li, kaj imamo tu danes zvečer?* je vskliknila naenkrat .Skoro bi bila pozabila povedati vam. Spomladansko veselico imamo:* „Ah, radi tega je tedaj razobešena zastava na kazini," je pristavil Albrecht »Bodeteli peli, gospodična?11 je vprašal doktor. „Le eno številko, vendar precej težko — Schubertovo balado," je odgovarjala Hilda. «No, gospoda lahko ostaneta tu," jo je prekinil kratko stric, in se udeležita naše zabava V kazini je bilo vedno veselo. Po koncertu bode plesna zabava. Vsaj spoznate tudi našo družbo," je dostavil s naglasom* Albrecht je pritrdil brez okolišev. »A vi, gospod doktor, ostanetu tudi?" je vprašala Hilda ter pomembno pogledala aa Kuhalo* »V veliko veselje — ml bode," je odvrnit odvetnik, dasi mu ni bilo baš prav, da se ima udeležiti zabave pod črno-rdece-žoltint prsporjem tU warranta. Če te blago proda, prenese se sldadovni list z warrantom vred po indosamentu kakor pri menicah, če pa kdo hoče dobiti le kako posojilo na blago, ki je shranjeno v javni skladovnici, tedaj indosira warrant, predno ga preda upniku (banki), sam pa obdrži recepis, na katerem je tudi zaznamovana zastava blaga. Predaja indosovanega posestnega lista z warrantom in-dosatarja ima isto pravno moč, kakor predaja blaga samega. Avstro-ogrska banka eskomptuje warrante z istim obrestnim merilom kakor menice. 3. Kredit in mednarodna plačila. Mednarodni menični kurz (menična cena) se giblje v rednih razmerah le za par odstotkov nad ali pod pari. Menice na luje trge si nabavljamo namreč, kakor že omenjeno, da si prihranimo stroške pošiljanja in menjavanje denarja. Če bi cena menicam tako narasla, da bi bilo ceneje denar upniku poslati v gotovini, tedaj trgovec ne bo plačal svojih obveznosti z menicami, temveč v gotovem denarju. Isti pojav vidimo, če menični kurz neprimerno pade. Tedaj bo upnik zahteval denar v gotovini. Ti točki nad ali pod £ari, med katerima se giblje menični knrz, se nenujeta zlati točki, ker se pri teh točkah v mednarodnih plačilih prične zlato uvažati ali izvažati Med državami z enako kovinsko vrednoto je menični pari enak novčni pariteti. V Avstriji se lz 1 kg čistega zlata nakuje 3280 zlatih kron V Nemčiji . . 1 kg . . . 2790 . mark Novčna pariteta je tedaj . . . . . »280 K - 2790 M 117-56 K — 100 M 100 K - 85-06 M Spodnja zlata točka, pri kateri se izplača uvoz zlata, znaša n. pr. za Dunaj za novce paritete iz Berollna .... 116-9664 K za 100 M 1175627 lz Pariza .... 946082 K za 100 frc. 95 2258 ti Londona . . . 238 8432 K za 10 funt. it. 240 1743 za iibike iz Berollna........117-30 K za 100 M Iz Pariza ........ 9494 K za 100 frac. lz Londona ....... 23934 K za 10 funt. it. Zgornja točka, pri kateri se izplača pošiljanje (izvoz) zlata, znala n. pr. za Dunaj v Berolln..............118 15 K v Pariz............... 95-65 K v London..............241 55 K Na razliko v meničnem kurzu med tema dvema zlatima točkama uplivajo mednarodne plačilne obveznosti, katere tvorijo: I. izdatki za uvoz blaga ali dragih kovin ter terjatve za izvoz blaga in dragih kovin (trgovinska bilanca); 2. voznina, ki se izda za blago, ki se uvaža na inozemskih ladijah, in voznina, ki se prejme za prevažanje na tuzemskih ladijah; 3. obresti in dobički, ki jih prejemajo inozemci od svojih obratov v tuzemstvu in iste vrste dohodki tuzemcev v inozemstvu: 4. posojila, obresti, poplačila dolgov in plačila za nakupovanje vrednostnih papirjev v inozemstvu in obratno; 5. plačila tuzemcev, ki potujejo po inozemstvu, ali pa izseljevanja ter prejemki od teh; 6. izredni denarni, promet, kakor prenos dedščln i. t. d., pokojnin, vojaških odškodnin i. t d. Z mednarodnimi menicami se trži na borzah kakor na trgih z drugim blagom. Kakor pri ceni blaga, odločuje razmerje med ponudbo in vpraševanjem, ravno tako upliva to razmerje na menični kurz. Če ima ena država več obveznosti nasproti inozemstvu, kakor inozemstvo nasproti tej državi bo vpraševanje po tnjih menicah v 1 tej državi raslo, s tem pa tudi menični kurz. Posledica temu bo, da se bo skušalo kolikor mogoče izvažati- v inozemstvo, ker blago postane dražje. Če bo pa ponudba večja nego vpraševanje po menicah, padal bo menični kurz in prijavljalo se bo glede uvoza nasprotno razmerje. Če bi menični kurz poskočil nad zlato točko, treba bi bilo izvažati zlato. Na menični kurz upliva poleg ponudbe in vpraševanja tudi vrednota, na katero se glasi menica in v kateri se kupi. Če denar v tuzemstvu izgublja veljavo, bodo padali menični kurzi inozemstva na tuzemstvo in inozemske menice bodo v tuzemstvu poskočile, kar bo vsemu mednarodnemu prometu dalo značaj špekulacije. Tako se mora v Rio de Janeiro plačati za menico na London, Pariz, Berolin skoro dvakratni znesek imenske vrednosti, izražene v brazilski vrednosti, ker je brazilski denar izgubil skoro polovico svoje imenske vrednosti. Menični kurz zavisi slednjič tudi od diskonta, ki se proračuni na plačilnem kraju menice. Menica (deviza) na vid je dražja nego menica, dospela v dveh mesecih, ker se mora v tem slučaju od menične svote odbiti diskont. Zato določuje kurz teh takozvanih dolgorokih menic kurz kratkorokih menic, ako se od njih odbije diskont na plačilnem kraja za čas da postane menica dospela. Devizni kurzi se izravnavajo z arbitražo. Arbitraža (arbitrage) obstoji v tem, da nakupujejo apekulantje menice na krajih, kjer imajo iz kakih razlogov najnižji kurz, da jih prodajo na kraju, kjer so najdražje. Na ta način se morejo kom pen -zovati plačila po vseh državah. V bankah, zlasti pa še v merodajnih ban-kovnicah posameznih držav, je zbran kredit vsega gospodarskega življenja v državi. Glavne bankov-nice so oni nabiralnik, kamor se steka glavnica vse države, odkoder se pa tudi ob času sile odteka. Gotovina, ki jo imajo banke, zlasti pa še glavna bankovnica, ki pride pri mednarodnih plačilih v prvi vrsti v poštev, ni torej vedno enaka, temveč se giblje po denarnih potrebah na trgu. Tako se na koncu posameznih četrtletij ali na koncu leta potrebuje vedno več kredita, nego druge mesece. Vender pa od bankovnice za potrebe v domači državi v večji množini izdani denar ni nevaren za banko, ker se zopet povrača v banko. Drugače je pa, če ima kaka država velika plačila za inozemstvo. Recimo, da bi v našo državo bilo vsled posebno slabe letine treba uvoziti več milijonov centov žita z Ruskega in iz Amerike. Tedaj nastane velika nevarnost, da se bo pričel sušiti kovinski zaklad ac/stro-ogrske banke, ker bo moralo zlato potovati v inozemstvo. To se bo takoj pokazalo pri meničnem kurzu. Naše menice na tuje trge bodo stale nad pari, tuje menice v naš trg pa pod pari; naie obveznosti se ne bodo mogle poravnati i obveznostimi drugih držav napram nam potom menic; treba bo izvažati zlato. Kako si bo pomagala avstro-ogrska banka v takem slušaju? Skušala bo zopet privabiti zlato v svoje shrambe s primerno diskontno politiko. Zvišala bo svoj menični diskont. S tem bo provzročila, da bo vedno men j menic eskom-ptovala, ker postane kredit predrag. Ker pa povišanje diskonta upliva na vrednost menic v nasprotni smeri, bo vrednost menic padala. Če je bila pri 3 odstotnem diskontu menica za 1000 K vredna 970 kron, bo pri 7 odstotnem diskontu njena vrednost padla na 930 K. Zato bodo pa kmalu prišli bankirji, ki se pečajo z ar- ] v kazini, ki je bila razvpita kot glavno torišče nemške agitacije v celem glavarstvu. Hilda je poplačala obljubo doktorjevo, da ostane, s hvaležnim pogledom, ki je v njegovih mislih prepodil vse pomisleke. Po razkošnem obedu je ravnatelj zapustil goste, opravičuje se z neizogibnim delom. Hilda ga je razumela in se nasmehnila. Podal se je v resnici v svojo pisalno sobo, vendar se je stokajoč pod sladko težo povžitih jedil vrgel tam v naslonjač. Vzel je neke novine v roko in zapalivii si vonjavo havano, počel citati, ali hitro se mu je jelo dremati, odložil je smodko in novine, položil si glavo na visoko blazino in v kratkem je bilo slišati v sobi pravilno smrčanje, ki ga je le sempatam preglasilo veselo ptičje petje, ki se je culo sem iz parka. Hildi je ostala dolžnost skrbeti sama za goste. Doktor je bil srečen, da jih je zapustil stric; mogel je sedaj vsaj govoriti ž njo brez njegove nadležne, moteče navzočnosti, ki mu ni dovoljevala, da bi govoril s mladenko tako prosto kakor si je želel. Po kavi so se podali v park. Hilda je, oblečena v svetlo obleko, skakljala koketno in nabirali cvetje v šopek. Izpod slamnika so gledale poredno njene oči. Vedla se je prav razposajeno. Belomodrl solnčnik z belimi čipkami je oživel v njeni roki Zakrivaje si obraz, da bi je ne videl Albrecht s strani, se je smehljala tako ljubeznivo doktorju, da je občutil neizrekljivo blaženstvo. Zašli so globoko v park. Albrecht, ki ni hotel biti dalje nepotreben svedok njune ljubezenske in koketne igre, se je vsedel na klopico, da bi se odpočil. Hilda je zavila s Kubalo na stezo, obrobljeno z brezovimi grmiči, posutimi z belim in modrim cvetjem in razširjajočimi sladkoopojen vonj. Ko sta odšla dovolj daleč od Albrechta, je vjel doktor nežno roko devino in jo strastno poljubljal. Ona mu je nagajivo gledala v obraz in se le malo trudila, da bi izvila svoji roki iz njegovih gorkih dlani. .Ljubim te, Hilda," je zašepetal mladi mož, objemši jo okrog pasu —• in že jo jc poljubljal na obraz, goreč v rdečici. „In ljubiš tudi ti mene?" jo je vprašal jecljaje od razburjenosti. Pritrdila je samo s pogledom, ne braneč se več njegovih poljubov. A on jo je poljubljal, kakor pijan ljubezni, da ji je odtrgel klobuček in raz-mršil lase. Albrecht je dospel čez čas in jim naznanil, da prihaja ravnatelj. Hilda si je popravila krasne rdečkaste kodre in klobuček, a doktor je poskušal utajiti svojo razburjenost, da bi ravnatelj ne opazil ničesar . . . Zvečer je bila zabava v kazini. Bil je tuj svet, v katerega je bil uveden Ku-bala, tuj po svoji govorici, tuj po svojih čutih in nazorih. Državni in graščinski uradniki, židovske rodbine, nekoliko meščanov in učiteljev-renegatov bitražo in pokupili menice po tej nizki ceni. S tem pa postanejo dolžn.ki naše države, ozir. avstro-ogrske banke. Ob dospetku menic jim bo treba v zlatu plačati. Če se zviša diskont, pade tudi vrednost vrednostnih papirjev, katere skušajo bankirji prodati, da bi plačali svoje obveznosti v inozemstvu. Na ceno torej upliva ponudba. Te cenene papirje pokupi inozemstvo; s tem pa zopet lahko postane dolžnik naše države, če niso obveznosti naše države tako velike, kakor se je nakupilo menic ali vrednostnih papirjev. Ce pa visok diskont traja dolgo časa, začno padati tudi cene blagu. Da more trgovec zadostiti svojim obveznostim, skušal bo prodati kolikor možno veliko svojega blaga, ki ga ima nakopičenega v skladiščih. Ponudba blaga postane torej večja; zato pa cena blagu pada. Ta nizka cena bo kmalu privabila inozemske trgovce na naše trge. S tem pa zopet postanejo naši dolžniki; bančna gotovina vedno bolj raste. Čim več upliva ima bankovnica na kreditne razmere v državi, tem lažje bo s svojo diskontno politiko uravnavala kroženje denarja. 4. državni kredit. Kakor morajo zasebna gospodarstva večkrat uporabljati kredit, tako je tudi država cesto pri-morana poseči po tem sredstvu, da more vršiti svojo nalogo, ker ji navadni dohodki, kakor davki več ne zadoščajo. Država gradi velike železnice, vodne ceste, naroča nove topove ali se vojskuje z drugo državo. V takih slučajih ji more pomagati le kredit, iskati si mora posojila. Vendar pa država pri tem postopa nekoliko drugače nego zasebnik. Država namreč prodaja obligacije, ki nosijo gotove obresti, za določeno ceno. Ta cena se ravna po obrestnem merilu na glavničnem trgu. Recimo, da hoče naša država dobiti posojila za 500 milijonov kron. V ta namen izda obligacije, ki se obrestujejo n. pr. po 4 odstotke, ter jim določi ceno po tem, kakor ji kaže njen kredit, in kakor so razmere na denarnem trgu. Če je državni kredit oslabel, kakor n. pr. po kaki vojski, ali če je na denarnem trgu prav malo razpoložljivega denarja, kakor se je videlo ob ameriški finančni krizi I. 1907, tedaj bo cena teh obligacij nižja, nego ob času, ko je državni kredit ugoden in so banke zadovoljne, da morejo svoj preostajajoč denar sigurno in ugodno naložiti Tako v obligacijah obstoječe državno posojilo se mora (vračljivi dolgovi) ali vrniti v gotovem času ali pa se napravi v obliki večne rente, t. j. povračilo posojila se ne sme nikdar terjati, pač pa se država pridrži pravico, vsak čas dolg povrniti (rentni dolgovi). Po navadi najema država poslednje vrste posojila. Pri najetju posojila se more država obrniti na domači kapital ali na inozemstvo. V prvem primeru je najbolje, da naravnost stopi v slik s posestniki glavnic, da si pri tem prihrani vsoto, ki bi jo morala dati bankam za posredovanje posojila, obenem pa da manj i m oviti m slojem priliko, da svoje prihranke varno in plodonosho nalože. To je tako znani .francoski" ali .ljudski" zistem najetja posojila. Država izdaja po navadi obligacije pod imensko vrednostjo ali pod pari, t. j. svojim dolžnikom se zaveže z večjo svoto kakor v resnici plačajo sami. Država hoče najeti n. pr. 100 miljonov kron posojila po 4 odstodtke. Na leto ji bo torej treba plačati 4 milijone kron obresti. V tem slučaju bi se obligacije po 100 kron izdale al pari. — to je bila kazinska družba v H., odkoder se je gospodovalo celemu mestu in se širila nadvlada nemškega jezika po celem samočeškem okraju. Doktorju ni ugajalo v tej nemški družbi, ki je še ni videl nikdar tako od blizu, niti za časa svojih študij na visokih šolah v Pragi, niti za časa svojih koncipijentskih let v Brnu, kjer se je gibal le v krogih češke družbe. Poprej bi bil ne vol j no zavrnil vabilo v to družbo in bi smatral tudi pri drugih poset v kazini za pregrešek proti narodni stvari. In danes? Ni mu prišlo na misel, kaj poreko prijatelji, ko izvedo o tem. Saj je že vedel, kaj bi jim odgovoril. Ni tu zaradi tuje družbe, ki ga ne zanima prav nič, ampak edino radi Hilde. Ni krivda mladenkina, da je vzrastla na teh tleh. V ostalem se je opravičeval sam pri sebi, v ljubezenskih stvareh se ravna vsakdo predvsem po svojem srcu. Kaj mu je bilo do družbe t Ogledal si jo je malo, ker je imel oči le za Hildo, ki je bila danes krasnejša nego kdaj prej. Pela je kakor slavec in žarela tu kakor solnce. Bil je sicer predstavljen nekaterim osebam in rodbinam, ali pozabil je v svoji raztresenosti nji* hova imena že v drugem trenutku. Plesal je tudi z nekaterimi gospodičnami, na katere ga je opozorila Hilda, vendar je bil srečen, ko je zadostil tej dolžnosti in se je mogel zopet vrniti k ljubljeni devl. 1. prilogi ,,Qortnlcu" If. 16 Iz I. 1908.^ Če pa država hoče obligacije obrestovati le po 3 odstotke, izdala bo obligacije po 100 K pod pari in sicer bodo veljale le 75 K; ker 75 kron jim bo donašalo v resnici 4 odstotne obresti, t j. 3 krone na leto. (100 milijonov a 3u/0 — 75 mi-lijonov a 4 % — 3 milijone kron obresti na leto.) Čudili se temu nekoliko neumljivem postopanju ne bomo, če pomislimo, da država izdaja večne rente in ji torej ni treba vračevati posojila. Ako bi se to moralo zgoditi, tedaj bi seveda država imela jako neugodno stališče, ker bi naprimer v zgornjem primeru morala vrniti 25 milijonov kron več, nego je prejela sama. To senčno stran ima vender tako posojilo, da država ne more misliti nikdar ne povračilo. Ljudstvo pa še raje kupuje take obligacije, ker ve, da njihov kurz pri ugodnem državnem kreditu rasle in mogoče doseže tudi imensko vrednost. Čeprav se je država zavezala plačevati večno rento, vender more to rento znižati in tako davkoplačevalce razbremeniti. To se godi na dva načina: z razdolžbo (amortizacijo) ali s predrugačbo (konverzijo). Z amortizacijo se lahko odplača del državnega dolga, ker država sme vsak čas poplačati svoj dolg, čeprav je napravljen v obliki večne rente. To odplačevanje se vrši na prav priprost način. Država namreč nakupi na borzi za svoto, za katero hoče dolg zmanjšati, en del svoječasno izdanih obligacij (rent). Te od države izdane rente preidejo torej zopet v posest države in se tedaj dolg s konfuzijo (združenjem terjatve in dolga v eni osebi) izbriše. Toda država pride le redkokdaj v položaj, da bi mogla odplačevati svoje dolgove; nasprotno vidimo, da državni dolgovi vedno rastejo in gotovo znašajo dandanes dolgovi vseh držav že nad 150 milijard kron. Dalje prihodnjič. Tedenski sojem ? Kranja dne 18. aprila 1908. Prignalo se je — konj, i 62 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 3 omačih telet, — hrvaških telet, 45 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac in — buš. — Pšenica K 10*80 proso K 7-60, rž K 950, oves K 8 — , ajda K 875, fižol ribničan K —. mandalon K —, koks — in krompir 250 za 50 kg. Tijski promet in sovo stlilstrstvo. Pred nekaj časom je »Deželna zveza za povzdigo tujskega prometa* prejela od mestne občine 2000 K subvencije in to je žalibog menda tudi edini znesek iz domače dežele, s katerim sme zveza računati. Is vloge za subvencijo se« je razvidelo, kako plo-donoauo in neumorno deluje to društvo. Kljub marljivosti društva pa s tem malenkostnim zneskom vendar ni mogoče storiti drugega, nego vzdržati pisarno. Kje pa dobiti sredstva za reklamo, za izdajo brošur i. dr., kar stane lepo vrsto tisočakov? V tem ozira naj bi naši gospodje poslanci storili nemudoma potrebne in energične korake, da podpre to vrlo društvo, če že res ni mogoče doma dobiti potrebnih sredstev, dasi smo mnenja, da bi se to dalo tudi doseči, če bi se upoštevala ta važna narodno-gospodarska panoga tako, kakor zasluži. Društvu take važnosti in tako obširnega delokroga bi se moralo dati na razpolago ne 2000, ampak 20.000 kron. Seveda v to ni poklicano samo stolno mesto Ljubljana, ampak cela dežela, v prvi vrsti oni kraji, ki imajo že sedaj dobiček od tujskega prometa. V pričetku tega spisa se je poudarjalo, naj se vsi gospodje poslanci zavzamejo za društvo. Kako in kdaj naj se to zgodi? Ustanovilo se je sedaj novo ministrstvo javnih del. Temu se je dalo tudi potrebne vsote na razpolago, da more vršiti svojo nalogo. Izmed raznih zneskov omenjamo le vsote 350 000 K za športna in umetniška podjetja, za turistiko, napravo razglediič, Elaninskih koč in zavetišč, potov in pospeševanje otelirstva. 50.000 K se je določilo za podpore deželnim zvezam, katerih je menda kakih 12. — Ce bi se delila ta podpora po njih številu, bi prišlo na Kranjsko vsaj 4000 K. Ako pa se še upošteva važnost Kranjske za tujski promet z ozirom na novo alpsko železnico in na marljivo delovanje naše zveze, bi se pa morala ta podpora še izdatno povišati. 100.000 K pa se je določilo za reklamo in poizvedovalne pisarne v tu in inozemstvu. Pol milijona kron znašajo te postavke, ki imajo pospeševati tujski promet v naši državi. Naloga naših poslancev je sedaj nemudoma storiti korake in porabiU ves svoj vpliv in svojo moč, da od te dokaj znatne vsote dobi Kranjska delež, ki ji pri-stoja, da ne bo vedno prikrajšana, kakor je bila dosedaj vselej. Zadeva je tako nujna, da ni izgubljati niti trenutka, ker pozneje, ko bi bila vsota že lepo razdeljena, bi se nam zopet lahko reklo: •Uvidimo sicer upravičenost Vaših želja in dali bi Vam večjo vsoto, a je nimamo več.* Obrtniki, U imajo stare stroje In orodje prosi trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, da ji blagovolijo naznaniti, če bi hoteli za tehniški muzej za industrijo in obrt, ki se namerava povodom praznovanja 60 letnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja na Dunaju ustanoviti in ki naj na vzgledih kaže napredek avstrijske tehnike, stare ne več rabljene stroje in staro orodje shraniti in svoj čas, ko se nameravani muzej ustanovi, brezplačno odstopiti omenjenemu muzeju. Zbornica prosi, da se ji za sedaj za navedeno svrho sposobni materija!, ki bi se dal na razpolago, le naznani, da bo svoj čas poslala seznam naznanjenih ji predmetov predstojništvu muzeja, ki bo izbralo porabne predmete. L slavonsko društvo peroinlnsrjet in rejcev vseh malih domačih živali v Tržiču naznanja vsem svojim cenj. članom, da si je vsled sklepa občnega zbora z dne 26. januarja 1908 premestilo v Ljubljano ter ima začasno svoj sedež v uredništvu «Perotninarja», Janez Trdinove ulice štev 8, kamor so vpošiljati tudi vsi dopisi, nakazila, prijave k pristopu. Pri imenovanem občnem zboru je bil soglasno zopet g. Anton Lehrman voljen predsednikom in gospod F. Špendal, župnik v Tržiču njega namestnikom. Nadalje so bili v odbor voljeni sledeči člani: kot tajnik gospod Peter Mi-Uavfiič, c kr. živinozdravnik v Ljubljani, gosp. Josip Rožič, c kr. pismonoša v Tržiču, njega namestnikom; kot blagajnik gospod dr. Gregor Zrjav, odvetniški koncipijent v Ljubljani: kot knjižničar gospod Josip Jenko, uradnik «Zveze slovenskih zadrug* v Ljubljani; gospod Karol vitez pl. Strani, c kr. nadsodni svetnik v. p. in graščak v Škofji Loki, kot svetnik in gospoda Ivan Jezeršek, nad-učitelj v Križih pri Tržiču, in Hugon Roblek, mag. farm. v Tržiču, kot preglednika. Vpoštevajoč dejstvo, da je bilo društvo perotninarjev ustanovljeno v Tržiču, je sklenil občni zbor ustanoviti v najkrajšem času v Tržiču podružnico, katera naj se imenuje I. podružnica I. slov. društva perotninarjev in rejcev vseh malih domačih živali v Ljubljani v Tržiču. Tozadevni ustanovni in obenem prvi občni zbor te skliče v kratkem ter se bode to pravočasno naznanilo po vseh slov. časopisni kakor tudi v društvenem glasilu «Perotninar». Razširjen delokrog g. Lohimana. Kakega pomena za našo malotivinorejo, poeebno ^erotninar-stvo in kunčjo rejo je ta premestitev g. Lehrmana v našo slovensko osrčje, bode gotovo znal ceniti vsak slovenski maloživinorejec, kateremu je na razvoju te prepotrebne panoge kmetijstva le količkaj ležeče, to pa tem bolje, ker je gospod Lehrman nameščen v Ljubljani edinole v svrho povzdige slovenske maloživinoreje ter bode gotovo vedno in povsod rad zastavil vse svoje moči, vse svoje strokovno znanje in praktične izkušnje, da.povzdigne to pri nas tako zanemarjeno gospodarsko panogo. Glavna njegova naloga bode, organizirati slovensko maloživinorejo, v prvi vrsti umno pe-rotninstvo in kunčorejo, prirejati na željo po vseh krajih naše obširne slovenske domovina poučna' predavanja, ustanavljati potrebne perotninarske zadruge, iste združiti v glavnem zadružnem zavodu v Ljubljani ter tako pripomoči narodu tudi v tej ve-levažni panogi kmetijstva na podlagi samopomoči do narodnogospodarskega uspeha. Moč pa da more g. Lehrman uresničiti svoje namene in izvršiti podano mu nalogo, leži v Vaših rokah, cenj. kmetovalci, gospodarji in gospodinje. Popri mite se s vso vnemo te dane Vam prilike, združite se, sklicujte shode; prirejajte poučna predavanja, sploh delujte z vsemi močmi na to, da iztrgate Vašemu narodnemu nasprotniku ogromni kapital, katerega je dosedaj isti, vsled Vaše brezbrižnosti, brezizjemno vtaknil v svoj nenaritljivi Žep. «Z združenimi močmi*, to bodi tudi naše geslo,' po katerem razvijemo sestavo vseslovenske maloživinoreje, S 'katero hočemo doseči svoj cilj tudi mi ter si priboriti to vele važno polje narodnega gospodarstva. Opomba: Vse želje glede prirejevanja poučnih predavanj, ustanovitev perotninarskih, oziroma maloživinorejskm zadrug, naročila na list ga je podal načelnik L. Vari, posnemljemo sledeče: Občni zbor tvorijo v posameznim občinah voljeni delegati, in sicer delegate ali zastopnike volijo delavci in delodajalci. Po posameznih občinah se razdele takole zastopniki: Bohinjska Bistrica odpošlje 8 zastopnike delavcev in 2 delodajalcev, Bled 7 in 3, Gorje 4 in 1, Kamnagorica 6 in 1, Kropa 8 in 1, Lancovo 1 in 0, Lesce 2 in 1. Mošnje 2 in 1, Ovšiše 1 in 1, Radovljica 6 in 2, Bohinjska srednja* vas 3 in 0. Ti zastopniki so voljeni na dobo treh let. — Načelništvo je imelo 6 sej, nadzorstvo je pregledalo društvene račune, ki jih je našlo v popolnem redu, a razsodišče ni imelo prilike, izvrševati svoje naloge. — Članov je bilo pri okrajni bolniški blagajni v začetku leta 1439, a koncem pa 1549, prirastek 110 članov, najmlajši je bil rojen 1898 L, najsterejši 1. 1839. — Gibanje članov v posameznih mesecih je bilo sledeče: jannvar Doktorja so iznenadile te besede, ki so precej ohladile njegovo vročo željo, da bi povedel že v nekoliko tednih Kildo k oltarju. Ko se je pa popoldne pred odhodom sešel v parku s Hildo na samem, mu je poiepetala, gledajoč mu pri tem v obraz s pogledom polnim mamljivega čara: »Ne jezite se na strica, kajti on, vedite, iz* blebeta vse, kar mu je na srcu. Ne smete si raz* kladati njegovih besedi v najhujšem smislu. Zgodi se, kar hoče, zaupajte ml! Tu imate moje besedo .. ." In podala mu je svojo ročico, ki jo je goreče poljubljal. Pol ure na to je oddrdrala kočija pp. tlaku, a ko se je peljala okoli zadnjega grajskega krila, je zapazil doktor v oknu Hildo, ki mu je pošiljala z ročico poljube. Kočija je hitela v galopu. Že so bili na polju. Doktor se je vsedel proti konjlma in je videl, kako mu maha deva še iz daljave z belo ruto. Zavihtel je klobuk In vzkliknil v duhu: .Na svidenje, angel moji" Oospod Albrecht se je zlobno nasraehovat, gledajoč zaljubljenega doktorja. Vil. V Brodkovicah so se bližale občinske volitve, ki so vsako tretje leto zanesle v mestce malo življenja. Drugega dne po zabavi je Hilda še spala, ko so se sešli ravnatelj, Albrecht in doktor pri zajutrku. Hildin stric je bil dobre volje in se norčeval, da je doktor minuli večer plesal tako pogosto s Hildo, da je postalo nekaj gospodov pošteno ljubosumnih nanj. Kubala je smatral to za ugodno priliko, da se dotakne svoje nagnjenosti do mladenke. Ravnatelj je nagrbančil čelo in ga poslušal do konca, potem pa se je nagnil k njemu črez mizo in mu rekel: »Ljubi prijatelj, vem o tem; Hilda mi je sama povedala. Res, nimate slabega okusa, razumem, da se vam dopada. A povem vam naprej, da bi si bil želel, da bi dobila za moža Nemca. Nimam rad mešane ženitve. Vi ste Čeh in ona Nemka. Ako se združita, boste morali imeti ozire na njo. a ona zopet na vaz. A vendar veste, da ovirajo taki oziri, kjer se seka krepko na levo in na desno. Ravnatelj je mahaje pri tem z roko označeval ta boj. »Menim, da nima politika nič skupnega z ljubeznijo,* je spregovoril doktor. •O ima," je vskliknil ravnatelj. .Obe stranki se bojujeta za zmago. Danes je vlada na naši, a število prevladuje na vaši strani; kdo ve, kako bode jutri, če bi dosegli tudi vlado nad nami," .Po čem sodite," je rekel doktor, .da ne more biti miru v našem boju, in da se mora ta boj končati le s porazom ene stranke?" .Da, to je moj nazor," je vskliknil ravnatelj, ki se je razgreval vedno bolj. »Vedite, nimam -rad polovičarstva. Če zmaga enkrat vaša stranka in ako nas premagate, dobro, podleženo v častnem boju. Vendar treba nas je pramagati. A dokler imamo le še trohico nade, da zmagamo na Moravskem nad vami, se ne smemo bati poraza in moramo napeti vse sile proti vam. Tako stoji z nami, mladi mož." »In če bi temu tako bilo, gospod ravnatelj," je spregovoril doktor, .mislim, da v posameznih slučajih ne more ovirati ta boj plemenitih čuvstev." .Prosim vas," je vskliknil silovito ravnatelj, .plemenita čuvstva, kaj pomenja to v vojski? Tu sekamo in streljamo na desno, na levo in ne pri* zanesemo nikomur. Šele poraženega se usmilimo. A tak gotovo nočete biti." Oovornik je pri tem zardel v obraz in se je moral oddahniti, predno je dostavil mirneje i »V ostalem, da se vrnemo k prvotnemu predmetu svojega razgovora, menim, da imate vi in Hilda še dovolj Časa. Po kaj hiteti ? Spoznajte se dobro med sekoj. Po kaj si obešati takoj pri prvem snidenju skrb zakona na vrat? Naj se Še zabava, naj uživa svet Nerad bi imel, da bi me zapustila že sedaj. Pogrešal bi jo. Prosim vas, izre-jena je bila pri meni, ljubi me kot lastnega očeta, nima nikogar razun mene. Zaraditega počakajte, doktor, poglejte še sam malo po svetu in ona tudi. Pozneje bodemo, ako vztrajate vi in ona pri svojih čutnih, lahko govorili zopet o stvari." — Volitev novega krajnega šolskega i veta se je vršila dne 14. t. m. Volitve seje udeležilo 28 odbornikov vlolanib občin Radovljica, Lesce, Lancovo in Predtrg. Volitev je pokazala lepo soglasje, ki vlada med občinskimi odbori imenovanih občin ravno glede šole. Kajti ravno ta, skoro soglasna volitev jasno in glasno priča, da ljudstvo želi imeti dob'o Solo, ker vé, da le dobra šola more dati pravi temelj sedanjemu težkemu življenju. Izmed 28 glasov so dobili 25, oziroma 26 glasov sledeči možje odborniki: Gogola Josip, posestnik iz Novevasi kakor zastopnik občine Lesce; Vogelnik Tomaž, po domače Oparnik, posestnik iz Predtrga, kakor zastopnik te občine; Mulej Valentin, .posestnik in gostilničar iz Lancovega, kakor zastopnik te občine, a za občino Radovljico sta bila izvoljena posestnik in krojaški mojster Josip Pogačnik in deželni poslanec dr. J. Vilfan. To lepo soglasje je motilo le troje oziroma dvoje glasov, ki so jih dobili drugi možje odborniki. Namestnikoma sta bilo izvoljena z onako večino glasov odbornika Rudolf Kunstelj in Leopold Fursager. Upamo, da nastanejo z ozirom na ta soglasni izraz ljudske volje sedaj v radovljiškem kraj n p m šolskem sv o tuzopetredno razmere. — Mnogo smeha in zado volj nosti je vzbudila novica o skupni kuhinji, ki naj se ustanovi v Radovljici, zakonski možje so vriskali veselja, kajti sedaj ne bo treba več uživati preslanih in zasmojenih jedil, a zakonske ženice so si zadovoljno mele roke in so se že dogovorile, da napravijo onemu, ki je sprožil to imenitno misel, spomenik iz dosedaj v njih kuhinjah rabljenih loncev, lončkov, koz, kožic, skled, skledic, krožnikov, žlic, vilic in nožev v sredi grajskega vrta. — Vremena Kranjcem bodo se zjasnila. Jeseniške novice. — Naš «Sokol» ima zad' i čas same od-hodnice na dnevnem redu. Prva vrsta se je skoro vsa razšla. Najboljši telovadci odhajajo s trebuhom za kruhom. V nedeljo večer dne 5. t. m. smo se pa poslavljali od našega najboljšega podpornega člana brata Iv. Naraksa, založnika Gobovega piva, ki odhaja v svojo domovino, prijazno Savinjsko dolino. »Jeseniški Sokol» je najvažnejše narodno obrambno društvo na Gorenjskem; kajti Jesenice so prva trdnjava, katere se je treba polastiti Nemcem, ako hočejo dobiti na Gorenjskem trdna tla ter širiti germanizacijo tostran Karavank. Toda «Sokol» je vzbudil zaspance, in danes plamti ogenj narodnega navdušenja in zavesti, kar nam je najboljši porok, da Nemci na Jesenicah ne bodo nikdar gospodarili. Društvo se pa ima boriti ves čas svojega obstanka s fioancijelnimi težkočami kakor mogoče noben slovenski «Sokol». Kar ima, vstvaril si Íe sam skoro izključno z žuljavimi delavskimi ro-;ami in ako pomislimo, da žrtvujejo ti delavci-Sokoli yes svoj prosti Čas, svoj pičli zaslužek, vse svoje telesne in duševne moči, da se vzdržuje ta važna narodna posadka, bi pač vsakdo pričakoval, da jeseniški imovitejši krogi znajo ceniti tako delavno društvo. Toda z žalostjo moramo konštatirati, da so bogataši, razen par častnih izjem, najneza-vednejša kasta slovenskega naroda. Brat Naraks je bil edini, ki je vedel ceniti vsestransko delovanje «Sokola» ter ga podpiral tudi redno in pri vsaki priliki. S tem je pokazal, da nima narodnosti samo na jeziku, ampak v srcu. Za slovo se je še spomnil •Sokolove* zastave ter daroval v to svrho 20 K. Mi smo zgubili ž njim vrlega brata, zvestega in požrtvovalnega narodnjaka. — V tovarni kranjske industrijske družbe na Savi je začel obrat pešati. Baje ni- majo naročil. Mnogo delavcev so že odslovili radi pomanjkanja dela, osobito livarje. Valjavcem so akordno plačo znižali za 30 odstotkov. — Iz šolske službe. Bivša začasna učiteljica na Jesenicah gdč. Cecilija Vi I man je sprejeta kot šolska praktikantinja na to šolo. — Na Savi je umrla dne 5. t. m. Frančiška Božič, žena Ivana Božiča. Bila je zavedna Slovenka naprednega mišljenja. Pred tednom sta ji umrlo dva otročička. Bodi vrli ženi blag spomini 0 železnici Škofja Loka-Železniki. Občni zbor konsorcija za preddela zgradbe železniške proge Škofja Loka-Železniki se je vršil ob nepričakovano veliki udeležbi interesentov iz selške doline in Škofje Loke na cvetno nedeljo v Železnikih. Shoda so se udeležbi tudi deželni poslanec Ciril Pire in državna ter deželna poslanca dr. Krek in Demšar. Ostali povabljeni poslanci so pa odsotnost oprostiti in zagotovili pomoč. Zborovanje je otvoril načelnika namestnik g. Karol vitez pl. Strehi, pozdravil navzoče, posebno poslance in natančno poročal v dosedanjem delovanju odbora. Omenjal je, s kakimi ovirami so se morali boriti v začetku, ker je ideja vzbudila tako malo simpatij, tako v višjih krogih kakor v dolini sami. Le s težavo se je nabrala vsota, da so se izdelali načrti in proračun. Najbolj požrtvovalen in delaven v tem času je bil pred dvema letoma umrli načelnik konsorcija g. August Novak, katerega se govornik spominja v toplih besedah. Ker so se pa razmere izpremenile na boljše, kar priča prod vsem velika udeležba, zato je sklical občni zbor, ki naj izvoli novega načelnika in namestnika, ker govornik radi svoje starosti in bolehnosti Samo želi v korist tako važnega podjetja, da bi to čast sprejela mlajša in krepkejša sila. G. poslanec dr. Krek je pozival navzoče, naj brez. razlike strank delujejo za železnico in razvil načrt bodočega delovanja. Temeljna glavnica 600.000 kron naj bi se zbrala na ta način, da bi si nabavili občine, hranilnice in posamezniki deleže ter naj bi mesto .denarja za svet, materijal in do-važanje sprejemali deleže, in ker ima dolina dosti vodnih sil, naj bi železnico gonila elektrika, ki bi se lahko porabljala tudi še v druge svrhe. Po vzgledu železnice bi tudi drugi gotovo začeli iz-koriščevati vodna sile, tako da bi železnica vsestransko koristila gospodarskemu napredku doline. Občni zbor sprejme predlog, naj tvrdka Križek v Pragi izdela brezplačno načrte brez vseh obveznosti od strani konzorcija. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni poslanec dr. Krek načelnikom, poslanec France Demšar njegovim namestnikom in blagajnikom dosedanji blagajnik g. Anton Hafner, posestnik v Železnikih; tajnika naj pa izvoli odbor iz svoje srede. Načelnik je sprejel izvolitev samo pod pogojem, če so vsi navzoči popolnoma zadovoljni. Ker bo pa nova železnica vozila samo trikrat na postajo državne železnice in trikrat na Železnike, še vedno ne bo imela Škofja Loka zveze k 18 vlakom in ker je že skrajni čas, da se zgradi že 30 let projektirana nova cesta iz Škofje Loke na postajo državne železnice, prosi gosp. Rafael Thaler v imenu škofjeloške mestne občine navzoče poslance, naj bi tudi to podjetje podpirali z vsem svojim uplivom. — Potrebo ceste in nje gospodarski pomen j" še posebej dokazoval g. France Dolenc iz Stare Loke. — Poslanec Demšar se je cesti sicer malo upiral, ko je pa dr. Krek zagotovil zavzeti se za stvar z vso vnemo in celo svetoval, kako bi se podpora najprej in najlažje dosegla, se je tudi Demšar vnel za stvar, izredno dober vtis 1169 moških in 270 ženskih, skupaj 1439; febru-▼arij 1161 moških, 379 ženskih, skupaj 1440; mardj 1238 moških, 288 ženskih, skupaj 1526; april 1278 molkih, 298 ženskih, skupaj 1571; maj 1667 molkih, 308 ženskih, skupaj 1965; juni 1935 noskih, 851 ženskih, skupaj 2286; julij 2011 molkih, 301 ženskih, skupaj 2402; avgust 1874 moških, 408 ženskih, skupaj 2282; september 1968 moških, 414 ženskih, skupaj 2382; oktober 1941 moških, 321 ženskih, skupaj 2262; november 1808 moških, 307 ženskih, skupaj 2115; 1. december 1549 moških. 302 ženskih, skupaj 1851; 81. decembra 1242 moških, 307 ženskih, skupaj 1549. — V L 1907 je zbolelo 873 članov, med temi je ▼šteto 35 porodnic, ki so dobivale podporo za 10.464 dni, povprečno je bil en. bolnik bolan 23 dni — Podpore se je plačalo to leto 17.224 K 93 h, ali na bolnika povprečno 19 K 73 h. Umrlo je 18 članov. Zbolelo Je torej povprečno 42 28'/« udov in umrlo 0-87*/». — Glede odstotkov bolnikov omenjamo, da lahko služijo v resno razmi-šljevanje predsedništvu, kadar izvršuje kontrolo nad bolniki. — Dohodki okrajne bolniške blagajne v pretečem letu so bili sledeči: Člani so vplačali 12.016 K 44 h; mojstri 6008 K 22 h. Pristopnina 6-23 K, kazni 313 K, ostali dohodki 1313 K 74 h in obresti 454 K 85 h. Skupaj tedaj 20.112 K 48 h. — Neplačani dohodki: udje 5048 K 95 h, mojstri 2624 K 48 h, raznih dohodkov 282 K 11 h in obresti 11 K 63 h. Skupni dohodki so tedaj znašali 28.279 K 65 h. — Stroški so bili tele: Plačani: bol. podpora 16 642 K 63 h, zdravniki 4064 K 88 h, zdravila 2733 K 52 h, bolnišnični stroški 2470 K 28 b, pogreblčine 546 K 30 h, donos k zveziness fondu 131 K 68 h, upravni stroški 1158 K 91 h in razni izdatki 122 K 88 h. Neplačani: bol. podpora 582 K 40 h, zdravniki 777 K 46 b, zdravila 948 K 92 h, bolnišnični stroški 666 K 20 h, pogrebščina 60 K, upravni stroški 118 K 60 h. Skupni stroški znašajo 31.012 K 1 h, primanjkljaj znaša 2732 K 46 h. Premoženje okraj, bol blagajne je sledeče: Gotovina: denar v gotovini: 318 K 58 h, obresti 11 K 53 b, pošt hranilnica 836 K 2 h, v mestni hranilnici naloženega 10.265 K 12 b, dolg udov 7673 K 43 h, rasni dolg 582 K 11 h. — Dolg: neplačana bol. podpora 642 K 40 h, zdravnikom 777 K 46 b, lekarnam 948 K 92 h, bolnišnicam 666 K 20 b, razni 118 K 60 h. — Čiste premo-mežsije nafta 16.484 K 21 h, — Izgubili smo dne 11. L m. kar dva Ra-dovljičana. Nenadoma je umrl — najbrže zadet od kapi — umirovljeni c. kr. finančni svetnik F. Tavčet, star 79 let. Mož je bil jako priljubljen v vseh slojih radovljiškega mesta zbog svoje ljubeznivosti in prijaznosti. Lep pogreb, kakršnega že davno ni videla Radovljica, je pričal, da nas je zapustil ljub prijatelj in znanec. Zapušča pokojnik rdna, ki je c. kr. finančni svetnik v Mariboru, in hčer, ki je poročena s c kr. finančnim tajnikom Grabnarjem v Logatcu. Lahka mu bodi žemljica 1 — Istega dne je preminula po dolgi in mukapolni bolezni posestnica in gostilničarka Leopoldina Zalar v starosti 31. let. Svetila ji večna luči — Mestna hranilnica je tudi zaključila svoje poslovno leto. Iz letnega poročila posnamemo, da se je ta zavod razvil v pretočenem letu prav povotjno, kajti denarnega prometa je imela ravno 4,042.842 K 96 h. — Vložilo se je v tem letu 2,017.817 K 59 h, a dvignilo 2,025.025 K 36 h. — Čistega pribitka je bilo v tem letu 20.042 K 80 h, a rezervni zaklad znaša z dnem 1 dec 1907 1. 166.988 K 61 h. — Upravna doba dosedanjega odbora poteče menda to leto v jeseni in mestnemu zastopu bo treba voliti nov odbor. K volitvam za deželni in državni zbor so se vozili volilci pod vodstvom Pejčohovim in Kanja-kovim do sedeža okrajnega glavarstva in volili vedno enoglasno kandidata narodne stranke. Pri občinskih volitvah ni šlo za posebno važno stvar. Navadno se je bil boj za to, bode-li imela Pej-čohova ali Kanjakovo stranka večino v občinskem odbora. Brodkovski meščani se niso prav nič brigali za občinske zadeve. Ni sicer manjkalo med njimi nezadovoljnežev, ki so marsikaj zabavljali med seboj nad dokladami, nad malomarnostjo v mestu in nedelavnostjo občinskega odbora, a imeli niso nobene moči proti vplivu obeh glavnih mož, in ko se je šlo za volitve, se je tikala agitacija bolj oseb nego občinskih interesov. Oospa Pejčohova in gospa Kanjakova, ki sta tvorili skrajni krili obeh strank, sta se sicer trudili neprenehoma, da bi bila pri volitvah druga stranka popolnoma, poražena; vendar je bila posledica medsebojnega obrekovanja, da so bili zastopniki ene stranke v odboru za en, dva glasa močnejši in da je po tem tudi izpadla volitev župana. Agitacija se je vršila na ta način, da se je na premožnejše občane delovalo s prilizovanjem, rodbinskimi stiki in znanstvi, na obrtnike zopet s pritiskom naročnikov v mestu in okolici ali i ebljunsmi, da dobe to «H ono občinsko delo. Pejčoh je obiskal takrat Kuhalo v pisarni in mu naznanil, da je sklenila njegova stranka postaviti ga v prvem razredu za kandidata, če obljubi, da bode glasoval za njo. Odvetnik se ni pomišljal tega obljubiti pod pogojem, da bode kandidiran v prvem razredu. Skoro se je temu čudil, ker je prej pričakoval, da bosta skrbeli obe prvi rodbini, ki sta mu bili neprijazni, da bi ga odstranili od občinskih časti. Pričakovalo se je, da bodo imele volitve običajni tek in izid. Vendar se je pojavil iznenada, komaj teden pred volitvijo, na volilnem bojišču nov, nepričakovan tekmec — bivši davkar Albrecht. Čakal je nekaj let, ponujal je svoje službe obema strankama, vporabljal vsa mogoča sredstva, da bi se vrinil pri kaki stranki, da bi si pridobil zaupanje; vendar zaman. Vedno sta ga odbili obe. Sedanji trenutek se mu je zdel ugoden, da nastopi samostojno. V drugem in tretjem razredu seveda ni imel ne malo upanja, da bi zmagal in obrnil je tedaj svoj glavni pozor na prvi razred. V tem so volili uradniki, židje in odvetnik. Tudi je bilo v njem manj volilcev, in mogel si je tedaj lažje zagotoviti k zmagi potrebno število. Počel je tajno agitirati, tako da ni vedel nihče gotovo, zakaj se mu gre pravzaprav. Kanjak se je smejal, da se je držal za trebuh, ko je izvedel, da agituje Albrecht na svojo roko, „Ta revna striglica se hoče vriniti v odbor, ta kisli birokrat! Mogoče hoče postati župan? Vendar ga našeškamo, da bo ves črni" Albrecht pa se je pripravljal k igri z vso svojo podjetnostjo. Sestavil si je lastno kandidatsko listo za prvi razred. Vpisal je vanjo okrajnega sodnika, Kubalo, trgovca Bloha, dva znana zagrizena nezadovpijneža in svoje ime. S to listo je obiskal odvetnika in ga prosil podpore. Doktor je bil nemalo iznenaden vsled nje« gove namere in se izgovarjal, da obžaluje, da je že vezan in da je že dal besedo Pejčohu. »Prepozno prihajam torej," je vzkliknil Albrecht mrzko, »prav neljubo mi je. Kaj naj sedaj storim? Računil sem na vas tako gotovo 1" »Sam obžalujem," je odgovarjal odvetnik, »verujte mi, če bi ne bilo one zaveze, glasoval bi brez okolišev za vas." »Kako ljubo," je spregovoril Albrecht, gladeč si brado In gledajoč zamišljeno pred se. Potem po je dostavil z razjasnjenim obrazom: »Veseli me vsaj vaše priznanje, da bi me volili, ako bi ne bili vezani s svojo besedo." »V resnici, prijatelj, bi vam dal svoj glas," je zatrjeval odvetnik. II. priloga „Gortnlcn" if. 16. Ig 1.1908. je napravil na vse navzoče, deželni poslanec Pire, ki je v svojem govoru izrazil nado, da bo konzorcij za zgradbo železnice pod načelstvom marljivega dr. Kreka gotovo vspesno deloval in da se bo kakor za cesto potegoval povsodi tudi za železnico. O Shod so pismeno pozdravili poslanci dr. Triller, Zabret in dr. Egger, zagotavljajoči podjetju pomoči. Zadovoljni so se razšli navzoči s prepričanjem, da sta železnica in cesta samo še vprašanje par let, če so bo delalo s tako vnemo, kakor se kažo. Umetnost in književnost □□□□□ rs Hniajako društvo m Kraajiko je začelo izdajati namesto prej snih Mitteilungen list G ar ni ol a. Prav te dni je izšel prvi zvezek s tole prezanimlvo vsebino: Bericht des Landesmuseums für das Jahr 1907 (Dr. Walter S mid). To poročilo je izšlo tudi v posebnom odtisku. Altslovenische Gräber Ki am v. (Dr. Walter Šmid). — Krainische Spinnrocken. (Dr. Walter Šmid). — Ein Kiäbenbastard. (Dr Guido Sajovic) — Zur Karsthydrngrapbie Krains. (Oberingenieur L Sbrizaj). — Beobachtung eines Lichtphänomens. (Prof. A. Bt bar) — Kleine Mitteilungen. (A. Bebar, dr. Guido Sajovic, dr. Walter Šmid). — Literaturbericht. (Dr. Jos. Graden, F. Seidl, dr. Guido Sajovic in dr. Oto Jauker). Vereinschronik. — Spise pojasnjujejo lične slike, katere je kaj spretno napravil nadarjeni slikar Peter Zroitek. — Kakor vidimo, prinaša listmnogostran, zložil Fr. Gerbič), trospev ženskega zbora s sprem-ljevanjem glasovirja, nas je prepričal, da tudi še mladi ženski zbor v samostojnem nastopu ni prav nič zaostajal za drugimi točkami, temveč vršil svojo nalogo v občo zadovoljnost; tu je pohvalno omeniti prav fino spremlievanje gospe Anice Pir-natove na glasovir. — Da moški zbor častno ustreza vsem zahtevam skladb, smo že vajeni ; vendar pri tem ne postane vsakdanji, ampak naj razvedri vedno s kako novo točko. Zato pa tudi po prednašanih »Notranjski* (zložil F. Adamič) in «Poputnica Nikole Jurišiča* (zložil. Iv. pl. Zaje) občinstvo ni štedilo s hrumnim priznanjem. — Vobče moramo izreči sodbo, da je čitalniški pevski zbor v primeroma kratkem času ogromno napredoval, kar je moči doseči le z resnim delom in pod tako spretnim in izbornim vodstvom vsemu občinstvu priljubljenega, neumornega in vseskozi odličnega pevovdje g. Vilka Rusa, ki je na svoj izvrstno discipliniran in šolan zbor lahko zelo ponosen. Želeti bi bilo le tuintam nekoliko čistejše intonacije in manj treme. Sicer pa: Slava vrlemu g. pevovodju in zboru I Le dalje po težavni poti umetnosti; strma je, a sijajen cilj Vas obilo poplača za ves trud, — Isti koncert se je en dan pozneje ponovil z istim uspehom. Med udeleženci smo pri prvem koncertu opazili vrlega in rodoljubnega župnika-skladatelja g. J. Aljaža z Dovjega, drugi dan pa skladatelja g. O. Deva iz Škofje Loke. — Od občinstva bi bilo pač pričakovati nekoliko mnogobrojnejše udeležbe. Tudi dijakov, ki se vedno pritožujejo čez maloštevilne koncerte in predstave, je bilo prav malo navzočih; tiči li vzrok med di-jaštvom samim ali učiteljstvom, nam je neznano) gg. učitelji naj bi vendar vzpodbujali učence k udeležitvi takih prireditev, ki dijakom kolikortolikc pomnože duševno obzorje. Udeležbo moramo ime* no vati naravnost sramotno, kar je paš žalostno za glasbeno zanimanje mesta in takozvano inteligence. Treba je vendar ved pozornosti za trud in krasne uspehe domačega pevskega zbora, ki stoji že na vsekakor visoki stopnji dovršenosti. H* G. Vshaoloi gospod Pavilar. Piše se nam s Gospod urednik 1 Če ste res tako nepristranski« kakor ste se io večkrat ponašali, dajte prostora v svojem lista tudi nastopnim vrsticam: Doslej na g. Tomažu Pavllarju niste pustili niti ene dobre dlake. Zajemali ste pa c poročila o njem is kalnih virov. Nasprotnik pri najboljši volji ni nikdar objektiven In sate čujte tudi enkrat drugi zvon. Morda se mi posreči, vas prepričati, da g. Tomaža preveč podcenjujete in prezirate, kajti on uživa v najbližji okolici večje spoštovanje in tudi preko m' ja ožje nafte domovine večji ug'ed, kakor »Gorenjcu* ljubo. Gosp. Pavšlar v svoji skromnosti ne obela rad svoje slave na veliki zvon, in zato naj bo dovoljeno meni, njegovemu častilcu, da postavim luč izpod mernika. Gosp. Pavftlar je bil prvi, ki jo zasledil v Lajhu longubardske grobove. Našel je v njm lepe okraske, zraven pa tudi nekaj nežegnanih ajdovskih kosti, katere je seveda pometa) v Savo. Od takrat datira njegova svetovna slava. Sloviti učenjak, profesor dr. W. A. Neumann mu je posvetil v znamenitih znanstvenih izvestjlh «Mitteilungen der k. k. Central- Kommission für Erforschung nnd Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale* 26. letnik, III. zvezek tale odstavek: »Grobišča (v Lsjhu namreč) so ostala — po vsem soditi — do našega stoletja nedotaknjena, noben zakladokop jih ni prej oropal, to se je storilo ftsle v 19. stoletju. Gospod Pavftlar, ki je poizvedoval pri različnikih po vrednosti svojih izkopin, si je pač napravil pretirane pojme o njih ceni; polastilo se ga je uprav mrzlično kopr-njenje po zakladih. Kolik je njegov deželni patrijotizem, ne vem; nekam čudno patrijo-tično se mi pa zdi, če si upa kdo zahtevati kar najvišjo ceno od domačega zavoda, v katerem moreš proučevati deželno zgodovino. Gosp. Pavftlar je odkril v svojem mrzličnem koprnjenju po izkopavanju zakladov okoli 160—200 grobov, žalibože je razdrobil in razmetal okostja; k izkopavanjem ni pustil nobenega strokovnjaka, ki bi mu bil pomagal s pametnim nasvetom.* Tako je proslulo Pavftlar-jevo ime. Profesor Naumann ima sicer svoje nazore o starih kosteh, a profesorji so pač vsi čudaki. Vprašam vas le, ali je že kedaj kaka svetovna revija pisala o kakem kranjskem meščanu? Nel Gosp. Pavšlarja je prvega doletela ta čast Kljub temu ga odrivate, kjer morete, dočim mu drugod ne odrekajo priznanja. V vodovodni zadevi v Kranju mu ne privoščite besede in ga imenujete največjega škodljivca, v Naklem je pa ravno minule dni pri komisijonalnem obhodu za nameravani vodovod interveniral kot hidrotehnik — izvedenec I Doma preziranje, a komaj prestopi mestni prag, mu že izkazujejo največje spoštovanje. Oni dan enkrat je živahno kramljajoč s svojim prijateljem režiserjem K lepe tatom pričakoval na peronu kranjskega kolodvora (ki se pa nahaja v stražiški občini) ljubljanskega vlaka. Zaverovan v prevažen pogovor, ki se'je seveda sukal krog visoke politike, g. Pavšlar ni opazil, da je vlak že prišel na postajo, čez nekaj minut pa tudi že — oddrdral 1 Ko se je lukamatija pomikal že mimo skladišč, je g. Pavftlar šelH zapazil svojo nergodo Najpoprej mu je zmanjkalo sape, a potem se mu izvije iz prs bolestni krik: »Še danes moram biti v TrstuI» Komaj za-čuje službujoči uradnik te obupne besede, že zamahne s službeno čepico in vlak ostane. Gosp. Pa\šlar le še milostno pokima uradniku in potem stopi z vso njemu lastno grandezzo v vlak. No, kaj pravite P Ali mislite, da bi vlak čakal na Pirca ali kakega druzega liberalca? Ne in stokrat ne I Preblagorodnemu gosp. Tomažu Pavšiarju se je izkazala čast, kakor se izkazuje le članom cesarske hiše. Prav gotovo imajo železniški uradniki glede Pavšlarja posebne instrukcije, katerih bi gotovo ne imeli, ako bi g Pavšlar ne bil posebno znamenita oseba. In zato vam še enkrat povem: g. Pavšiarju le treba otresti mestni prah raz svoje podplate in že vživa uprav kraljevske časti. A v Kranju P »Mož dela* deli pač usodo z drugimi slavnimi možmi: «Nemo propheta in patrial* Nov časopis za meščanstvo bode izdajala klerikalna stranka na Kranjskem. Kranjski deiemi predsednik Schwarz uvaža v vladno službo kar le more nemških uradnikov četudi ne znajo nič slovensko. Nemškutar Detela, propadli klerikalni kandidat, postane dcžclnovladni svetnik, d asi še ni na vrsti; zapostavljen bo drugi uradnik, ki zasluži ono mesto, ali ni všeč Schwarzu. Nemške praktikante sprejema Schwarz kar pod roko. Tako dela v sporazumu in z odobravanjem kranjske klerikalne stranke. PavUarjsv popravek. Uredništvu »Gorenjca., Kranj. Z ozirom na vaš v »Gorenjcu* že večkrat ponatisnjeni poziv: Pozor« Pavšlarjevi volilci! degpod Tomaž Pavšlar ie vedno al raikrll velike tajnosti, katere Je obljubil svojim volilcem rasodett 1. marca. Malte ga aa uiesa, „savednt" volilci, ln zahtevajte pojasnila. zahtevam, sklicuje se na § 19 tiskovnega zakona, da v zakonitem roku objavite v »Gorenjcu* nastopni stvarni popravek: Res je sicer, da sem na svojem shodu obljubil svojim volilcem razkriti 1. marca neko tajnost, toda konštatiram, da nisem dejal »letos* 1. marca. Konštatiram, da nisem Imenoval nikake letnice. Konštatiram tedaj, da napram svojim volilcem ostanem naprej v obljubi in da mi nihče ne more očitati, da sem snedel dano besedo. Zato tudi konštatiram, da mi moji zavedni volilci slejkoprej popolnem zaupajo in da »Gorenjec* nima nikake pravice poživljati moje volilen, da naj me primejo za ušesa. Konečno konštatiram, da se sploh od nikogar, niti od svojih volilcev, fte manj pa od koga druzega, ne pustim prijemati za ušesa in naj imam ie tako dolga, kar vam pa ne gre prav nič mar I V Kranju, na veliki petek 1908. Tomaž Pavilar, predsednik »Meščanske zveze*. Gospodarska organizacija se po Kranjskem prav lepo razvija. Zadnji čas je pričela poslovati sirom dežele cela vrsta novih posojilnic, fte več se yh otvori v najkrajšem času. Dosedaj otvorjene nove gorenjske kmečke posojilnice prav lepo poslujejo. Kakor čujemo, se kmalu otvorita kmečka hranilnica in posojilnica na Dobračevem, katera je že registrirana, in v Gorenji vasi v poljanski dolini. Mrežo kmečkih posojilnic je treba izpolniti prav v vpakem kraju, da postane kmet sam svoj gospodar. V izgled naj bode Bela krajina, kjer si je ondotni zapuščeni narod v teku enega meseca osnoval kar šest novih denarnih zavodov obenem Posnemajmo tako intenzivno delovanje 1 Umrl je minulo nedeljo gospod Luka Sinid, posestnik »Gašteja* pri Kranju, graščak v Komendi in pivovarnar v Škoffi Loki. Pokopali so ga v torek popoldne ob Številni odrležbi. Kranjska čitalnica mu je zapela dve žalostinki. Pokojnik je bil rojen v Dražgošah v selški dolini. — V Kranjski gori pa je umrla gospa Ivana Kleindienst. N. v m. p. t Učiteljsko društvo za kranski šolski okraj ima svoj redni občni zbor dne 14. maja t. 1. ob 2. uri popoludne na Šmarjetni gori' (Cofi*če), v slučaju skrajno neugodnega vremena pa v prostorih dekliške ftole v Kranju. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajni-čarko. 4. Odsekovo poročilo o knjigi »Kranjsko okrajno glavarstvo*. 5. O Isekovo poročilo o izven-šolskem delovanju. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. Dovozna eesta k triiškemn kolodvora se bo sedaj gradila po predlogih deželnega odbora, ker sta Glanzmann in Gassner v bivstvu od svojih zahtev odnehala. Cesto bo gradila tvrdka Chierici in Picha. Za cestnega nadzornika sa škofjeloški okra) je imenovan France Sušnik v Škofji Loki. Junak noža. Ko so v nedeljo zvečer v Gornji Sinki peli fantje mimo PavšiČve gostilne, skočil je iz nje Lovreoc Arhar, ki je osuval z nožem fanta Schvveigerja in ga poškodoval na glavi in roki. Zven slovenskih odvetnikov je zborovala v predzadnjo nedeljo v Ljubljani ob lepi udeležbi. V Zvezi je 71 članov. Poročalo se je tudi o rabi slovenščine v raznih deželah. Prročilo za Primorjeje odpadlo, ker je bil poročevalec zadržan. Za Koroško je poročal dr. Brejc Tam so razmere najslabše, ker se slovenščina sistematično izpodriva. Sprejeti so bili razni predlogi, med njimi ti-le: Odboru se naroča, da deluje na to, da bodo izvidi sodnih zvedencev vedno v jeziku obtoženca. Odboru se naroča, da po možnosti dopošlje vsem slovenskim odvetnikom in notarjem sklep zbora, da mora vsak izmed njih vlagati povsod le slovenske vloge, in se jim naznaniti tudi imenik sodišč, ki morajo sprejemati slovenske vloge. Izvede naj se zakonitim potom popolna jezikovna enakopravnost za vse dežele, kjer prebivajo Slovenci, istočasno, ko se izvede le na Češkem. Ta resolucija se sporoči ministrskemu predsedniku in obema slovenskima kluboma v državnem zboru. Bedno drevje za člane kranjske podružnico kmetijflke družbe se dobi pri g. Cirilu Pircu. Ustrelil se je znani divji lovec pod oskrbstvom stoječi posestnik Anton Bergant iz Zaspega. Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. LetoiuJ! majski vozni red ima nekaj bistvenih izprememb. Tako na primer prihaja vlak v Kranj z Gorenjskega namesto ob 3*47 že ob 307 popoldne, namesto 10 32 pa šele 10*40 dopoldu . Dopoldne prihaja vlak namesto ob 9'56 šele ob 10*8. Takoimenovani turistovski vlak vozi od junija naprej ob nedeljah in praznikih skorouro pozneje, od 1. julija pa vsak dan. — Vsi drugi vlaki imajo prav neznatne izpremembe. Glej tozadevni vozni list v današnjem listu. Ii seje o. kr. okraj, šolskega sveta radovljiškega, ki se je vršila dne 8. t. m. ob 4 uri popoldne. Predsednik naznanja, da je ustanov.I vsled nujnosti nekaj suplentur, da je dal nekaterim učnim osebam profteni dopust radi bolezni. — Skene se dalje, da se dovoli razširiti trirazrednico v štirirazrednico v Breznici, izreče se za razširjenju dvorazrednice v Kranjski gori s pripombo, da se počaka vsled prošnje tamošnjega krajnega šolskega sveta še eno leto s razširjenjem. Prizna se nekaj petletnic kakor tudi nekaj denarne podpore. Odobri se dnevni red letošnji okrajni učiteljski kooferen-ciji, ki bo dne 4. julija t. 1. v Radovljici, doli v Ratečah se dovoli celovnevni nerazdeljeni pouk, a odkloni se prošnja enakega smisla šolskega vod siva v Lescah, ker se mora tamošoja šola s pričetkom prihodnjega šolskega leta razširiti. Slednjič se odobri nekatera inšpekcijska poročila kakor tudi računi 18. Sol. Umrle je gdč. Evgenija Pader, učiteljica v Poljanah nad Škofjo Loko, N. v m. p.l Zaradi lametovase ljubezni se je radušil v Kranju krojaški pomočnik Ivan Zigon. Ljubil je neko natakarico, ki ga pa ni marala. Ker je hotil s silo vneti ljubezen v njej, je bil obsojen na en mesec ječe. Premestitev. S prvim aprilom t. 1. se je preselil gospod Anton Lehrman iz Tržiča za stalno v Ljubljano, ž njim seveda tudi uredništvo strokovnega lista «Perotninar», kateri bode sedaj pričel izhajati v svojem tretjem letniku. Prisannje. G. kr. deželni šolski svet je na tro* razredni šoli na Boh. Bistrici izrekel priznanje nadučitelju Martinu Humeku in gospici učiteljici Faniki Zemljanovi za vestno delovanje v svojem poklicu; dalje je izrekel pohvalno priznanje nadučitelju na Brdu g. Jakobu Slaparju in učiteljici gdč. Mariji Gantarjevi istotara, potem nadučitelju v Naklem g. Francu Petriču za vestno službovanje. ftivlsskl semenj v Gorjah. Cvetni petek je bil v Spodnjih Gorjah živinski semenj. Prignalo se je nad 120 goved, nekaj konj in mladih prašičkov. Kupčija je bila živahna, cene napete, kupcev precej. Najdražji je bil prodan en bik plemenjak, še ne Štiri leta star, za 650 kron. Prostovoljno gasilno društvo Ôkofjji Loki se zahvaljuje slavni okrajni hran I niči in posojilnici v âkofji Loki za darovani znesek 50 kron. Telovadno društvo »Sokol* v Tržiča ima svoj I. letošnji pešizlet v nedeljo 26. t. m. Tržič— Begunje—Radovljica—Podnart—Tržič. Odhod iz Tržiča ob 12. uri opoldne. • Ï m Otvoritev vlnotoča. P. n. občinstvu nljndno naznanja«, sa sem otvorll v svoji Mil št 118 na Glavnem trga 1 v Kranju ========= tinotoi: jez ulico. Točila se bodo najizborneja vina po najnižjih cenah. nsnss Pričakale obilnega obiska aa priporoča a spoštovanje« Franc Lukeš. i i i 273 3-1 Ponorelo je goipodarsko poslopje Mine Rozman na Brega za Savo št. 7. Skoda znaša 1400 K, katera je pokrita z zavarovalnino. Ljudska knfiinica Narodne čitalnice v gkefjI Loki se tem potom najprisrčncje zahvaljuje sa darilo 70 kron, naklonjeno ji od tukajšnje slavne Okrajne hranilnice in posojilnice, kakor tudi za darilo 14 kron, ki se je na nrodlog g. dr. Karla Za k rajska, zdravnika v Šfcofji Loki, nabralo v veseli družbi v Deisingerjevi gostilni, ob praznovanju godu tukajšnjega rodoljuba g Leona Lav rica, dne 11. t. m. A v g. Nadilo, knjižničar. Vojaiki nabori na Gorenjskem se vrže, in sicer 27. in 28. aprila v Kamniku. 30. aprila in 1. maja na Pre\ojah, 6., 9. in 10. junija v Škofji Loki, 12. junija v Tržiru, 15., 16 in 17 junija v Kranju. 19., 20. in 22. junija v Radovljici za sodna okraja Radovljica in Kranjska srora. Pressemba zaznambe peálale Bohinjska Bistrica. S. 1. majem 1908 se izpremeni dosedanja zaznamba na progi Jesenice—Trst, c. kr. državne železnice ležrče postaje Bohinjska Bistrica v Bistrica-Bohinjsko jezoro. Umrl Je v Arku na Tirolskem podpredsednik trgovske in obrtne zbornico g. Franc Kollmann. Pripeljejo ga v domovino. N. v m. p. I Dvorni in sodni odvetnik dr. Jenko Lapajne je prevzel pisarno pokojnega odvetnika K. pl. Kožica, nahajajočo se na Dunaju, I., li anm nrstr&Oe 10, kakor je razvidno iz današnjega (nserata. Umor pred oltarjem. V vasi Ivanici na Srbskem se je pred letom zaročila lepa deklica A. Kerotevič s kmečkim fantom Kojopeličem in mu prisegla, ko je šel k vojakom, večno zvestobo. Po njegovem odhodu pa je premamil dekle njegov brat Vajin in se je hotel minulo sredo z dekletom poročiti. Vojak je to zvedel, utekel iz vojašnice in ustrelil pred oltarjem brata, dekle pa obstrelil v lice. Ker je nastal med svati silen strah, je morilec zbežal. Matura bo dražja. Za javne dijake je znašala doslej maturitetna taksa 12 K, za privatiste in eksterniste pa 36 K. Odslej bo znašala za javne dijake 20 K, za privatiste in eksterniste pa 50 K. Plačati jo bo pred pismeno maturo. Kdor izmed javnih dijakov je oproščen šolnine polovično ali popolnoma, je te takse oproščen v istem razmerju. ■slievanje proti profesorja V Črnkah je dobil gimnazijski profesor Decker po pošti peklenski stroj, ki pa se k sreči ni razletel. Zaprli so več dijakov 7. in 8. razreda. De hudega spopada je prišlo te dni v Novem torku, ko je približno 10.000 brezposelnih delavcev demonstriralo. Tudi v »svobodni* Ameriki smatra kapitalizem policijo za svojo služkinjo, ki mora skrbeti za to, da se še »duševni* mir kapitalistov ne bi kalil. Na M*dison Square je policija na konjih ustavila sprevod in ga je hot/la ra7gnati s surovo silo. Vsled tega se je razvil boj. Policija je udrihala s sabljami, a naenkrat je nekHo vrgel bombo, ki jo eksplodirala ter je ubila dvoje, ranila pa mnogo ljudi. Nekrga Silbersteina, ki je bil vrg»*l bombo, so umirajočega prepeljali v bolnišnico. Darila. Upravništvo našega lista je prejelo: Za dražbo SV. Cirila ln Metoda daruje g. Jakob Bajželj iz Stražišca 10 K in g Piero Jugoviz iz Stražtt^a 10 K namesto venca na krsto umrlega Luka Šmida. Za dijaško kuhinjo ▼ Kranja g. Janko Žirovnik, nad-učitelj v St. Vidu pri Ljubljani, 10 K namesto venca na grob prijatelja Petra Mavrja. Dijaški kuhinji so darovali: profosor Ant. Jeršinovic is Ljubljane 2 K mesto venca na krsto P. Mayrja; Fr. Krenner 10 K mesto venca na krsto umrlega L. Šmida in Pet. Majdi t iz Celja (po g. J. Pfeiferju) 26 K mesto venca na krsto umrlega Ivana Majdtfa, ces. svetnik in župan Karel Savnik 10 K namesto venca na krsto pokojnega Ivana Majdiia. vrsto. Listnica uredništva. Dopisa iz 2abnice in s Trat« prideta prihodnjič na Vojteb Globočnik j v Kranj« —— priporoča svoje 271 2—1 fijakarstvo. Izgubil se je "5 lovski pes rjav z belim vencem okoli vratu, ki sliši na ime «Aron*. Odda naj se ga proti nagradi v gostilni gospoda Valentina Benedika v Strašilen. GrioHe! Criotte! Griottc! ZdtaViihi tftciy Mit z ft«hy priporoča 246 52—4 edini založnik za Kranj ZDRAVKO KRANJC, KRANJ nasproti o. hav, tj>o«te ira. «so dni j o. ! ! Traverze, železniške šine, Portland- in Roman-cement, štedilnike, strešne lepenke, cevi iz kamenščine, železne cevi za napeljavo vodovodov in drage stavbinske potrebščine, nadalje POLJEDELSKO ORODJE kakor brane, pluge, motike i. t. d. in različno omrežje za ograjo, sploh vse v železninsko stroko spadajoče predmete prodaja po iicsjnaižjili. cenali t* ■ ji , trgovina z žeteztiso in špecerijska blagom „MERKUR" Peter MaMiñ. KRANJ. Zastopstvo „Eternit-škrilja". ■ - Zaloga topičev „Saint" ki so najboljše in najvarnejše nadomestilo nOŽnarjOV, (Gtai poseben iuserat!) ^ t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je Bogu Vsemogočnemu dopadlo iskreno ljubljenega soproga, očeta in tasta, gospoda v Luka Smida veleposestnika, pivovarnarja, graščaka i. t. d. po kratki, mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, včeraj ob pol 11. uri ponoči v 73. letu svoje starosti, poklicati v boljše življenje. Pogreb dragega pokojnika bode v torek, dne 14. aprila ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na šmartinsko pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači farni in več drugih cerkvah. Pokojnik se priporoča v blag spomin in molitev. NA G A.STE JU pri Kranju, 13. aprila 1908. Žalujoči ostali. ZaMala. Za izkazano sočutje ob bolezni in smrti našega prerano umrlega, nenadomestljivega soproga, oziroma očeta, gospoda Luka Šmida veleposestnika, pivovarnarja, graščaka i. t. d. izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito prečastiti duhovščini, slavnemu občinskemu za-stopu, slavnemu stražiškemu gasilnemu društvu, slavnemu telovadnemu društvu »Sokol" iz Škofje Loke in vsem cenjenim pevcem kranjske „ Narodne čitalnice" za lepe, v srce segajoče ža-lostinke. NA GAŠTEJU pri Kranju, dne 14. aprila 1908. Žalujoči ostali. T užnim srcem javljamo vsem sorodnikem, pri-jateljem in znancem prežalostno vest, da naš iskrenoljubljeni brat in stric, gospod Ivan Majdič veletržec in posestnik po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče danes, dne 13. aprila ob 2. uri popoldne izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega pokojnika bode v sredo, dne 15. aprila ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Svete maše aadušnlce se bodo brale v tu-kajšni župai cerkvi. Bodi blagemu pokojniku ohranjen ljub spomin, V KRANJU, dne 13. aprila 1908. Za ljubeznive dokaze iskrenega sočutja po* vodom bolezni in smrti našega ljubega brata in strica, gospoda Ivana ltlajdiča veletrioa ta posestnika za mnoge prekrasne darovane vence, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo slavnemu občinskemu odboru, Vincencijevi družbi, zastopnikoma trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, slav. pevskemu zboru ,Nar. čitalnice" v Kranju za ganljivi žalostinki, dalje slavnim društvom: Telovadnemu društvu »Sokol", „Narodni čitalnici" in gasilnemu društvu, kakor tudi tukajšnemu meščanstvu, gg. profesorjem, uradnikom i. t. d. za izredno številno spremstvo pri pogrebu, potem pa tudi vsem onim, ki so prihiteli od blizu in daleč, da izkažejo pokojniku poslednjo čast k večnemu počitku. V KRANJU, dne 16. aprila 1908. 270- Žalujoči ostali. Žalujoči ostali Vozni red V«l|a««M( lit l.nji 1908. c3 C •S, 3 >N >N C 3 O bO O u O. 3 •o Si *«■< C I S.I5.15.IS 15.12 IS 15151; IS Iš Ii 1=IS I ^ — — — — oo'oooöoc 313,1816 IB 1= IS.l3.lt 18 rsfsjs 13191 2.15.13.IS.IS.IS.IS.IS $ trHSfeS g g «0<0<0

h ~<©~C>Q~f"5T^"~ "SSTsliifss § s is is iTis is is i _ <č oi oi od qo oo' ob SIS 13 |Sli 12IS I *£jgj£ "tr ij" ró -:—-« d J« J*.....03 " si J . .« .it. : *a|j ° -SS* - -H .se JE > o o do S> *s o k ■ ä i. -► d. Sili- 8S88225?ŠŠ I I 1888 12 óoóó^^-—•—•—»—(S< rs Nesete«. Ž I IS.I ISS.i J S S S2827Š" ooooooooooo o 35 t-» r» ¡A •<«• tj" ?i«t— .-. o* cn č> ¿< 6« ó co rf ib ¿3 ib ih Š13 išlisTš IS IŠ 1313 islsis: IS IS iš I öööö—^^ -¡ —" <— ci e¡ es es es §¡r?89 I S »btbt-90 d> 3 IS IS 1313 IS IS I — — — —' cs cš cs Í? IS 1^.131212 IS IS IÍIS13 ISIS IS IS I S IS 12 IS |2 IS 181 t-~" t-^ r~ t-~ 06 00 oö0600 ai a> cr> a> O) aiododo« ií^io.o-«i;*ooc CO j ^Tfrf^idlijtfitdidtOtO IQIÓIONSN^ oc -1 c-j cs » - «0 10 « i - n i2 o »o o <© eo es co rt tj« O — COfO i/} lOO «■« CS C"} lOO —MTlOO _.." _J CS CS CS CS CS CS — — cm' CS CS CS CS CO' loaoN iac»os co 00 co to uj *r ch CNCNCOCOTriOp^C^COTTlOOr-it-. aití'ciocioóodoóó'-''^'" iO»-ftOU5QiOOiOOONNtO" SNiOt0»C05 ö o <-• r- co Tj» o o es es rt tj> «o O —« es cq ^ ¿3 cs rt t^.' t-; 1--' r-.' i-ooooaood«:oooooia> 51 oi Oí d O O Ó ala>liaif9 CS l* tO — tO S * Ö S 8Í9 ^"ÖiCS"0 glSISlö^cscosriop--. csco t* © ~ cn t* © © ib^ibdtbtbtbtóiONNNN^N aó 00 00 00 a> cr> o> Voxi od 1. junij« ob nedeljah in praznikih ; od 1. Jurija vsak dan. Ljubljana - Kamnik. Oso o n i Postaje Ljubljana*) . Tavčarjev dvor Črnuče . . Trzin . . . Domžale . . Jarse-Mengeš Homec . . Kamnik . . |zj. pp. b.28 2.05 7.41 2.18 7.44 2.21 B.05 2.42 8.13 2.50 8.23 3.00 6.28 3.05 8.42 3.19 zv. 7.10 7!» 7.£S 7.*« 7.» &.w 8-ñ 8.2 po noči ') 10.52 11.« 11.25 11.« 11.« 11.« vlaki________ Vozne cene 050 0-50 1 — 1-1-1-150 III. 030 030 0-60: 0-60 O»» 060 0*90 *i V »topi m le na d rta vnem kolodvora. Kamnik - Ljubljana. Postaje Kamnik . . Homec . . Jarše Mengeš Domžale . . Trzin . . . Črnuče . . Tavčarjev dvor Ljubljana . Osobnl zj. 5.22 5.«» 5. " 6. « 6.0» 6.W 6« 6.*« pp. 9.46 9.59 10.05 10.15 10.22 10.42 10.46 10.59 4.55 5.08 515 5.26 5.33 5.53 5.57 6.10 pč. vlaki ' Vozne^cene i 8.12 8.£S 9-22 912 9H 9.57 Ig 9.5 u. 050 1-l- 1-1 — III. 030 0-50 0 30 0-60 1060 0-60 0-60 1-50 0 90 ") Vosi aamo ob nedeljah in premikih. Nočni Ca 1 (od 6.00 tvtear do 5.S9 i,otraj) znaeijo poder« tane ste Vilke. Čea odhoda na desni strani postaj beri od fgoraj navzdol, kakor pAiea kale. Vse eene veljajo iz Ljubljane v kronski veljavi, Damska šivilja se priporoča cenjenim damam za izdelovanje od navadnih do najfinejših damskih kostimov, po primerni cent Točna postrežba, solidno moderno delo. Valpnrga Baker y KraiJu bil. itev. 171, U. niistrtMe. 288 2-1 1 52-6 Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnika, bani« u koptU, ktktr Ml kip«, ?aie to drage flinute liielke ? fieb btmb, trpeiie bi eeis fiiptreia Avgust Drelse prva In najvočja tovarna pa6i|in glinastih Isdalknv v ljunljnnl. Toplče „Saint" (gladom slike) kateri so najboljše in najvarnejše nadomestilo svoj eas se n&najajočib, sedaj prepovedanih mosnarjev prodaja po najnižjih cenah tvrdka »MERKUR" Peter Majdlč, Kranj. Topič „5aint** se odlifrje posebno: 1. Ker je pri streljanju s tem vsaka nevarnoat In ne sredo, izključena; 2. Ker se ž njim zamore streljati, ne da bi bilo potrebno popreje zaprositi pri politični oblasti kakega posebnega dovoljenja; 3. Ker so streli tega mnogo cenejši od moinarjev; 4. Ker so poki teh to p i če v mnogo intenzivnejši nego oni navadnih moinarjev. 866 2—2 Dolgost t opica «SALUT> je 42 cm, višina 18 cm in Širina 17 cm. Naboj obstoja iz ene nabojne cevi (patrou ). kaliber 10, katera vsebuje 12—15 gramov črnega smodnika, 2 tanka ekspresna za-maika in en sklepni pokrovec iz lepenke. Tiskarna L Pr. Lampref priporoča vizitnice, zavitke L L d. st,n.\ in ;:ova, navadna alt s prostotekom (Grei-lat.fotn) r najboljši ali slabšo pnevmatiko, se pri prt meni dobe. 254 8—2 HARMONIKE stare in nove, prodajam ali zamenim. Kolaaa tudi samanjavm. Kolesarske potrebščine na izbero. Se priporočam Pavel Bizjaki m. rT)a5tir) doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstva se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Masti«. Previdni kmetovalec ga primera krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo s austinoBS. Tovarniška zaloga: 236—54 Lstkatrnsti* Yrwk6ojryi Ljubljana* Zahvala. Usojamo si tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izreči za nam izkazano sočutje med boleznijo in ob iznenadeni izgubi našega iskrenoljubljenega soproga, odnosno očeta, gospoda PETRA MAYRJA posestnika, mestnega odbornika, člana ravnateljstva mestne Hranilnice, častnega člana „SokoiaM, predsednika moške podrninlce Ciril - Metodove družbe svojo najsrčnejšo zahvalo. Posebno pa se še zahvaljujemo prečastiti duhovščini, slav. občinskemu zastopu, slav. ravnateljstvu mestne hranilnice, častitim čitalniškim pevcem, slavnim društvom: »Sokolu", .Čitalnici* in „Gasilnemu društvu*, darovalcem prekrasnih vencev, sploh vsem onim, ki so spremili predragega nam pokojnika k večnemu počitku. V KRANJU, dne 9. aprila 1908. Ziiijfiž* roMiu peter MiyrjtVs. sjjii^s)sj»*odkraj§«k iriser ia dame ta gospode Ljubljana, Sv. Petra cesta SS. Filijalka 147 52—35 sproti hotels. „Union" priporoča za gojitev las ia sa umivanj« glave svoj zdravniško priporočeni gorko ia mrzlo tračni agSSai aparat. Suit brez nadležne vročine. He provzročuja skrčenja las. Vpliva debro na paapsatfaaja rasti las. MSS SSsBSSI mk «rassis to aSa Odd^eàsadaaaS s s«paratnisi Kapajejo se saeiaai trn etotriswl lasfe po najvišjih cenah. Splošni rezervni zaklad 185.000 kron Posebni rezervni zaklad 3.300 kron. 26—8 **************1 ******************* Koncem leta 1907: Stanje hranilnih vlog 4,497.000 kron, posojil na semljišča 2,725.000 kron ter poselil občinam 188.000 kron. fa na|alare|il denarni sated v Kranja aradnje na roSovin vsak letovali ed 8. do 18. aro dopoldne, en aaanjib In tržnih dneh pa tad! ed 8* do 4 are popoldne, i obrestuje hranilne vloge po *tW2Vfv?ttStSfttltlltl»Milltlll»itIllSflSIIS!n>llftl»tltllltltltlUIMeHlfl< I.IWfMiMWf 11 IWIIillW brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vlažne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglaiati radi tega pri hranilnici IJiafSjasSSafjeJs^^ Ia varnost hranilnik vlog Jamči poleg lastnega reiervnega saklada nestaa občina Kranj i vnem svojim promoienjem in s vso svoje davčne močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča slasti to, da vlagajo v to hranilnico tadl sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. s>kih žepnih ur vsake vrste, dalje amsttlBso, ara stal in »ariaioe. pe aa,«l.ijln oaaah. Popravila §m s« iffnateljnjo v lastni delavnici, ter saa zatožen po moji blizn 90 letal skušnji vsaka tudi najtežja popravna izvršiti natančno in po nizkih ranah, Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1*4U K. Žepne ure od K 120 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno preetzijsko uro P,1HTJI0Y". Kolesarake potrebščine MB. Ako ž<4ita imeti uro res debro popravljeno jo ne dajajte takim, ki urarije niti izučeni niso. 17 63 Ludovik Borovnik pnskar v Borovljah (TorLach na Koroikem) se priporoča v izdelovanje vsa* »vrstnih pni* aa Sevce in strelce po najnovejših si tastih pod popo nim Som. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-vsakovrstna popravila, tar jih točno in dobro k Vse puške so na c kr. pršizkusevalnici in od mena preizkušene. 181 62—2* Ea«a.m«s*o-«rsnamS oontfcl aiaiaiton). Radi pozne serije prodaja najnovejšo damske, gosposko, dekliške, deško In otroško konfekcijo todl pod knpno ceno Angleško skladišče oblek 0. Bera«, ljljai, Mestii trt it S. 242 18—7 )ni)M:()i;)')f)i);)i) D!););! i;i u;yi?in- mm r r.) ):))■) n m iM i . h Potnilsom V ameriko!! priporoča generalna agentura „sneril(38slsc In Witae Star fliii" najhitrejo vožnjo preko BASEL-PARIZ-CHERB0URG-NEW-Y0RI. 2 odhoda v tednu. — Hrana še v Baseln prosta. — 2 velikanskimi in varnimi parnikl teh prog prevos od Cherbonrga-Nev-Tork v resnici S12 do 6 dni. Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj Generalna agentura 3m Oberstag & Co., Saaal 28 Aeschengraben (Švica). 26o is~2 •i irit M ni.:l 'rM M''i :l ( !( :( M '( ;! i Iñi !( i !f;(.:l "A :l '.( ;(<<*( T i Ti ZUlisfitiiit: lfrlii.7iriz,Vaftd. Najboljše kosmetično ZObOčlstllno sredstvo Jzdchvatelj 0. Ssydl Xjubljana, Spitaf.-Stritat. ut. 7 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 180-40 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska 'priporoča tvoje najbolj priznane siv. stroje i o kolesa Ceniki na zahtevanje zastonj. Največja tovarniška saloga ihii ■a drobno ¡n debelo I Ha drobno in debele I Za dame, gospode, deklice in dečke od najcenejše do najfinejše vrste, priporoča y;calaxvt&*rijaikca in. araocint* trgovina. Antona Adamiča v Kranju Glavni t«*«;. Fini daznski slamniki se iiipajo po naj no vej ii obliki. Popravila se točno isvrinjejo. Svila, svileni trakovi, lišp, cvetlice ter igle sa slaantke vodne v salefL mat Gene bres konkurenee! Iijobljana Prešernove ollee 9. Gričar k JViejac Ljubljana Preiernofe iee uljudno naznanjata, da je zaloga za spomladansko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo. 242 as SM Mut bi spedsjs Mil Predpasnike ■oieree Serpe Ptieve Ovratnike laieace Jabots Srajce Perilo Otročje eblekce Krstne oprite f s j O W «j w •Ct ■ I 195 52-22 nser Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke fllijalka iz Ljubljane A. VIVOD-MOZETIČ v KRANJU na. glavnem trgu v hiii g. Pavilarja Priporoči ii pomlad in poletje elegantne klobuke za dame in otroke pariške ln dunajske »odele. Žalno klobuke. * Klobuke sprejemam v popravilo. — Zunanja naročila točno. ====== £ T 3 m Ê 9 W m *o a. a, A» * # i I ca a> a» a o Glice in svilnate rokavice Moderne srajce Ovratnike Krivite Nogivice Žepne robce Gumbe Denarnice Prsnike Naramnice Glavnike Garniture Milo Parfum * fliiljui (Kollzej) It« Can g Marije Icrwijc cesta Bogata zaloga po-hlitva vsake vrste v rata eenañ. Ogledala, r nea vtllkoatlh. 2i 126-40 zalagatelj društva c. kr. avstrijskih dršavnih uradnikov. Popolna oprava za ril: špeoiJ&Uteta : Gostilniški atoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje }n vozički po vsaki oenj. čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gid. mene! Iz lična-tega. omrežja, afrh toliki trne ali Ume, prve vrata veeno v zalogi. Za epalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprave ga Jedilne tebe, salone, predsobe, oele garniture. Èpeeljalltete v ne- veetlnlh balah. Ve- //(/ prostori, pri- tllčno In v /. nad- stropju. Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. ZobOtcbsKsi atdji Oton 5cydl pri §f. dr. E. Globočnikn ¥ Kranju ZOBOVJA, tudi ne da bi te odstranile korenine, t ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, Kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNIOE In OBTURATORJI te Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vto ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 111-44 ta 8PE0IJALI8T, Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. POSOJILNICA V RADOVLJICI regiitrovana zadruga i omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po Rezervna zaklada iznaša: i nm brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po BV*0/. ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6Vi. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menke. Denarni promet v letu 1906.: ( Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. nre dop. in od 2. do S, nre pop. isvzemši nedelje pop. Poštno -hranilnični račun centrale it. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.899.