Med revijami. — Splošni pregled.                                703
Zloženi so pač »Biseri" pod vplivom takratnega italijanskega naziranja, kateremu zahvalja mladi Bizet svojo prvo umetniško vzgojo. Že se pa javlja tudi v »Biserih" novodobno hotenje, osamosvojiti orkester in priznati mu enakovrednost s pevcem, kateremu naj ne služi le kot podrejen spremljevalec, kateremu bodi marveč sovrstnik, ki podpira, da, ki daje glasbi gradečo podlago. Dejanje vzletno in učinljivo zloženi muziki ustvarja pripovest o biserolovcu Nadiru, ki se predrzne zvabiti k Ijubimskemu občevanju svečenico Lejlo, kateri so poverili skrb, da obvaruje s svojimi molitvami ribiče nezgod na morju. Prelomila je pa Lejla prisego devištva, ker ni ukrotila svoje ljubezni, ter zapade z zapeljivcem Nadirjem vred smrtni kazni. Njo reši Zurga, kralj „otoka ribičev", ki se zave svoje dolžnosti hvaležnosti, ko zagleda pri Lejli biserni nakit, s katerim jo je obdaril nekoč, ko ga je ona otela preteče nevarnosti. Nadir in Lejla gresta v prostost, nevolja ljudstva se pa znosi nad rešiteljem Zurgo, ki mora namesto oproščenih v smrt.
Predstava na slovenskem odru zasluži neutesnjeno pohvalo. Okusno in bogato opremljena kakor v dekorativnem tako v sceniškem oziru, je podala predstava „Bisere" muzikalno zelo skrbno pripravljene. Vloge glavnih predstaviteljev so bile poverjene znamenitim solistom, tenoristu pl. Rezunovu (Nadir), baritonistu Oufedniku (Zurga), basistu Bettettu (Nadurbad) in sopranistinji Skalovi (Lejla), kvartetu, ki ga odlikujeta inteligentnost umetniškega prednašanja in zmožnost vrlega glasovnega znanja.                                                                                    Dr. V. Foerster.
„Slavjanskija Izvestija" so v letošnji tretji številki prinesli prevod Paglia-ruzzi-Krilanovega »Vprašanja" iz peresa N. N. Novica. — Po istih „Izvestjih" pa prinaša bolgarski „Slavjanski Glas«", ki ga izdaje »Slavjansko blagotvoriteljno društvo" v Sofiji, v drugem zvezku životopis Prešernov. —
Dr. Fr. Ilešič.
Češka „Osvčta" je prinesla v svoji deveti letošnji številki pesem „U jezera Bledskeho" (Ob Blejskem jezeru) od J. Štemberke. Opetovano opažamo v zadnjih časih, kako se pesniki in pisatelji drugih Slovanov spominjajo naših krajev. Samo nam se je do nedavna krčilo obzorje tako, da smo prepovedovali svojim literatom, nas staviti za hip kam dalje v slovanski svet.                            Dr. Fr. Ilešič.
Slovenska Matica. V 145. odborovi seji »Slovenske Matice" se je sestavil med drugim tudi knjižni program za prihodnie leto. Po tem programu se imajo izdati za leto 1907. sledeče knjige: 1.) Zbornik za leto 1907. 2.) Prevodi iz svetovne književnosti, IV. snopič. 8.) Knezove knjižnice XIV. zvezek. 4.) Dr. Štrekelj: Slovenske narodne pesmi, 11. snopič. 5.) Zabavne knjižnice XIX. zvezek. 6.) Seidl: Savinske planine (z ilustracijami). 7.) Hrvaške knjižnice II. zvezek. 8.) Letopis za leto 1907. Vse te knjige bodo obsegale okoli 80 tiskanih pol.