Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah :•
Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
GLAS NARODA
JQ0
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian Daily » in the United State*
Issued eYerf day except Mmaiy flj —: and Legal Holidays s— q	50.000 Readers. s- g
VSlBi
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered at Second-Claw Matter, September 11, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELSEON" PISARNI: 4S87 CORTLANDT,
NO. 77. — ŠTEV. 77.
NEW YORK, SATURDAY, APRIL 1, 1916. — SOBOTA, 1. APRILA, 1916.
VOLUME XXIV. —i LETNIK XXIV.
Nemci so po hudih naporih zavzeli vas Malancourt.
NEMCI SO VJELI NEKAJ ČEZ TRISTO MOŽ IN ZA PLENILI PRECEJ VOJNEGA MATERIALA. — NA PAD OD TREH STRANI. — FRANCOZI PRIPOZNA VAJO, DA SO NEMCI ZMAGALI. — BITKA JE TRA JALA CELO NOČ. — NAPAD NA LE MORT HOMME, FRANCOZI SO IZSTRELILI NEK NEMŠKI ZRA KOPLOV. — FRANCOZI BODO MORALI ZAPUSTI TI BETHINCOURT.
Wilson čaka.
Pariz, Francija. 31. uiaiva. — Francoski generalni -tab naznanja da se j«- Xemeem pred Verdunoni po hodili bojih, ki so trajali telo nor, posrečilo vdreti v vas Ma-Janrourt. Francozi imajo v svojih rokah še južni del va-m Ki.kol hitro dol m* potrebna ojaeenja, se bo moral sovražnik umakniti.
Daut*s popoldni- so obstreljevali Nemci francoske pozicije na južnem pobočju lu-iba Le Mort Homme. Naj-I <>lj trpele postojanke pri hribu štv. 295. Proti večeru s<i vdrli Neiin-i v naše strelne jarke, odkoder smo jih }>u kmalo pregnali.
Francoski generalni stab je izdal proti večeru sledeče j »uročilo:
- Ziipadno «kI reke .Maas so Nemci celo noč obstreljevali vas Malaneonrt. Proti jutru so s treh strani navalili nanjo in zavzeli. Ker je branil vas samo en naš bataljon. j«- umevno, da so ni mogla dolgo vzdržati. Vzhodno «.<l reke Maas sr ni popoldne ničesar ]>osebiiega pripetilo.
Oh enajstih ponoči je 1 »ilo uradno razglašeno:
Na zapadni fronti je artilerijski boj nekoliko pojenjal. V splošnem je položaj na celi fronti neizpreine-njen.
.Berlin, Nemčija, 31. mar«*a. — Važna francoska uti-d- i Parizu svoja \ .je v nemških rokah. Vrhovno poveljstvo nemške armade naznanja:
Zapaduo cmI reke Maas smo zavzeli z naskokom v as Malancourt. Pri tej priliki smo vjeli šest francoskih častnikov ter 32U vojakov in zaplenili veliko bojnega materiala.
\a v/hodnem bregu reke Maas je ]>oložaj neizpreme-j;j« n. Ob franeoskih strelnih jarkih južno od Douaumon-ta so m* vi-sili manjvi spopadi med našimi in franeoskimi predstražami.
Pariz, Francija, 31. marca. — Izjava francoskega generalnega štaba se glasi:
Južno od reke Som me so Nemci obnovili svoje napade proti Dompierre.
Pari*, Francija. 31. marca. — V Kampanji so Francozi izstrelili nek nemški aeroplan. Aeroplan je zgorel, še predno je padel na zemljo.
Berlin, Nemčija. 31. marca. — Če bo šlo tako naprej, bodo morali Francozi v najkrajšem času zapustiti Bethin-«< urt. V ne zunanje utrdbe te trdnjave so že razdejane.
London, Anglija. 31. marca. — Meseca marca so An-izgubili 1107 častnikov in 19,317 mož.
London, Anglija, 31. marca. — Dopisnik "United Press", ki se nahaja v glavnem stanu prestolouasledniko-w armade pred Verdunoni. jo sporočil:
— Nemški prestolonaslednik ima svoj glavni stan v h pi vasi, toda on se nahaja največ pri svojih četah lia fronti. V glavnem stanu ni niti najmanjšega znaka presenečenja oziroma razburjenost L Častniki so si svesti končne zmage. Večkrat jih sli>iui pripovedovati, da bo Verdun v najkrajšem času padel.
Že dolgo časa sem na nemški fronti pa sem videl primeroma malo vojaških grobov. To dokazuje, da so francoska poročila o silnih nemških izgubah zelo pretirana. Častniki so mi povedali, da so Nemci pred Verdunoni izgubili nekoliko več vojakov kot Francozi, v vseh drugih bitkah s<> bili pa francoske izgube veliko več je kot pa nemške.
Ko seiu se iiek^č vračal s fronte v glavni stan neniške-r-«' prestolonaslednika, sem prišel v zelo nevaren položaj. Francozi so začeli obstreljevati pot pred nami. Nekatere vrana*o m> zarile v zemljo samo petindvajset jardov v-stran ««1 ceste. Pozneje so mi častniki pripovedovali, da 1»; sr ne vrnili živi. če bi bila zemlja malo bolj trda, tako so se granate zapičih- vanjo in niso eksplodirale.
'A m-kega hriba, ki je v nemških rokah, se zamore vi-deti \ >«-veruo bojišče pred Verdunoni. Ko sem bil neke-g; Jutru lia tem hribu, si-m videl stolpe verdunske katedrale, v . spredju je pa gorela vas Belleville. Skozi pokrajino s- vu-čo kakor srebrn trak reka Maas. Z višine se zamore videti tudi brili Mort Hon ime. katerega so bili Nemci marca zavzeli.
Vlada še ni dobila dokazov, da so Nemci torpediraH parnik "Sns sex'— Navodila poslanikom.
Washington. 1>. C.. -'»1. marcu. Tukaj zatrjujejo. Ha vlaua Združenih držav ne bo začela liikakih odločilnih korakov z ozironi na j)o-lopljenc potniške parnike brez svarila, dokler ne bo dobil državni department vseh podrobnih poročil in uspehov preiskav angleška in francoske vlade.
Državni department je izjavil, da bo kmalu prejel vse potrebne dokaze, ki bodo dokazali krivdo nemških podmorskih čolnov.
Ameriška vlada se bo držala samo nepobitnih dokazov v svojem ravnanja.
Predsednik Wilson se je danes zjutraj posvetoval v kabinetni seji o vprašanjih, ki se tičejo napada na parnik "Sussex *. Ker niso dospela še nikaka obvestila od ameriškega poslanika Gerarda na Nemškem. je bilo posvetovanje bolj splošno.
Tudi državni tajnik iu predsednik odborov za zunanje zadeve v zbornici in senatu so se posvetovali O vprašanjih, ki se tičejo podmorskih čolnov.
I radni krogi so mnenju, da ni nevarnosti za krizo. Vsi ameriški in drusri državljani, ki so se nahajali kot potniki n« pa miku 'Sussex '. pravijo, da je bil parnik tor-pediran. vendar pa ni zato potrebnih dokazov.
Predno bo podvzela amc-riška vlada kake odločil m- korake, ho morala dobiti dovolj tehtnih dokazov. V tem smislu so dobili tudi ameriški poslaniki v Londonu in navodila. Ce bodo prekinjene dinloinatieue zveze med Nemčijo in Združenimi državami v trui času, s.- bo to zgodilo ne samo radi slučaja parnika *'Sussex" temveč sploh radi nemških kršitev mednarodnih določb in pravil, ki so jih zakrivili tekom sedanje vojne. —
200 mrtvih.
Morski "ropar
M
Nemec Schiller je podal svojo izjavo. — Boji se, da bi fra ne izročili angleški vladi.
Lewes, Del.. 31. marea. — Ne-mee Ernest Schiller, ki je "zaplenil" na visokem morju parnik "Matoppo". .ierekel včeraj, da je nameraval okrasti blagajno na par-niku. Obenem se je hotel maščevati nad Angleži, ki so ga pred enim letom v Hullu aretirali in ga obdolžili špiouaže.
Njegova edina želja je, da bi ga ne izročili angleškim oblastim, am-pad da bi ga prevzele Združene držav«-. Proti večeru so ga odpeljali v New York.
Washington, D. C.. 31. marca. Ameriška vlada se nahaja v zelo težavnem položaju: odločiti ima. če je Schillerja smatrati za morskega roparja ali pa za angleškega špiona. Ce bi mu dokazali, da je nemški špiou. Ju-^pi ne smeli izročiti Angliji.
V državnem departmeutu je za-' hteval nek uradnik angleškega poslaništva <la naj izroče Združene države Sehillerja Angliji. Schiller je baje večkrat že javno rekel, da je nemški špion.
Amerikanska vohunka v Švici.
Bern, Sviea. 31. marea. — Švicarske oblasti so obsodile na dva meseca zapora artistinjo Charlotte von Kuehmaii iz New Yorka. ker so jo zasačili, da je v tajni službi v prilog Nemčije.
Imela je dva poinagača. ki sta dobila isto kazen. Po prestani kazni. bodo vsi izgnani iz Šviee.
FOZOE BO JAKI I
Ta krasen razgled se zamore uživati samo zgodaj z ju- Xdor še nima Slovenako-Ameri-j. Podnevi je vsa okolica pokrita z oblaki dima.	Koledarja za leto 1916, naj
era nemudoma naroči. V zalogi ga
t vunios»Uie odredbe proti morebit-jimamo lamo Še nekaj iZVOdflr! ~ RochatUr, N \ 31. mate«. ui poplavi pa so zmanjšale nevar- Stane s poštnino vred 36 asntor.
ifeka Geue>ee N jene viiin* % cbsster je nen
* f' V	•
-	dih M*	m.
»e veuuo oariiiča. piietenišcu ▼ lio* Potrebne
nost. ki je grozila mestu.	j NaroČite ga takoj!
Na nekaterih progah je bil orne- i Bonak Publishing Co^ jen in oviran promet vlakov. 183 Cortland Sfc. Vi
Nemški zrakoplovci so pri zadnjem napadu na Solun usmrtili 200 vojakov. — Razburjenost.
Berlin, Nemčija. 31. marea. — Iz Aten poročajo. da so nemški zrakoplovci usmrtili dvesto voja kov. ko so vpri/.orili zadnji napad na S«»lun. Bombe so zažgale tudi veliko poslopij, katera so do tal pogorela. Razdejanih je bilo nadalje sedemindvajset srbskih železniških vagonov, ki so bili napolnjeni 7. vojnim materijalom.
V Atenah vlada velikansko razburjenje. Nekateri se jeze na Nem-r ee. drugi pa na zaveznike, ker nočejo povrniti škode.
Atene, Orško. 31. marea. — Neki zavezniški general je rekel zastopniku "Zveznega časopisja" sledeče:
Prepričan sem, da bodo avstrijske ju nemške čete v najkrajšem r-asu napadle Solun. To se bo zgodilo takoj, ko bo padel Verdun. — S .Solunom bodo imeli veliko dela. Jaz bi skoraj rekel, da je ni sile na svetu, ki bi ga mogla zavzeti. Ako se bodo Francozi na severni francoski fronti dobro držali, bo moč nemške armade kmalo izčrpana.
Carigrad, Turčija, 31. marea. — Danes je bil<» tukaj sledeče uradno razglašeno:
Naši zrakoplovci so obstreljevali zavezniške pozicije na otoku Lem-nos. Povzročena škoda je precejšnja.
Brzojavka angleškega kralja,
London, Anglija. 31. marea. — Uradno naznanilo pravi, da je poslal angleški kra4.rC«eorge dne 14. marca sledečo brzojavko generalu Townsheiulu. ki zapoveduje angleškim četam pri Kut-el-Amari :
'-Taz in vsi vaši sodržavljani z občudovanjem in zanimanjem za-sledujemo potek bojevanja angleških čet pod Vašim poveljstvom proti nevrjetnim teškočam. Storili bomo v.se mogoče, da Vas bomo podpirali pri Vaših naporih."
Rusija dobila od japonske parnike.
London, Anglija. 31. marea. — Japonska jo dala Rusiji tri bojne ladje, ki jih je uplenila v rusko-japonski vojni, namreč "Pere-svjet", "Poltava" in "Varjag", ki so jih Japonci prekrstili v ".Sagami", '4Tango" in "Soya".
Smrt v plamenih.
Lawrence, Mass., 31. marca. — Danes zgodaj zjutraj ,ie nastal požar v hiši nekega bogataša iz Porto Rieo. Pri tem sta našli smrt v plamenih dve ženski, tretja pa je bila tako nevarno ožgana, da bo najbrže umrla.
Sedemdesetletna gospa Currier in njena 45-letna hči sta zgoreli. Našli so samo eno truplo. Gospa Jak Katz pa se nahaja v bolnišnici v zelo kritičnem položaju.
Nezgoda, japonskega parnika.
Sangaj, Kitajska. 31. marea. — "Cijo Maru" eden največjih japonskih pacifienih potniških par-nikov, je nasedel danes zjutraj v megli pri Lema otokih, južno od llongbonga na Kitajskem. Na krovu se je nahajalo 238 potnikov. — Vsi so bili na potu iz Manile na Filipinskih otokih v San Francisco. Na pomoč je prišlo devet vlačilnih ladij in en angleški torpedni ru-šilce.
Revolucija na Kitajskem.
Sangajp Kitajska. 31. marca. — Dne 29. marca so se izrekle čete v Svatovu in v Čovfu v provineiji Knangtung za neodvisnost.
Topniški čoln Združenih držav, Wilmington, se nahaja v Svatovu.
Amoy, Kitajska, 31. marea. — Lester May hard, ameriški konzul v Amoyu. je obvestil misijonarje v južnih pokrajinah Fokjenske provinci je, naj bodo pripravljeni na odliod v Am o v.
Cerkve v Mehiki.
Sedanja Carranzova vlada v Mehiki izpreminja cerkve v Mehiki vi šole. — Jih je preveč.

Douglas, Ariz., 31. marca. — General P. Elias Calles, vojaški guverner provineije Sonore, je odredil izgon katoliškega duhovna Ma teo Dureya, ki je prebival že dolgo časa v Nogales. Z njim je bilo izgnanih tudi več drugih katoliških duhovnov iz kraja Herniosillo.
General Calles je izjavil, da kon-stitueijoualna vlada v Mehiki katolicizmu ne nasprotuje kot veri. da pa so dejanja katoliških duhovnov taka. da ogrožajo mir v deželi.
"Ti možje" je rekel Calles, "so bili izgnani iz Mehike šele tedaj, ko je bilo zagotovo dokazano, da so podpirali nasprotne stranke".
"Ce bi želela poslati katoliška cerkev na mesto izgnanih šest dobrih duhovnov, jih bo vlada rade-volje sprejela."
Državni tajnik Lnis Habera je bil prisiljen do podobnih korakov tudi v prestoliei Mexico City. Vlada je izpremenila potem mnogo katoliških cerkev v šole, tiskarne in knjižnice, toda šele potem, ko se je prepričala, da je preveč cerkvenih poslopij. V mestu Morella n. pr., ki ima samo 40.000 prebivalcev, se nahaja 150 katoliških cerkev.
Že petdeset let je veljaven v Mehiki zakon, da ne sme imeti cerkev nobenih posestev, vsled česar so vse cerkve državna last. Ker so razmere take. je jasno, da mehiška vlada ni ničesar "zaplenila".
Sest izgnanih duhovnov iz Iler-mosilla je bilo nedobrodošlih ne zato, ker so bili duhovni, temveč za to. ker so spletkarili proti miru republike.
Čuden slučaj.
\ ceraj se je moral pred newvor-škim sodnikom zagovarjati nek zamorec zaradi nekega prestopka. — Vsi so bili presenečeni, ko je izjavil, da pravzaprav ni zamorec, ampak »la si le maže obraz in roke s črno barvo, da lažje živi v bližini zamorcev. Njegovo pravo ime je Harry Litmann. — Sodišče je odredilo. da bo čakal v zaporu glavne obravnave.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom to j ne mo odposlali nllnioam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO,
dobe ret nail naročniki v Penney!« raniji knjižico "Nora iponeerečcM delavec ▼ (■Ul." Spisal Je to KiJMhl K#cfel T. nifaili -
ŠTAJERSKO, ISTRIJO, KORO tKO, HRVATSKO, in dnige km je t AVSTRO-OGRSKE bliso 7 m l lijonov kron. Vse te pošilja-tre so dospele t roke prejemnikov, ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne mora denarja pošilja ti, ker jih vedno prestavljajo, lahko, pa se pošlje sorodnikom ali snancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter pri ločite Vaš natančen naslov in na slov osebe, kateri so ima izplačati Cene:
K.	S l K.	«
5--------ST. | 120____ 15.00
10____ 1.00 I 130____ 37.25
15---- 2.in ! 140____ JS.55
2u_____ 2.S0 ! 150____ 19.90
25.... 3.50 I 160.... 21.20
30____ 4:15 I 170____ 1T2.55
o5---- 4.80 j 180.... 23.85
40---- 5.45 j 190____ 25.20
45---- 6.15 j 200____ 26.50
50---- 6.80 | 250____ ?«.15
55 ---- 7.45 j 300.... :».75
60---- 8.15 | 350 ____ 46.40
65.... S.S0 | 400 ---- 53.00
70---- I>.45 ! 450____ 59.65
75---- 10.10 I 500____ 66.25
80---- 10.75 ! 600____ 79.50
85.... 11.40 f 700.... 92.75
9U---- 12.05 1 800.... 106.00
100.... 13.25 f «00.... 11905 110.... 14.60 } 1000.... 130.00 Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primarno! računati po najnovejših cenah In bomo tudi nakasovali po njih. « Včasih se bo igodilo, da doM naslovnik kaj več, včasih pa todt kaj manj. Ust dom na capad peaa* vadi par dni kasneje In med M. ko dobi nasjOT^^jlrtjrjtte ee
nMMk	:
-g,^ _
_._

Uspeh v prvi bitki z Villo. Villa srečno ubežal v gore.
POLKOVNIK DODD SE JE SPOPRIJEL S PETSTO ROPARJI TER JIH UBIL TRIDESET. — PET AMERIŠKIH VOJAKOV RANJENIH. — NAPAD JE PRESENETIL NASPROTNIKE. — GENERAL HERNANDEZ UBIT. — V MESTU COLUMBUS VLADA VESELJE VSLED NOVICE. — NAVDUŠENJE V ZBORNICI. — IZJAVA VOJNEGA TAJNIKA. — UPANJE NA SKORAJŠEN KONEC EKSPEDICIJE.
Washington, I). C.. 31. marca. — Vojni tajnik je izdal danes popoldne sledečo brzojavko, ki jo je poslal general Persliing iz Meliike:
—	San Geronimo Ranch, 30. marca. — Dne 29. marea ob ž<*st i uri je naletel polkovnik Dodd na oddelek Villovih čet. ki je .štel petsto mož. Ville ni bilo poleg-, ker ima zlomljeno nogo in pokvarjen bok. Število Villovih mrtvih je trideset, druge pa so najbrže odnesli stran. Dodd je uplenil dve strojni puški, mnogo konj, sedel in orožja. Naše izgube znašajo štiri ranjence, vendar nobeden resno.
—	Napad je bil za roparje presenečenje ter so bili preganjani skoz deset milj. nakar so se umaknili v gore ter se razkropili v manjše čete. Med bojem je bilo oproščenih veliko število Carranzovih vojakov, ki so jih imeli banditi ujete ter so jih nameravali usmrtiti. Da je dosegel Guer-rrero. je korakal Dodd s svojimi četami brez prestanka 55 milj v sedemnajstih urah ter se bojeval potem pet ur.
—	- Eliseo Hernandez, ki je poveljeval Villovi četi, je bil v boju ubit. Ker je Villa sam resno poškodovan. Lopez ranjen in Hernandez mrtev, je udarec, ki je zadel Villo-\ o drhal, zelo občuten. — Pershing.
Columbus, N. M., 31. marca. — Francisco Villa, kije pred tremi tedni Jiapadel tukajšnje mesto? -jelnl r sredo zjutraj nepričakovano napaden od ameriških konjenikov, ki jim je načeloval polkovnik George A. Dodd. Bil je premagan ter beži zdaj v gore. dočim so mu Amerikanci tesno za petami. Prve vesti o tem dogodku so dospele semkaj danes zjutraj, a jim ni nihče dosti verjel. Ko pa je bila vest potrjena, se je vse prebivalstvo tega uspeha veselilo.
Washington, D. C.. 31. marca. — Vojni department in drugi uradni krogi so z zadovoljstvom sprejeli vest o uspehu ameriške konjenice v Mehiki. Kmalu potem, ko je dospela ta vest v Belo hišo do predsednika Wilsona. je bila poslana sledeča brzojavka generalu Funstonu v San Antonio, Texas:
—- Povejujoči general, južni department. Fort Sam, Houston, Texas: — Vojni department želi, da sporočite ge neralu Pershingu in polkovniku Doddu iskrene čestitke vsled doseženega uspeha, ki ste ga omenili v svojem poročilu št. 1.176. — Seott. načelnik generalnega štaba.
V zbornici so zastopniki navdušeno pozdravljali prvi uspeh ameriških čet v Mehiki, ko so zvedeli za novico. Tudi na galerijah je bilo veselo ploskanje in navdušenje.
Vojni tajnik Baker je izdal nocoj sledečo izjavo:
—	Uspeh polkovnika Dodda, ki je dosegel in razkropi! roparsko drhal, kaže pomen skrbnih priprav, ki jih je bil pod vzel general Funston in živahno žilavost polkovnika Dodda in njegove čete. ki so neumorno zasledovale razbojnike.
—	Zato je zelo značilno in zadovoljivo dejstvo, da je bil prvi spopad tako odločilen in da so naše lastne čete imele tako male izgube. Upliv na obeh straneh meje bo brez dvoma zelo ugoden. Amerikance bo potolažilo dejstvo. r!a hitro napredujemo v svojem podjetju, Mehikance pa bo uverilo, da nimamo liikakih sebičnih namenov pri svoji ekspediciji. Obenem pa bo prestrašilo vse druge mehiške bandite pred podobnimi nezakonitimi dejanji.
—	To je tudi jako dober dokaz in najumestnejši odgovor onim. ki so izrazili bojazen, da bo pohod ameriških čet v Mehiko dajal pogrnila ostalim razbojnikom, in nam daje upanje, da bo ekspedieija kmalu uspešno končana.
El Paso, Texas, 31. marca. — Če bodo Carranzovi vojaki ujeli Villo. predno ga bodo mogli Amerikanci. bodo poslali njegovo glavo na javen ogled v obmejna mesta v svarilo drugim Mehikancem in v dokaz, da je bil uničen pravi mož.
To je bilo danes naznanjeno v nekem poročilu, ki ga je dobil general Ga vira od generala Herrere. General Herrera je brzojavil, da bi on poslal Villovo glavo kot darilo generalu Gaviri in konzulu Garcii.
El Paso, Texas. 31. marca. — Iz vojnega stana v Mehiki poročajo, da je bil en ameriški konjenik v boju proti' A lili pri Guerreru tako nevarno ranjen, da bo naibrže umrl.
Nemški cesar proti potrati papirja.
Nobene pole več! Xeuasko vojno ministrstvo je odredilo, da se sme v pismenem nrometu v notranji vojaški upravi uporabljati le tako velife papir, kolikor je teksta. .Za-(fc gadi tega se mora upoštevati od
časa do časa, da li je potrebna cela. pol ali pa le četrt pole. Pri aktih brez priloge odpade tretja in četrta stran pole ali dela pole. Ta odredba je bila izdana na željo nemškega ee&wia„k&tej*i ie sovražnik potrate papirja.
- -	-a**-i ' - '
I
Koncem tedna.
V naši naselbini je veliko takih, katere je duh cesarstva in kraljestva tako obsenčil, da nam prete z vislicami in drugo nezaželjeno ropotijo. Pravijo, da smatrajo v Avstriji vsakega, ki gre po Cortlandt Streetu, za izdajalca in da jo vsak veleizdajalee, ki bere naš list.
* * *
Ako kdo te ljudi razžali, zahtevajo od njega, da naj jim da v na-šem listu zadoščenje. Kako pa to, prijatelji f Kaj bodo rekli uredniki na Vesev, kaj cesar na Dunaju. ko mu bodo pokazali vaše ime,
tiskano v našem listu?
* * *
Iz nek< ga prostora na Vesev Streetu teče tipkarska tinta. Za-t vomica jo odprta dvakrat na teden. Ce bi bila šestkrat, bi tinte p rek tnalo pošlo. Ako pride človek s to tinto v dotiko, je umazan; pa tudi slu«"aji omotice, bruhanja iu popolne blaznosti so se že pojavljali.
• • •
Borba.
Naše življenje — splošna borba. Naša smrt — večni mir. A mi dajemo prednost življenju pred smrtjo, ker je borba neprimerno večja in lepša od grobnega miru.
Vsak korak, vsaka kretuja v našem življenju je — splošna borba, borba telesa in duha, borba strasti, značajev, borba za vsakdanji kruh, za košček zemlje, za prostost in neodvisnost, za stanovske praviee, borba za življenje proti smrti.
Vendar ta borba ni vojna, ki je objela vso zblaznelo Evropo, ki jo vodijo od oblasti iu bogastva zblazneli vladarji in njihovi peto-lizniki.
Vojna med dvema ali trinajstimi deželami ni ono, kar je borba za življenje. Borba za življenje je samo življenje. In oni. ki preneha z bojem za svoj obstanek, je vzel slovo ter se postavil na rob groba. Njegov naslednji korak je — v večni mir, kjer ni ne žalosti, ne veselja, ni solnca in ne zmožnosti mišljenja.
Niti ene vojne še ni bilo, ki bi jo en narod napovedal drugemu. Še nikdar niso začeli vojne narodi sami. Vojno povzročajo in napovedujejo narodovi knezi in vladarji. ki zastrupljajo svoje podanike s strupom sovraštva proti drugim vladarjem in njihovim na-
rodom.
Zato so tudi vojne brezsmisebi^ in brezumne, ker ljudje sami sebe iztrebljajo na povelje drugih iu pod pretvezo natvezenih jim interesov. S sovraštvom zastrupljeni narodi, drugače dobri ljudje in tovariši, začno potem prezirati in zavidati drug drugega ter se na-zivljati medsebojno s sovražniki. Vojne so eisto naravna posledica — slabih oblasti in nevednosti narodov.
Cel svet je ena družina. Toda vojne dele svet na mnogo delov, V vojni je Nemec — sam zlodej, Anglež pa — poosebljena dobrota in pravica. Turek je — božji izvoljenec, njegov ruski tovariš pa jo — neveruik ali džaur. Vojne so splošno nasilje, krvoprelitje in blazen prepir, ki ne koristi nikomur. razven kraljem, carjem in cesarjem, a je za boju ječe se ljudi nepotreben in škodljiv. Vojna o-pravičuje vsako zlo, vsak prestopek. vsako neumnost. Uboj je v vojni zasluga, zlat križ se dobi za to, kar se poplača v mirnih časih s smrtjo na vešalik ali na električnem stolen.
Ljudje skrivajo umore, sramujejo se ffovorki o njih in o nasilju napram žeiufriTn, Ki pa dolgo od
PSh ko jfi pnžel z bojišča r fii-
. . ......-......... . -___________
Naše šole iu učitelji — ne kasarne in generali — se bojujejo s tremi velikani, ki še vedno gospodarijo med ljudmi, — z nevednostjo, brezpravjem in nasiljem.
Človek zmaguje nad prostranstvom, oceani, gorami in prepadi. On gradi veličastne jeklene par-i nike, spušča v morje električne stroje, v zrak aeroplane, naprav-lja zračne valove ter govori na razdalje tisočih milj. stavi velikanske mostove, gradi železniške vlake z brzino lt>0 milj na uro ter že razmišlja o hitriei petnajstih milj na minuto.
Armada poljedelcev si je izbrala nadvse koristno delo ter pripravlja ljudem potrebno hrano in redi živino. Ta armada poljedelcev se neprestano in pogumno bori z gozdovi, močvirji, pustinjami in škodljivimi žuželkami. Dela ceste, razrahljava zemljo ter jo izpreminja v krasen vrt, pridobiva volno, kože, mleko in drugo.
Delavci oblačijo in obuvajo človeško družino, gradijo ji hiše, mastne, parne kotle, kopljejo premog in pridobivajo rude. | Trgovci razvažajo in razširjajo he stvari ter medsebojno izmenjavajo razne potrebščine in delajo nove zveze med oddaljenimi deželami.
i Vse te armade mirne borbe gredo roko v roki ter ne poznajo na-' rodnega sovraštva in izdajstva. Vsi ti uživajo skupno ter se smatrajo člane iste družine otrok ma-tere-zemlje.
Vse te armade 11* potrebujejo nasilja, ne dednih vladarjev, kraljev in cesarjev, generalov in vojakov. Ljubezen, vzajemnost, spravnost. delo. energija in znanje sestavljajo njihovo junaštvo iu slavo.
Vsak dan je zanje — dan zmage. Vsak uspeh njihovega truda in delovanja je vsemu svetu v veselje.
Njim je pripisati napredek na svetu. Njihove misli se izpremi-njajo v'dejanja. Z njimi, samo z njimi napreduje svet. v splošen blagor in do zmage človeštva v delu. ki gradi in sestavlja.
GLAS NARODA, L AFRTLA. I9H.
Dopis.
Moon Run, Pa. — Lansko leto jo bilo tu izvrstno letovišče iu ko-J pališče. Ker smo pa tukajšnji pre-J bivalci zelo napredni, smo si za le-j tos omislili prekrstiti vso to pod-, zemsko napravo za "premogo-ribuik". Seveda sedaj še niso ob-zelenele prave žive ribe, ker je še premraz. zato si pa mi lovaželjne brihtne buče na drug način pomagamo, da imamo kaj loviti. Na-st rel jamo in nakopljeuio premoga.; kateri se jako z veseljem poskrije po vodi, meneč, da bo vsaj tam imel mir pred nami. Ko je enkrat vse pripravljeno za lov, se še ponavadi počaka kake 3 do 4 ure. da voznik pripelje nalašč za t<> pripravljen voziček večkrat z nepremičnimi kolesi, potem se pa prične lov. Ker premog nima ust kot riba. da bi trnke požiral, ga je treba z lopato loviti in ker ponavadi, kadar voznik da voziček, tudi izusti bodrilne besede: "Hurry-up laden!", je tak lov z lopato silno zanimiv. Seveda gre pri tem precej vode v kvar, ker škropi na vse strani, tako da se včasih vidi bujnobarvno mavrico, pa zaradi tega imamo na več krajih izvrstne dotoke, odkoder še vedno dobimo devetkrat toliko vode, kolikor je pokvarimo, torej lahko z mirno vestjo upamo, da ima naš premogoribnik zagotovljen obstanek, posebno, kar se ti-| če vode. Ponavadi pustijo naloviti enemu možu za strojem 2—3 vozičke Črnega plena na dau, za pikom so pa trije razredi: 0—1--. Ta plen prodamo koinpauiji, katera nam plača, kadar je očiščen, za 100 funtov 2 centa in 57 stotnik, to je za strojem, za pikom | pa 100 funtov 5 centov. Z 31. mar-| cem poteče ta pogodba in neka-' teri se veselijo, da bo potem, ko bo novi Mine Run System, dražje prodajali ta črni plen. Nekaj
Mati! Mati!
Nekdo, ki se je rešil v grozni nesreči na morju, pripoveduje o nekem starejšem moškem, ki se je bori! z valovi v morju ter je ne-, presta n o klical: "Mati! Mati!''
In iz neke vojne bolnišnice v Franciji prihaja poročilo, da je ozdravil nek vojak, ki se mu je omračil spomin in razum, ko je slišal zuauo pesem "Mati Mach-ree'\	j
Med poslušalstvom se je nahajal nek ranjen vojak, ki se mu je omračil um. Ko je končal pevec s pesmijo, je ranjeni vojak še vedno ponavljal besedo "mati. mati". dokler nenadoma ta beseda ni zopet odprla vojakov spomin, da je zopet postal pameten, kakor prej.	j
Navedeni slučaj pri morski katastrofi si je možno razlagati. I tisi i/, mladosti so posebno živi in ostanejo za stalno, čeprav ne: zavedno v človeškem spominu in v kritičnih trenotkih se vedno zopet spomnimo onih trenutkov, ko smo vedno dobili odgovor na klic: "Mati!"'
In kdo more trditi, da ni bil isti vzrok tudi pri onem vojaku, ki je pri klicu "mati" zopet pridobil nazaj svoj spomin ?
Vendar, kadar matere nasprotujejo vojni, jih ne poslušajo! |
Mr. Clemen* Radueha. 32t Palmer St., Detroit, Mieh.. je rabil Sorerrw v<i Zdravilo z» obisti iti j<?tra ko je tinol obiatno nepriliko ter n;>m Jo p»--.il: -mi seui boian več kot ono leto in pol. Potem sem iz\e<iel o Sev*-ro\ojn Zdravilu za obisti in jetra tor sem bil olaj-au. Kadi tega LUik.o priporočam to zdravilo vsim. ki trpijo vsled ubUtsiU neprihk."
j Kadar vas hrbet boli
iščite vzrok. Mcgoče je, cia ga povzroča kaka obistna neprilika in zato rabite
i Severa s Kidney and Liver
i Q	(Severovo Zdravilo za obisti in jetra) ki
ftfOVlftpfSV vas bo spravilo na pot k zdravju. Rabi IIvIIBMUIT se naj v slučajih vnetja obisti ali mehur-[	ja. zadrževanja ali puščanja goste vode.
j oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri-J like in v slučajih zlatenice ali kislega želodca- Izkazalo se je j tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrocih.
j	^^ « ^	><• ponavadi	JaTljJb ntp-.l Cawun obrtnih nerrilik in ila -n
J	AmeOi	pomaga zdravljenju, iuij -o rabi tudi SEVERA'S BALSAM
^	OF LIFE f Severov Življen-ki Bal/im] kateri je Ze večkrat
j	izkazu! .-,vojc vrednost v zve.-i s Severov i tn Zdravilom .*a .ibi-ii in jetra.
\	Cena Severovega Zdravila za obi-ti in jetra: 5<ic j :!/«>.
jj	CVr.a Sevonue.-1 ŽivP. n-l.i _ Bai/un.:::
j	VpraSajte vaiesRi k'karnirjaSovert ve Pripravki-. Ako u- ne ro ž.", i
j	ročite jih od ua?.
I	W, F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
§Frafik Petkovšek
Javni notar (Notary Public) 718-720 M AR KETSTREET
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke,
PRODAJA vozne ilstke vseh prekomor-
PH0XE 246	skih ert.
__	POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo 'n
Zastopnik	pošteno.
'GLkS NARODA" UPRAVLJA vse v notarski posel spada-
8" C rtT-ndt St-eet	dela.
"New York, N.'y. * 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND,
KRACKERJEV' BRINJEVEl
je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim
Cena za "ItRINJUVEC je: 0 steklenic f 8.50
VI steklenic 1J.00 V ZALOGI IMAMO tuili Cisti 'i.imaei TROMNJEVEC ln SLIVOVIH A kuhana v naši lastni (listi leri jI.
Naše cene so sledeče: Tror-injevec per gal. $2.25. $2.50, $U.T5 In £J.00
Slnovitz i»er gal.................$.',75—$3.00
Tropinjevec zaboj .................... $ J1.00
Slivovitz zaboj ...................... $13.00
"G(J" Rye "Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00
Kadeča Ohio vina i*?r pal.....55c., G0e.,
Catawba in Delaware i»er gal.......75c.—S0-*.
Za o in 10 pal. posodo računamo ?1.00, /.a 2-") gal. §2.00, za večja naroČila je sod zastonj. NaroČilu naj se priloZi denar ali Money Order in natanCni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Cd.
5102-04 ST. CLAlfi AVE., CLEVELAND, 0.
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren ▼ Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrneta kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNI7SKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE, CLEVELAND, O.
'GLAS NARODA"
(Slovenie Daily.) Owned and Published by the 8L0VEXIC PUBLISHING CO.
(4 corporation.) FRANK SAKSER, President. LOUIS BEN EDI K, Treasurer.
Place of Business of the corporation
and addresses of above officers: B2 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Ua celo leto velja list sa Ameriko ln
Canado .................... $3.00
„ pol leta.................... 1.50
„ celo leto za mesto New York.. 4.00 to pol leta za mesto New York.. 2.00
m Evropo za vse leto.......... 4.50
-pol leta.......... 2.55
„ „ „ fftrt leta........ 1.70
"ULAS NAKOPA" izhaja vsak dan Isvsem.šl nedelj Ln praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays.
_Subscription yearly $3.00._
Advertisement on agreement.
Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne
pri občujejo. Denar naj te blagovoli pošiljati po
Money Order. Pri spremembi kraja naroCnlkov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi-bivalttte naznani, da hitreje naj-_demo naslovnika._
Dopisom ln pofilljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
__82 Cortlsndt 8t.,_New York City.
_Telefon 4687 Cortlandt._
Bere se, piše in govori se, da ni lia svetu vee humorja. Hvala Bo-fru, dovolj ga je se. Pa se drži resno, če &e mores, ko ti govori tržaški fakiu o hrvaških in slovenskih pravicah, patentiran slepar o poštenosti in plačana duša o prepričanju. Ali se morda cmeriš, ko slišiš, da je prihranil Zotti Slovencem in Urvatom osemstotisoč dolarjev?
• • *
Najbrže je bilo prisleparjenih miljon dolarjev, toda ljudje, ki so popustljivi, pravijo, da jih je bilo samo »edemstopetdeset tisoč. Naj bo ie kakorkoli. Če bi zaslužil Zotti v vsem svojem £akinskem življenju a trdim delom in poštenim potom samo en dolar, bi bil morda danes poštenjak. Ker je pa hotel imeti z vsakim prisleparje-nim grošem dolar dobička, niso danes niti hlače, ki jih ima na se-bi, njegove!
• • #
Duhovit je pa vseeno, sila du-bovrt. On ve, kako je najlažje slepa rit i jazbeee, sanja se mu nekaj o najbolj uglednem slovenskem "dvo"tednikn in ve do pičice natanko, koliko dobička ima ta ali
oni, ki pošilja denar v stari kraj.
• ♦ •
Samo škoda, da je tako pozab-ljiv. Pozabil je namreč, da je v A-meriki le male takih, ki so delali tako velikanske dobičke kot on. On je bil za»ln?,il pri sedemstoin-. sedemdesetih tisočih dolarjev se-demstoirmedemdeset tisoč dolarjev. To je finančnik, ki ga nima pftrm!
• s •
Zotti pravi, da izdaja nek list', ki je baje pisan slučajno tudi v slovenskem jeziku. Precej vode bo iztsAdo, predno bo ta zmazek sploh Ikrt in ko bo ♦nkrat, bo ne prej k*k«r alovenski. Ndwteri to nam j
intimno privatno uporabo dobro obnesla.
• * *
Toda. kar je res. je res: čast Zottijevemu "listu" in njegove-] mu napredku! Najprej je ižliajal enkrat na teden na osmih straneh, zatem je pa začel izhajati dvakrat na teden lia šestih straneh. Oblju-buje nam, da bo izšel v doglednem času trikrat na teden (seveda na štirih straneh). Ko bo avstrijska blagajna že čisto izčrpana, bo izhajal šestkrat na teden na eni strani. Ko bo pa izhajal sedemkrat ua teden, se bodo morali naročniki zadovoljiti samo s pobotnico. da so ga plačali.
# * *
Zottijeva naj prilj ubij ene jsa navada je namreč spravljati iu zapravljati denar ter izdajati pobotnice. Pobotnico moraš seveda skriti iu jo skrivaj občudovati. Človeku, ki je imel kdaj z Zottijem opravka, je nikar ne pokaži. Misleč, da si v zvezi žnjim, te bo gotovo tirjal za par sto dolarjev. * *
*
Nikar ne zmerjaj, dragi rojak, ljudi, ki so pri Zottiju v službi. Oni so samosvoji, oni so gospodarji zase. Po Zottijevem navodilu lahko pišejo vse, karkoli hočejo, oni urejujejo po svoji pameti vse, karkoli jim narekuje cesarska gospoda.
# » #
Pravijo, da vsakemu, ki se poteguje za pravico, radevolje od-pro predale svojega lista. Se celo Zottiju. svojemu gospodarju, jih odpro, če se hoče potegniti za pravico. Razveseljivo dejstvo je, da se do zdaj še ni potegnil zanjo in
se baje te ne bo tako kmalo. * * *
O Zotti! Velikodušnež vseh ve-likodušnežev, slepar vseh sleparjev, slava ti. Ne boj se, ne bodo te pozabili Slovenci. Od roda do roda bo šlo tvoje ime, prečastiti in prezaslužni. Vsak, kdor te bo omenil, bo imel v očeh solze, v ustih pa kletev...
ropi nek častnik, ki se je hvalil, da je mnogo nasprotnikov poleglo mrtvih od njegove roke. a častnik je dobil za ta svoja deja-j nja zaslužen križ na prsa in dosmrtno penzijo od svojega vladarja.
Narava, človekova mati, je ustvarila harmonijo in neprestano dela nova stvarstva. Človek, sin te svoje bistvene matere, kras in krona vsega stvarstva, pa je poklican, da vzdržuje in razvija to harmonijo, to vzajemno sodelovanje. —
Naša borba ni borba drugega proti drugemu, ne samoiztreblje-vanje po nazorih kraljev in cesarjev, temveč splošno delovanje za lepše in prijetnejše življenje. Naše življenje je naša borba proti napakam, boleznim, nevednosti, borba proti vsem mogočim nevarnostim, ki ogrožajo človeštvo.
Neštete bolezni obkrožajo človeka, izpodkopavajo njegovo zdravje ter rušijo njegov organizem, ki ga je sestavljala mati pri-roda brez prestanka &koz niiljone vekov. Naša veda. oborožena z znanjem, številkami, mikroskopi, zdravili, stopa na borbo proti mn o go n ii 1 j ar dn i m armadam bacilov in bakterij.
CIRKUS BARNUM & BAILEY.
V Madison Square Garden v New Yorku bo kmalu vse živahno, pestro iu veselo, ko se bo naselil tam velikanski cirkus Bar-imin & Bailey. Barnum & Bailey bo začel s svojimi letnimi predstavami popoldne, dne 6. aprila ter bo kazal potem po dve predstavi vsak dan, popoldanske ob 2.15 in večerne ob 8.15. Cirkus bo letos popolnoma nov ter bo kazal čisto posebne zanimivosti.
Otvoritvena predstava bo nekaj posebnega. Videlo se bo ~ Perzijo''. ali lepote iz Tisoč in ene noči", najveličastnejši prikaz, kar jih je bilo še videti tukaj ali kjerkoli. Nastopilo bo 1400 ljudi in 785 konj, velblodov in 3500 zgodovinsko resničnih kostumov.
Cirkus bo kazal tudi nekaj posebnih arabskih konjskih pasem, mnogo slouov in velblodov. ki bodo tako okinčani, kakor zahtevajo orijentalski običaju Tudi godba se bo ujemala z vsem ostalim, kar bo predstavljal pohod "Persia".
Poleg teh nenavadnih posebnosti bo videti še vse polno raznih cirkuških umetnosti, telovadbe v zrakn in vratolomne vaje na konjih in divjih živalih. . Ne bo tudi manjkalo smešnih
fftŽft s tvojim adšdiemir edini, ki
•e stfeii* i sis&ittB. _1
nas je pa. ki se cisto nekaj drugega veselimo, namreč, da če se bo kaj v kratkem posušil Panamski prekop, ter da dobi potem naša premogova družba naročila za toliko hi toliko miljonov barelnov vode. da bodo zopet napolnili Panamski prekop, o joj, tačas bodo pa zopet še zlati časi v Moou Kun. Pa., dokler pa tistega ne bo> bo pa 'dobro, če bomo tukaj toliko /.a-' služili, da se bomo preživeli. Nas premogolovcev je veliko tukaj, pa še vedno dobi kdo vstop v naš krog. pa domalega vsak je že po par dneh razočaran, ko vidi, kako gre tu vse po taktih. Da se ne zameri m družbi, moram tukaj izreči javno pohvalo, ker skrbi tudi v rovu za naše toliko potrebno razvedrilo in zabavo s tem. da nam vzdržuje brezplačno muziko. Ker so godbeni in pevski umetniki dandanes zrlo dragi, je družbi kaj dobrodošel novi godbeni iu pevski aparat, ker skoro nič ne stane. Ne vem. kdo je ta aparat iznajdel. zdi !>e mi, da tisti, ki ima nalogo vozičke lnazat, ne vem, pa naj bo kdor hoče, trikratinpol slava mu! Ta godbeni aparat je pritrjen tam j nekje spodaj pod vozičkom, kjei• so koles» nataknjena in ker jC| vse mehanično urejeno, zapiska takoj, kakor se kolo le malo obrne. Glasove, katere proizvaja ta aparat, menim, da še noben skladatelj ni spravil na papir, ker s<> nepopisni. Kdor je slišal v starem kraju melodije, katere je izvajal stari častitljivi voz s križnimi kolesi. kadar so gnoj vozili, le tak bi »i mogel od daleč predstavljati to nmziko. Preveč bi pa trdil, ko bi rekel, da delujejo pri vseh vozičkih ti godbeni aparati; ne. to le pri takih, kjer se kolesa obračajo, l;jer so pa kolesa nepremična, tam tudi godba ne svira. Vendar eno posebnost imajo tudi ti vozički, namreč, da se vse drugo do najmanjšega žeblja premika in pre-giblje, kakor da bi bilo iz gumija, le edino kola so nepremična, kakor priraščena. Kako* se tak voziček spravi v prostor, je bolj olikano, da molčim. — Slovencev je bolj pičlo število tukaj; drugi so Kranjci, Štajerci, Primorci, in da ne naštevam še drugih zastopnikov iz Babilona je tudi precej Avstrijcev. Vse skupaj pa nas veže z železnimi obročki nabiti kulturni bacil keg, iz katerega puhti naše častitljivo staro in vedno še rabljivo geslo "Prmejduš". — S podpornimi društvi smo dobro preskrbljeni. Meseca julija 1915 je bilo ustanovljeno — po številu šesto podporno društvo v naši naselbini — še Slovensko Samostojno Podporno Društvo "Kondor", katero sprejema Člane proti mali pristopnini $1.00 in mesečnini 50 centov. V slučaju bolezni izplačuje bolnikom dnevno 50 centov podpore. K&kor je čuti, društvo
ifi ua& krojr
— ............. . ■
članov. Lepa prilika je za vsakega. kdor še ni pri nobenem društvu, da se vsaj za malo podporo zavaruje, ker boljše je nekaj kot nič. Pozdrav! — M. Rupnik.
Novi pariški guverner.
Pariz, Francija. 30. marca. —! Danes je bil imenovan general A.1, Y. E. Dubail vojaškim guverner- i jem Pariza. Zavzel je mesto generala Michacla Maunorija, ki se je' umaknil radi slabega zdravja.
General Dubail, ki je 65 let staj-.; je služil v fraucosko-pruski vojni J Ko se je začela sedanja vojna, mu je dal general Joffre nalogo, naj čuva fronto v Vogezilt in s tem, da je ustavil nemškega generala Heeringen, je znatno pripomogel do zmage ob reki Marne.
Iščem svojega brata JOHNA' TKOHA. Doma je iz Podlipe št. 12 pri Vrhniki. V Združenih državah biva že nad 11 let iu mi-' si itn. da se nahaja nekje v Colo-1 rado. Prosim cenjene rojake, Če j kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sani javi svojemu bratu: Thomas Troha, 1030 S. Sheridan Boad.
North Chicago, 111.	_
(31-3—3-4)	^J^Y]
ISCE SE DELAVCE
v usnjarni. Plača v Beam House; in Yardu $13 na teden za lOurnoJ delo. Kdor pa zna "štrajhat" ali' na '"Hair" ali '"Fleck"' stroju,! i ima pa $13.50.
i Zaeno iščem slovensko dekle ali; vdovo za "boarding-house". Pla-I ča od začetka $20 na mesec, i	A. Miller.
(1-3—i >	AVhitehal. Mich.
___ _ _ __ i ■
Rada bi izvedela za naslov MARIJE VOVK. podomače Medvedova iz vasi Ost rožno Brdo. o-kraj Postojna na Notranjskem Slišala sem, da se nahaja nekje v Clevelaudu, O. Prosim eenje-ne rojake in rojakinje, če kdo ve za nje naslov, naj ga mi naznani. ali pa naj se sama javi. ker poročati ji imam več važnih stvari. — Helena Jakšetič. F>ox 540, Sheffield. Pa.
(31-3—U-4)
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem, da mi je nemila sin rt odvzela ljubljenega mi očeta
FRANKA MAVEC.
Zemeljske ostanke smo poku-paJi dne 28. marea na katoliškem pokopališču v Lorain, Ohio.
Tem potom izrekam iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku, kakor tudi č. g. Josipu Skur za giuljivi in v srce segajoči govor.
Pokojnik je bil doma iz vasi Preser, fara Pre ser na Notranjskem, kjer zapušča žalujočo mater. ženo in dvoje otrok in dve hčeri tukaj v Ameriki, enega brata in eno sestro v starem kraju iu enega brata tukaj v Ameriki.
Ostane naj vsem v dobrem spominu. Bodi mu lahka tuja zemlja 1 Antonija Udovič, hčer. ,
Loram, Ohio.
Slovensko k*> t o 1 i i k o
svete Barbare
ZA:ZEDINJENEH)R2AVE SEVERNE AMERIKE
Sedež: FOREST CITY. PA.
[nkorporircM da« 21. juutrja 1902 ▼ državi Pauijlnon
GLAVNI URADNIKI:
Predfttxlnlk: JOZKF FF.TERNEL, Box 95. Wlllock, Pa.
I.	podpredsednik - KAitOL 7.AI.AK, Box G47, Forest City, Pa.
II.	podpredsednik: LOUIS TAUCHAR. Box 836, Bock Spriap, Wja, Tajnik:: JOHN TEL11AN. Box 707, Forest City. Pa. 11. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. BiaieajLlk: MARTIN MUHlC. Box 537. Forest City. Pa. Pocbia^-nec: JOSIP ZA hA ft. 1004 North Chicago St, Jollet, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK i
Dr. MARTIN IVBC. »00 Chicago St, Jollet III.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik : ION AO PO DVA S NI K. 4734 Hatfield St, Pittsburgh. Pa. I nadzonitk: JOHN TORNIČ, Box Forest City, Pa. II. imitornlk: FRANK PAVLOVClČ, Box 705, Conemaugh, Pa. ILL asdsornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave.. Cleveland, Ohla.
POROTNI ODBOR:
rrc^adiilk: MARTIN OB REŽ AN. Box 72, Bast Mineral. Kama. I. ;»orotntk: MARTIN 6TEFANČIČ. Box 78, Franklin. Kana IL i- ro iilk • MIHAEL KLOPClC, 628 DtTBon Ave* R. F. D. L G
(Uid. Detroit, Mich.
L TRAVNI ODBOR:
Pr*d«e<1 i!k: aNTON HOČEVAB. B. F. D. No 2, Box 11%. Bridgeport O. I. cf ravni k: ANTON DEMŠAR. Box 135, Broughton. Pa. EL tii.ravnlk: PAVEL OBREGAR, Box 401!, Witt, Hi.
IiopUl na] m poilljsjo L Ujalka Ivan TelbM, P. O. Box T07, Fortat
Ottj, 1'enna.
nruAtvew* glasilo: "ALAH KABODA."
6LAS NARODA, 1. APRILA, 1 916.
Izpopolnjeno morilno orožje.
I'«>\ i dom to-verjelm* delavnosti nrmškega vojnejra /rakopluvstva ii! njejzovejra obiska nad srednjo Antrlijo. na<l središčem angleške industrij«-, s<- zopet obraeajo vse t>-i na delavnice ter zrakoplovov. < • -»v.viki s*- ne more prodreti v ta.j»;ut jaško naraslih Z»'ppt-tino-vih dflavnif. vendar niore vsuk-dor videti sila zanimive stvari.
V prvi vrsti treba ustanoviti v;i/no dejstvo, tla s»- je v zrako-plovnih delavnicah, v katerih noe in dan tlela na tisoče delavcev, vstvarila organizacija, ki omo<ro-enje. da morejo M.-da.j vsak teden postati na fronto po en ali dva zrakoplova. Komaj mine dan. ne d.i bi kuk nov Zeppelin delal po-i/kusmii voženj. Te poizkusile vožnje s*, pravi vojni manevri.
<>l>lik:i i.i obsep Zeppeliuov sta s.- nasproti prvotnim tipom zelo i/premenila. Najnovejši primerki so limono daljši od prejšnjih in nt ni vitkejši. podobni ribi: ob. gondoli visita niže. a liodni-nad obema, zdi, ila ni vee, ie pa
[da šteje nemško zračno b rodov je brez Parsifalovih zrakoplovov — mnogo nad IDO enot.
Slovenci v Italiji.
kn
tjii
V Apuliji bivajo še nasledniki nekdanjih Hrvatov, ki so menda v ir>. stoletju tja pribeža-li preti Turki in sicer v krajih l>a-i ino. Termoli. t 'ampobasso. Col-laeroec, Acquaviva, Montemitro. S. Feli *e Slavo. Zdaj so pa prišli naši Labušnjeei in drugi Kobari-ški okoličani v sosednjo deželo Kalabnjo. Ivan Lebau s Kaiuue-ira. vojak v 1'ulju. je namreč dobil sporočilo od svoje žene od ou-tii. Pisala mu je: 19. dec. 1. 1. so nas odpeljali iz K obar. Kota v avtomobilih v Videm; po dveh dne-
,-a t
dni iu dve noči po železnici, iu nastavili so nas v nekakem mestu. 4 ure za morjem. Vseh nas je 480. žen in otrok. Kje so pa drugi?.. Ali jih borno še videli in kdaj. to Hog zna! I>o<r jim daj rešitev!
Bernarda Krašovec naznanja svojemu domačemu sosedu Antonu Klanjšček, tla sc nahaja s svojim očetom Ludovikom v
Nekaj iz tehnike.
Vojaki, ki gredo na bojišče, so oblečeni v obleko, katero barva jc taka. da se le malo razločuje od ozemlja, v kai* rem se nahajajo. Čete so vsled tega skoro nevidne. sovražnik jih išče zaman, in le s pomočjo najboljših daljnogledov je možno izslediti posamezne postojanke. Zračna letala, ki so izvzemši najnovejših, rumene barve, nikakor ne spadajo v okvir te moderne vojske, ker so vsled svoje barve že v veliki daljavi dobro vidna. Na temnem, modrem ali oblačnem nebu izgledajo taka letala svetla, temna pa uasproti od solnca razsvitljenim oblakom, tako da nudijo vedno gotov cilj zasledu jočem u topništvu.
Nehote nam se vsili vprašanje, zakaj ho zrakoplovi in aeroplani prevlečeni ravno z rumenim blagom, ki je na velike daljave viden. To ima svoj posebni vzrok. Pod balonsko odejo st_j namreč nahaja plast iz gumija, in še pred štirimi leti se je domnevalo, da more le ramena barva varovati gumi pred ultravijoličnimi žarki, ki ga uničujejo. Ko se je .skušalo pred petimi leti napraviti balonsko prevleko, ki bi nadomeščala rumeno glede gumija in bila kolikor mogoče nevidna, se je pokazalo. da navaden modrozeleni ali siv plesk odgovarja le pri gotovih svitlobnih in vremenskih razmerah stavljenim zahtevam ii? ne varuje gumija pred svitlobni-mi žarki.
Pojavljali so se različni fantastični načrti, po katerih bi bilo mogoče napraviti zračna letala nevidna. Nekdo je predlagal, naj se ua spodnji strani letala pritr-iijo raznobarvne navzgor obrnjene žarnice, ki naj letalo tako raz-svitljujejo, kakor zahtevajo vsakokratne svitlobne in vremenske razmere. Ta sam na sebi duhovit načrt se seveda praktično ni dal uporabiti. Naualjni poskusi gle--le nevidnosti zračnih letal so pokazali. da mora biti zrakoplov, ki ima okroglo poldogasto obliko in >e ga pri poletu vidi od spodaj in >d strani, preoblečen s popolnoma drugačno snovjo, kakor aeroplan. katerega se pri letanju vidi pravzaprav samo od spodaj. —
Ion se je v zadnjih letih mnogo vpeljal v avtomobilski in zrako-plovski industriji. <\1oq j t- popolnoma prozoren, je upogljiv kakor celuloid, a ne gori, tak kakor gumi, bencin, beneol in voda ga ne razdeja. Celon je uporabil tudi praški inženir Adolf Tilp pri svojem sedaj iznajdenem letalu, ki ima samo eno lrilo.
Ta cnokrovnik je v višini H0U0 m s prostim očesom neviden.
V koliko s** te iznajdbe uporabljajo v sedanji svetovni voj-
ski. se ne da /. gotovostjo poveda-
iu zrakoplovu, tako da se zunaj iu vidi. iioii lole so obdane z oklo-
pom. vsa
bomb in zopet poza spuščanje zra
, Genovi. Časa dei Marini, Corso rnrn v ogromnem tru-jpridpc Qddone, No. 2.
f — Med interniranimi, ki se na-
t Lajajo v Italiji je tudi Alojz Mi-
, ima n .-i una n j po «*-st j klavi<, ž 1Z hirrskl.^ pri
Mrojmli pusk in en do d™ ni.^ Kobaridu. Med drugim piše. da
l"1".':	".T^ije z več domačimi skupaj.
— Vojni kura t dr, Anton debit rt si- nahaja v vojnem ujetništvu v Sassari na otoku Sardinija. Te dni bo prevzel dušno past irstvo med ujetniki na otoku \sinara.
ojue ujetnike, ki so bili v Šrbiji. je prevzela Italija. Povečini so vse spravili na otok Asi-nara. kateri se nahaja na severo-zahodnetu delu Sardinije ob Azi-narskem zalivu. Ouje se. da zanje še ni preslabo ne v zdravstvenem, ne v preskrbovalnem ozira. Nekaj ujetnikov so pa spravili na severoafriško obrežje; tako se je vsaj pisalo.
metanj sebne napravi
nih torpedov.
Silj;isti prednji konee novega "tij.it kaže kovinski blesk v dolžini prihlUuo petine trupa. Dejstvo .1«'. da je <{.•! pokrova m.-taliziran j _
s pomočjo Schoopsehovega posto-panja za kovinsko škropljenje. Krmila so enostavnejša iu manj-motorji znatno močnejši, kar i/luija i/ velikega hrupa.
Vojne mane verske vožnje s(> zelo zanimive. Tu se vidijo poizkusi z dimnimi plini, ki nenadoma ka-kor megleni oblaki zavijejo cel zrakoplov. Ako je še megleno vre. me. potem izgine zrakoplov na uprav tajnostmi način. Kdor ima priliko to opazovati, bo lahko ra-
zumel, da Parižani in Angleži t;-nostavno niso mogli opaziti Zep-pelinov in se z njimi borni, ee-ravno niso vozili v takih višinah, kakor se je poročalo.
Posebno zanimive so nočne vaje. Tedaj deluje zrakoplov, ki je •zlasti v ueoiesečnih nočeh docela neviden. / reflektorji in svetilnimi plini, ki za vee minut strahotno razsvetlil je jo temno atmosfero, blesketajo v raznih barvah in govore, kakor se zdi. cel jezik. ?lnogo se	o skrivnostnih no-
\ ih zračnih torpedih, ki jih Zep-pelmi že davno preizkušajo."Tli se seveda ne da ničesar opazovati. a tu in tam s«- sluti, tla gre o zelo važnem in strašnem orožju v zraku. "Najnovejši Zeppelin, ki je pred našimi oeuii absolviral po-izkusne polete, jg.jiosii številko L. Z. 95, a razen te je »e druga vrsta zrakoplovov, ki nosi označbo L. (brez Z), tako da se more soditi.
Zrakoplov mora biti prevlečen s >novjo. ki vse barve kolikor mo-goče odbija (reflektira ) : pri ae-
vili pa naprej. Vozili smo se dva	l»a morajo krila in trup
obstojati iz skrajno prozorno snovi.
Prvi ne])rostovoljni iznajditelj lake idealne snovi je bil Avstrijec 1). Sdnvarz, ki je svoj leta IS97. popolnoma iz. aluminija iz d elan zrakoplov prevlekel s tanko aluminijevo pločevino.. Ta prevleka je zadostovala vsem zahtevam, za svitlobo in zrak. — ampak odbija tudi vse barve sli-čno motnemu zrcalu v isti meri. v kateri vpadajo nanjo. Ta zrakoplov bi bil v večji višini tudi neviden. a se je žal takoj po vzletu ponesrečil. Kdina težkoea je bila pri tem ta, da je bila teža zrakoplova prevelika in je imel le majhen vzjron. torej za večje polete in vojaške namene nerabljiv.
Problem tedaj še ni bil rešen. Sele začetkom 1D11 se je po tm-dapolnih poskusih posrečila tovarni ZMetzler v Monakovem primerna prevleka za zrakoplove; iznašla je način, po katerem je mogoče prevleči navadno gumi-rano balonsko jnevlcko z aluminijevim prahom. Ta iznajdba je bila tako pomembna, da so v kratkem času prevlekli večje št«'-vilo nemških Parseval balonov in Zeppelinoveev s to aluminijevo prevleko. Prvi tak zrakoplov je bil P. L. 17 zgrajen v Bitterfel-du 1912. V zraku se je srebrno lesketal in je bil v višini 1200 m le še malo viden. Temu je sledilo več Zeppelinoveev in tudi nekaj prostih balonov. Aluminijeva prevleka ima poleg velike odbijalno-sti svetlobnih žarkov tudi to prednost. da deževnica gladko odteka in voda ob deževnem vremenu ne poveča zrakoplovne teže.
Tudi za aeroplane se je posrečilo pred tremi leti najti mesto gumirane rumenkaste neprozor-tie prevleke prozorno, upogljivo snov. takozvane emajlitne plošče. S takim aeroplanom je prvi poletel avstrijski nadporočiiik M. Blasehke na vojaškem letališču v j Dunajskem Novem mestu. Bil je to enkrovuik Kondor, ki je bil že v višini 400 do 500 m malo viden (nudi torej obstreljevalcem slab eilj). Pred kakim poldragim letom je zgTadil inženir Knubel v Mueustru euokrovnik, katerega je prevlekel z podobno, popolno-rna prozorno snovjo celon. — Ce-
Stavka na Angleškem.
London, Anglija, 81. marca. — V vladnih munieijskih tovarnah stavka sedaj dva tisoč delavcev in poročila iz Glasgowa naznanjajo, da grozi razširjenje stavke. Kljub pritisku linijskih delavskih voditeljev se je vrnilo na delo manj. kakor štiri>to slavkarjev.
Delavski član angleškega kabineta, Arthur Henderson, ima da-u».s priti v Glasgow, kjer se bo posvetoval z odborom slavkarjev.
Viado je začelo skrbeti tudi napeto razmerje v Liverpool u. kjer grozi kakih deset tisoč pristaniških delavcev s stavko.
Mirovni predlogi.
London, Anglija. 31. marca. — Poslanik (Jerard je danes izjavil, da je bilo posvetovanje med njim in državnim kancelarjem popolnoma privatnega pomena. O mirovnih ptsgojih in o mirovnih pogajanjih sploh n is va govorila nobene;
besede.	>
ti. kajti vse take dragocene iznajdbe ostanejo tajne. Vsekako j pa se gotovo UiiuiO računi, da se večjih zračnih napadov udeležuje tudi več ' nevidnih * zračnih letal.
Iz navedenega je razvidno, da so zračna letala pod gotovimi pogoji nevidna, a neslišna niso nikoli. Na podlagi tega dejstva obstojajo danes aparati, ki natančno povedo, kje v zraku se nahaja nevidno letalo. So aparati, ki ojačijo vršenje propelerjevo tako. tla se izda bližajoče se letalo, še predno ga more uho slišati. Na Francoskem so tako izboljšali te aparate, da se posreči najti kraj. kjer se nahaja nevidno letalo, in nanj nameriti topove.
Te postes d'eeoute ali "'poslušal ne štaeijc" obstojajo iz štirih mogočnih slušal, ki so tako razpored j ena, tla se dado na vsako svetovno stran in v vsakem kotu proti tlom obračati. Slušala su vsa enako obrnjena in sprejmejo vsak najmanjši glas, kr.terega potem še mikrofoni ojačijo. Opazovalec začuti letalo že v veliki oddalji, dasiravno se to nahaja visoko v zraku in celo za oblaki. Itavnota-ko je. mogoče približno dognati mesto, kjer se letalo nahaja.
Francoska metoda služi samo temu namenu, da izda bližanje sovražnega letala, v Zjedinjenih državah pa so izdelali sistem, na podlagi katerega se določi natančno kraj, oddaljenost letala ter smer. v katero mora top streljati. To se. doseže na sledeči način : Mikrofoni se postavijo na ogliščili geometrične slike, ki ima obliko trikotnika ali paralelogra-ma določene velikosti, mikrofoni se toliko časa obračajo, da se zvončni valovi pokažejo najmočnejše; iz kota in medsebojne razdalje mikrofonov se potem da lahko izračuniti kraj. kjer se nahaja letalo.
Pri navadnem načinu, ki se porablja tudi v vojni, je vsak mikrofon zvezan z velikim sluša-lom. Opazovalce, ki nosi na glavi telefonsko slušalo. obrača veliko slušalo počasi na vse strani, dokler ne zasliši ropota, katerega povzroča bližajoče se letalo, in ta ne doseže svojega maksima. Nato naznani topničarju kot. ta pa poišče na za to prirejeni tabeli smer in oddal je. kamor naj strelja.
Za zračno topništvo ni potreba tiste natančnosti, kakor za poljsko in pomorsko. Zrayno topništvo strelja navadno s šrapneli, ki vržejo pri eksploziji drobce čez eel o ploskev, tako da je glavna naloga, da eksplodira šrapnel v isti višini kakoro se nahaja letalo in kolikor mogoče blizu njega.
Mikrofoni v zvezi s slu šal i ujamejo ropot, ko je letalo še več kilometrov oddaljeno. Premikajočemu se cilju sledijo potem kakor dve oeesi. kajti s piv t en opazovalec jih zna tako obračati.
Neke vrste slušalne postaje je pred kratkim napravil nek A mori kanee v Londonu v obrambo pred Zeppelin ovci. Toliko je znano. da je število mikrofonov razvrščeno v geometrični sliki po tleh. Zvočne valove tudi tu oja-čuje poseben aparat. Kadar so mikrofoni tako razvrščeni, da vsak kaže najmočnejše glasove, so obrnjeni vsi proti eni skupni točki, ki tvori vrh stožca, potem pa je mogoče izračuniti razdalje do letala.
Vzhodna fronta.
London, Anglija. 31. marea. —-Petrograjski dopisnik nekega tukajšnjega lista poroča, da bodo začeli Nemci takoj, ko zavzamejo Verdun, z novo ofenzivo na vzhodni fronti. Rusija je prepričana, tla jo bo Anglija še pravočasno preskrbela z zadostnim vojnim mate-rijaloni. ker le na ta način ji bo mogoče zadržati nemški naval. — ,\!uiiieija. ki jo dobiva Rusija od Japonske, ne zadostuje.
Požar v tovarni za smodnik.
London, Anglija. "JI. marca. — Tukajšnja Reuterjeva agentura je dobila brzojavko, da je izbruhnil v Troisdorfu pri Kolinu v tovarni za smodnik požar. Predno so pogasili ogenj, je vee oseb zgorelo.
i
(
$1000.00 nagrade.
Zadnjih osem let se je selilo toliko Slovencev na svojo grudo, kakor ne nikdar preje. Naselbine so rasle, kakor gobe po dežju. Obljubovalo se je ljudem bogastvo, če se kupi le košček zemlje v različnih krajih. Skoro vsi preminuli poroki in odrešeniki naroda so dajali pa še posebno dobre svete, ne idi v Misouri, ker tam so žabe, kače in pa mrzlica.
Zadnje štiri leta se nisem bavil s prodajo zemlje Slo vencem, temveč jaz sem le pazno gledal nesramno reklamo in pa uspeh različnih naselbin.
Slovenec, ali ni res čudež, da so vse naselbine ostale le na papirju ter v možganah zginolih prerokov; zadnje na severu se podirajo celo s hrupom. Kajti Slovenci so bili vabljeni v kraje, kjer sploh ni mogoče živeti.
Edino v Missouri je ostala in procvila brez hrupa in reklame.
Vsak Slovenec lahko zasluži S10G0.00, ki mi pokaže 12 slovenskih kmetov v Floridi, Texas, Wisconsin in Michigan, kateri imajo obstoj vsaj tak, kot povprečno 12 slovenskih kmetov v Missouri, da se žive IZKLJUČNO !e od kmetijstva.
Slovenec, ako želiš imeti dom, tukaj si ga lahko napraviš. O tem se prepričaš lahko sam pri rojakih, ki žive že več Jet tukaj. Mi ne pridelujemo pomaranč, zelene, fig, niti ne krompirja ali kumare za $200.00 na aker, niti se ne pečaiT'0 z mlekom v velikem obsegu. Temveč mi sro za dovoli li s koruzo, pšenico, ovsem, senom, detelje, kitret nino, iirešiči, govedo, konji in mulami, pridelamo pa tudi fižol, krompir, vsakovrstne sadja in posamezniki tudi nekaj vliia, a živi se lahko dobro in pošteno. Taka je torej naša naselbina, ki ni 7 bogastvu, pač pa v pvocvita in na solidni podlagi. Pridi obiskat Slovence in dobil boš jesti kakor ne bolje v najboljšem hotelu v Ameriki in to vse domače.
Siovenec, ki želiš imeti svoj dom, na katerem je treba trdo delati, tukaj ga dobiš, Njega nikjer sirom Amerike, kolikor je meni znano. Jaz nisem agent od danes do jutri, ampak stalen posestnik in znan vsaj 50 milj naokrog.
Pridi v naše krajo in ako nočeš, ne hodi k meni, ker v Ripicxr in Butler Countiuh je precej Slovencev raztresenih. .Prepričaj se, kako so boi^i po zatrdilu ničvrednih ljudi, ?.n našel boš le polnolične rdeče otroke in ljudi, zdrave kakor kjerkoli drugje.
Dežela rabi pridne ljudi in zatG Vas ona vabi in ne jaz. Vsa ravnina je sedaj v kanalizaciji in od mlak je bedasto govorenje od bedastih ljudi, ki ne poznajo dežele.
V desetih letih od sedaj preskrbi lahko južni Missouri vsa žita. prešiče in polovico govedi za 40 miljo-nov ljudi, da ne omenjam prav nič druge pridelke.
ZejLilja se dobi tukaj primeroma poceni v valovitih krajih narejene kmetij* in v ravnini pa gozd, ker čiste ravnine nikdo ne prodaja. Jaz ne prodajam nobenemu gozda v ravnini, ampak vse izčistim, da je za orati. Pridi in izberi si kos. Plačila po dogovoru, kakor moreš izplačevati. Imam precej svoje zemlje, ki je nemorem urediti s svojimi financami. Prodam poceni in naredim kmetijo, kjer boš lahko mirno in zadovoljno živel. Pridi in poglej naše polje in pa pridelke, nikdar ti ne bo žal poznati našo deželo.
Ako pa hočeš čez noč postati premožen, potem naši kraji niso zate; če hočeš pa resnično pridobiti svoj dom s trdim delom, potem ga dobiš kakor nikjer drugje.
Zapomni si, dežela te vabi in ne jaz, jaz ne rabim tvojega denarja. Kupi sam in kjer hočeš in pridruži se nem, ker čimveč nas bo, tembolje bomo napredovali.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
) )

iJMHi

podp. društvo
"»--»■■'•'P iqijfjiig^y^iwpfggB^p^pi^qpi^^". -—■—1	ij^gjjnmBn
GLiAS NAHODA. 1. APHIIiA, 1918.
EF
! Jugoslovanska
s=====

Katol. Jedneta
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA,
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, D07 Cherry Way or box 57, Brad
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain,
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICII, El v, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik; LOUIS COSTELLO, Box 5S3, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr MARTIN 1VEC, 900 X. Chicago St., Joliet, I1L
NADZORNIKI:
MiKE ZUN1CH, 421—7th St., Joliet, 111. PETER šPEHAR, N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN A US EC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KJRŽIŠMK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN" JUSTIN. 1708 E. 28th St.. Lorain, O. JOSEPH PISIILAR, 308—Cth St., Rock Springs, Wvo. G J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, iter. 1,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAI1EK, st., od društ\a Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošilja t ve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
I z d a j i c a.
spiral Jan Klecanda.
V male in zalivu d ju, zibajoča s.* v in mlad ribič si je veselo popeval. Saj je vedel. da topli jug. ki je vel Z dobi od louibardskih bregov, be sede njeyove pesni zanese ven k tisi i mali hišici. kjer je ua vrten m dela njegova Anzioletta.
Navezoval je udiee na dolgu vr-vieo ter delal nanje va«lo. od ka t ere je pričakoval izdatnega plena krapov iti postrvi j. Vselej. kadar se je motvoz /a košek ponoril v vodo, je tlesknil s prsti in pridal k zadovoljnemu svojemu brnenju veselo popevko. Potem j«- zablod i I njegov [»ogled k mali hišiei na ob rež ju, ni Pie t m se je v očeh posve tilo, kakor kadar odseva ram solnce ob vodi Gurdskcga jezera
l>»-lo je bilo končano. Pietro ji skočil na brt-g. da bi privezal ko nec vrvice ob kol, v zemljo zabis Potem je sedel spet v barko, po teguii i/ skrinjice pod sedaloin pr g išče smokev in kos suhega kru ha. da bi povečerjal.
Pogledal jf tja v ono stran, kje um j«' bilo sol ure izgiuilo. Zasliša j' lahke korake, a ni se ozrl, videl je. dii j«' to ona. — L«' An/.io letta je znala lako lahko .stopat; je hotela svojega dragega izn
Prokleto. je siknil Pietro in zagrozi! s sklenjeno pestjo proti trdnjavi. ki se je dvigala nad Tor-bolo.
< e pride poročnik še kdaj k vam. bode mu zlo!"
" Idi vendar! Koga .strašiš!" "In gorje i tebi. draga! Ne pri-i- je gngala la hajal bi. ko bi ga ne vabila, hi-ahkih valovih l,IHvki,: AIi I'1"' *veti Lueiji ti pri-
! sejiain----" — Dekle je zadušilo
njegove besede /. vročim poljubom.
"Ali mi veruješ. Pietro:'" je vprašala oguejno nanj pogleduje.
* Verujem, toda le dokler poljubljaš!' je mrmral Pietro.
Pa k t.- bom poljubljala večno!" Znova mu je vrgla na vrat. in Pierro je veroval popolnoma. "Lahko noč, Anzioletto!*' — Dekliea j<- odskakljala in mladi ribič je o>tal tu samoten. Razgrnil je gnnj (koe) po ladjici, da bi na njem prespal noč, Pietro je bil •navajen trdnemu ležišču in mraza se ni b;d ; saj so sr nad Rivo Že ■>«*leli zidani stebri oranžerij. kri-je.-ih je po zimi. da branijo nežno
id)'e\je yd hladnih severov.. Vrhu iga je pihljal od juga topel veter. - in p redno počne zjutraj mrzli hlad v eti s tirolskih gor. bode Pietro davno že zopet na svojem j delu.
Mladi brodar je obrnil ladjico tako. da bi lažje videl k hišiei svoje Ijubiee. Njego Vpogled je blo-lil od hišice navzgor, kjer se je j dvigala kakor črn .strali mala trd-
ea. "llil si na ogledu, ljubosum-J nik.'" In ne čakaje odgovora, ga. je prijela za roki. "Pojili!"' je ve-] .lela.	j
{ "Tu, signor — ta je Pietro. naj-bolji brodnik Torbole. Pozna lago di Garda > Gardsko jezero) kakor svojo dlan. in njegova barketina leti po njem urnejenego potapljav-ka!"'
| Tujec je preletel s svojim pogledom mladega brodnika. Ril je za-| dovoljen. Pietro po postavi ni bil velik, a čokat. Na njegovem rja-jvem obličju, osvetljenem od leš-čerbe. brleče v hišiei, je bilo očitno. «la se ne plaši nevarnosti.
Ali me popelješ do Gargnana' je vprašal tujec.
"Signor plača ?''
"Kraljevski!" je odvrnil s pridušenim glasom mož.
Zdaj si je ogledal ribič svojega gosiu iu zadovoljno pokimal z glavo :
"Popeljem vas ven na kraj pekla!"'
"Dobro! Ali pri tiargnami se lista viino". se je nasmejal tujce in dodal:
"Ostanek ceste pojdeš peš!"
"Zlo je zdaj broditi, signore! \ leče silen jug. ju <*-e se veter pre-vrže. pride veiiezza. in ta j«1 hujša!"
"Mar se bojiš vode!" je vprašal mož.
"Sem i/ Torb«de. signore!" je ponosno odvrnil ribič.
"Tor-j čvrsto v ladjo! '
"Počakajte dve. tri ure. Potem bo pihal vento paoano. veter z uaših gor; pot mine umrje!"
"Za tri ure moram biti v Gar-guauii. čuješ li brodnik.'" ji- važno vprašal tujec.
"\ to dobo križajo Avstrijci od IVnaln proti Rivi!" je opominjal b rod ar.
"Mar se jih bojiš? Pojdeš okoli Novene! — Deklica, nestrpna dolgega pogajanja, se je naklonila ljubemu. "Spomni <e Salviettija" je zašepetala.
"Popeljemo se. signore; a plačilo
Tujce je molče potegnil niešee. Kazumel je. zakaj to dolgo protiv-ljenje brodarjevo. in položil mu v roko bogato nagrado. Pietru so se zaiskriic oči; bilo je zlatu. "Mille grazie '. je zamrmral.
"To je b- poioviea; ostanek v Gargnauu". je odgovoril tujec in obrnivši s.- k dekletu, ji je podal zlat. "To za tvojo skrb", iu sklo-nivši s.' k nji jo je poljubil na o-braz.
"Ne tako, signore! Anzioletta je moja nevesta", je zavidno priskočil brodar. Ali tujec, zašepetavši dekletu "ielice notte", je že ko rakal proti bregu. Pietro je izročil ljubici denarje in z nekoliko poljubi se razločil ž njo.
"Se štiri sto lir in sem tvoja", je zašepetala Anzioletta. "Felice
notte!' *
(Konec prihodnjič.)
Iskrice.
naditi ter nepričakovano objeti o«, j	Divje se je zavrtelo ribi-
zadaj.
Slišal jo je, a ni se obrnil. (Je mu jej kaziti radost ! Anzioletta s je prikradla ven k ladjici iu sko koma je bila pri dragem.
"Nezvesti!" je vzkliknila, pri-jemši ga okoli vratu iu ostro mu gledaje v oči. "Kam uhajajo tvoj-
čevo ok o. kadarkoli je obstalo na nji. Tam gore je bival s svojimi lovci avstrijski poročnik in ta je gledal za njegovim dekletom.
"Le proč odtod, proč v Rivo". je mrmral mladi brodar. "Tam bode varneje; ženske so slabotne!" In Pietro se jt- zamislil, kdaj nm
misli, da tako nepremično gledaš J bo moči. staremu Salviettu izpla-iiii Rivo?"	tčati zahtevano svoto za njegovo
"Mislim na Rivo". se je stnejaH hišico in lepo jadrnico. Naenkrat 1'ietro. "Tam je stari Salvietti. grd je bil prerušeu v svojih mislih; po kakor noč!"	'cesti od Arka je zaslišal lahek a
'Ali ima baje hčer krasno ka-: trden korak, bližajoč se hišici nje-kor dan \ je pozvedovala deklica, j gove ljubice.
zabodli svoj pogled v Pietrovo o-i Anzioletta je doslej svetila. Ča-bličjt. Njena roka se je igrala / kala je pa morda pose t a zdaj, ko nožem v pasu mladega moža. i je. po svojih besedah, šivala svat-"Pusti. Anziolettiua! Ne poznam beno obleko? Pietro se je vzravnal
njegove hčere. Ali ima lepo hišico in lično barko. Vitka je kakor go-spiea iu nese tudi proti vetru!"
"Kaj ti je za Salviettija? Hčere ti ne da in barke tudi ne!" se mu je posmehovalo dekle.
"Ali proda pač, dušica moja! Le še pet sto lir. in vse bode moje. — Salvietti hoče proč odtod, proč, doli v Piemont — iu išče kupca!''
"In zato si danes tako dolgo delal ! Hočeš naloviti za pet sto lir?'' se uiu jc smejala.
"Ne smejaj se. Anzioletta! kadar spravim nekaj, bo moral tvoj stari dodati!"
"Ne Tem, ne vem, dragi Pie-tral" je majala deklica emola&o glavico. "O&etu me je prikupil ne-kakien tignor tenente odtod in no-
v svoji ladjici ter z izbuljenim po gledom zrl k bregu. Zagledal jc moško postavo v hišnih durih : bro-lar ni mogel spoznati, kdo bi bil, ali slutil je, da poročnik.
Pietro je segel po nož ter sc kakor mačka kradel po bregu. Cul jc j glasove; dekle je govorilo s tujcem, Brodar se je svobodneje od dahnil: rii bil to poročnik, kajti nočni potnik je govoril čisto las-eino.
Naglo je stopilo dekle od hiše in položivši roke k ustom, zaklicalo tiho:
"Pietro!"
"Anzioletta!" jc zašepetal pol glasno ribič ter skokoma bi ob de t kletu.
°h 8anU madonna! Kako si
N ekdo je zapisal v album nekega zdravnika: — Ne samo jaz, ampak tudi več drugih je odšlo od
vas ozdravljenih---— od misli,
da vi znate zdraviti.
Ljudje so veliko bolj srečni oil zavisti drugih kot od svoje lastne zadovoljuosti.
Zelje
se ponavadi tedaj poslove od vas. ko se imajo izpolniti.
Ljubezen j«- tudi šport: atletika srca !
#
Dokler nimajo ljudje pojma o
sreči, so ponavadi najbolj srečni
«
Kdor
nima sovražnikov, je zelo
brezpomemben človek.
*
Prej pripraviš deset modrijanov k govorjenju kot enega norca k
molku.	_
#
Ze veliko jih je postalo kratko-idnih. ker so preveč prebirali knji-go življenja.
Peč, v kateri smo sežgali naše stare ljubavuc pesmi, je kremato-
rij naše mladosti.
•
Največja nesreča za starost je gotovo ona, če postane človek plešast pod črepinjo.
*
Nekateri trgovci prodajajo svo-pe blago tako poceni, da morajo biti bogati.
Leta in leta nam je lahko kdo ua poti, nc da bi tega opazili.
i Ko se ljudje trkajo na svoj zna
Ne danes me pa ne boste. Danes je prvi april!
Ne boš me; Jaka, jaz vem, da ni ničesar pod tem starim klobukom. Kvečjem prvi april!
Huhahii. — Ničvreden papir v listnici! Ne bom ga pobral ne!
Ne boš
iiU
Ne hvala, nc kadim, me nalimal ne !
Oh, zidarji so pa rcs hadotnu&ni ljudje. — Kriče, da naj se umaknem, da bo nekaj padlo uspe! — Ali mislite, da ne ?w, da je danes 1. april t - . t -:____-i -
Ploooek.
*_Ik«
;j Pogled na oni svet.
j Ob pol desetih dopoldne je dobila naša stotnija ukaz, da ima-* mo oditi ob eni uri z ogljem k postojanki.... stotnije. Ukaz je u-L kaz! Zato železje na noge in kavo v želodec ter še posebej v Čutaro. Točno ob eni uri je odšla četa 75 mož. oborožena s planinskimi palicami, na odločeno mesto. Spredaj za vodnika dva podčastnika. ki sta že večkrat hodila po tem potu.
Najprej smo prekoračili ozko j dolino, potem smo hodili po grob-j Iji. ki jo je mogoče zmagati le s j železjcm na nogah in v kateri si: je odbral strugo šumeč hudour-j nik. Srečno smo premagali prvo J oviro; pred nami se je vlekel dolg in neizmerno pust rov. Na levi in desni so se polagoma napenjala gorska rebra.
Praznično je bilo vse na okrog, vse mirilo, noben ptič. noben klas ni motil vladajoče tišine. Ponosno so se dvigali skalni velikani v sinji zrak. Brez miru iu počitka je spela naša četa dalje mimo starinskih žag. ki so spominjale na srednji vek.
Ustavili smo se: na levi ob polu sta stala dva kadeča s»* kupa. ki sta nehote spominjala ognje-S nikov. le da s»- je v teh kopah unsto žareče lav»* kuhalo gorlji-j vo oglje.
Vsakdo jt- dobil svoj d<-l< ž. >t ga naložil v šot orno rjuho la dalj'-! Prišli smo do kolib s znamenjem Rdečeg a križa — do prv»-pomožne postaje ranjenim iu bolnim junakom, ki navzlic zimskim neurjem ne poznajo truda in s<-ne boje napora, da zabranijo laškemu izdajalcu pristop v našo domovino.
Prispeli smo na majhno planoto. Sredi med visokimi gorami v krasni legi so napravili majhno pokopališče, na katerem že spi nekaj junakov. Vse nam se je storilo milo ob pogledu na t<• grobove. Malo srno se počili, pokrepilij se s požirkom črne kave in odšli dalje.
Videle nO s«- že postojanke in I razločila zvita cesta, pripravna še za tovorne živali, ki se je vila lia višino. Neumorno smo se pehali dalje. Sreča val i so nas možje, vračajoči se iz postojank. Obličje jim je izražalo zadovoljnost iu podjetnost. Solnee se je skrilo in leden veter nam j«* gnal sneženo pšeno v obraz. Z vrhov se je razgrinjala po nižinah gosta megla iu zakrivala vse z lieprcdoruo o- i dejo.
Moštvu je lil znoj s čela, ne toliko zbok napora kakor radi na-letujočega snega, ki je oviral ho- 1 jo. Liki kača se je vila naša četa počasi kvišku, postala tupatam iu si odehnila. Hotel je marsikdo na- ,
nravi t i nožirek iv mitnre n n:i. :
mesto kave je bila v nji — ledena kepa.
Naposled smo prispeli na spodnji rob k steni, odtod dalje nas je akal najhujši napor. Le ozka stez adrži navzgor, samo posamič je mogoče plezati kvišku. V kratkih ovinkih se je vila steza po robu in dospeli smo na višek, na mesto, kamor smo morali. Srečno smo premagali še poslednjo oviro, a potem smo se zbrali na vrhu. da bi prišli v krdelu k . . . . stotniji. Ledenooster veter nam je žvižgal okrog ušes in nas je bil z bodiča-l jstim snegom po obrazu. Gosta j megla se je zagrinjala okolo lu-,či. ki nam je sijala naproti iz kri-! tja. da je migljala pred nami ka-jkor vešča.
i Dospeli smo do kritja. Tu je' pristopil k nam podčastnik, ki 'je imel službo, iu nam razodel, da moramo nesti oglje še na dosti, višji hrib. kamor se sicer pride v , treh. a v takem vremenu komaj v štirih urah.
Podčastnik, ki j<- poznal pot. j«-: šel z nami za vodnika. Iirez glasu se je vila naša četa dalje. Marsikdo j«- i/.tuolil natihoma mo-' litvico. oči pa skrbno upiral v! vodnika, da ne bi zgrešit smeri v nepredorui temi.
Zdajci s«- je ustavila vsa kara ! ivana. Stekel sem naprej, da bi vi-, : del. kako ovira se j«- pojavila. [In kuj sem videl.'
Belo. čudovito, premikajočo s<* postavo v vihrajočem plašču in j malo bolj zadaj temno s»-n«-o. Na i uho pa mi je bila — vsaj zdelo j se mi j»- — nebešsa godba.
Zašli smo bili in v temi dospeli• do izpostavljen*- prednje straže.! kjer nas je stražnik v snežnem | plašču opozoril na zmoto. Ta sli-ka: straža v belem plašču, ki jej kakor duh slonela na oblaku. — kritje v ozadju — iz katerega je I pritajeno zvenelo eitranje, sieer j pa grobna tišina - mislil sem. da sem na onem svetu.
Za vedno ni i ostane v spominu t jt prizor. Potem smo se vrnili in na višje povelje smo sinili odložiti oglje pri----stotniji. ker ti i
bilo misliti, da bi bilo možno priti v takem vremenu na označeni hrib. Gora kamenja se nam je odvalila od srca. ko smo mogli misliti na vrnitev.
Srečno smo prišli preko najnevarnejših mest in dospeli v dolino, čeprav je marsikdo v temi prevrnil kozolec. 1*0 mnogour-nein potu so se prikazala naša stanovanja. In gotovo jo nam vsem burne je plalo srce ob misli, da nas čaka gorko zavetje ter — vroč čaj.
Brez nezgode, in v polnem številu smo prišli domov, eaj nam je i dišal izborilo in kmalu je pričalo krepko smrčanje o blagodejnem snu in ljubeznjivih sanjah. Tudi jaz sem ugasnil svečo in skoro sanjal o ljubem domu.
Zdravstvo.
Trganje in udnica.
Na petih kvartih kropa kuhaj j pol ure klobuk mravljinčjih jajc, klobuk bezgovega ljub ju in klobuk brezovega listja. Ko zlije.Š v kopanjo. prilij kolikor je treba za jkopelj gorke vode. Bolnik naj se koplje tako gorko. kolikor more prenesti. Tačas pristavi posteljo.' koe in mrzlo vod o. Holnik na) bo kakih 1"> minut v kopel j i: tla se j ne ohladi voda. ji ji^ treba prili-vati gorke. Ko stopi iz kopelji, ga polij mahoma /. mrzlo vodo, zavij v koe, spravi v posteljo, odeni ga j dobro, da se izpoti. Predno Vsta-; ne, se mora dobro obrisati in otre-. ti po životu. — Če se drži bolečina bolj v nogah, naredi kopel j ali sopar za noge. Marsikdo se prehladi. kadar sede na sopar ali si koplje noge. ker si ne zavije života in se greje na eni strani, na drugi pa hladi. Človek, ki drži noge na soparni ali v gorki vodi, mora biti v«-s zavit oil glave do nog. < >ki-oir škitfa in kolen pregrni debelo ogrinjal ko. da ne more sopar ven. Kadar je bolnik rosan od potu. ga spravi urno v posteljo in zavij.
Na Krasu.
ln zgodilo s. j,- oni --a-, da jej zapadel na kraških hrdih sneg pol metra iu čez. Uili smo veseli, k»-i-| ga že nismo dolgo videli, in da s.- j to enakomerno vrem»- izprv- j meni.
Pa bila je tisti čas vojska v deželi. Najstarejši ate v vasi ni — pomnil še take jM tako blizu. Vsem so trepetala srca. kaj se zgodi z njimi iu z domovi, kaj v deželo. Prišli .so vojaki v vas i7 vseh vetrov monarhij«-1, in ravno ko je sneg zapadel, je bil v t » j vasi domači polk. Sovražnika so naši pridni vojaki takrat pretepli in vaščanom so s*- srca pomirila.
Sneg je pa naletaval še vedno in nikakor ni hotel nehati. Vojaki, ki so bili še vedno v vasi. da bi šli na pomoč, če l»i hotel biti so vrag obesten. so morali skrbeti za r»*d in snago po celi vasi. Pa zakaj bi ne: to jim je bila le zabava. da se le ot hI ah ne j o vodnega ekserciranja. Vsaj jih je bilo toliko, da še cela vas v prejšnjih, boljših letih z živino vretf ni štela toliko glav, kot danes šteje naša vas — vojakov.
Za šalo so naredili liajkrasnejši red, kadar je bilo za to povelje izdano, in tako tudi danes, ko se je sneg končno premislil naleta-vati. Vsaka vojaška roka zagrabi za metlo, lopato, grablje, lopar, iu cela vas ter še pot en kilometer daleč je bila očiščena snega eno dopoldne z lahkoto. Pa ne
: "
i samo očiščena je bila vas, ampak tudi olepšana.
Šel je popoldne poveljnik stotnije skozi vas, in kaj zapazi?
Na obeli straneh ceste, na voglih. v kotičkih stoje snežene piramide, visoke kot hiše, stoje kipi z različnimi obrazi. Pred glav-! nim vaškim vhodom stoji mogo-čen kip boginje vojske s "feld-abcajhnom", dalje jc videti orjaški kip s cesarsko glavo, nato avstrijskega vojskovodje. Poleg teh največjih je še mnogo drugih, ki so pa seveda manjše vrednosti.
Kompanijski poveljnik je pohvalil pridne vojake in je dejal, da se vas sedaj ne razločuje od [mesta in da je takoreko podobna mali državici, ker je vse tako krasno urejeno v nji.
ln šli so le počitku vojaki. Pri Janškovi Mici so bili takrat tudi vojaki na podstrešju: druzega prostora ni imela, a še tega je : morala oddati, tlasi je neštetokrat pravila vojaškim predstojnikom o netrdnosti stropa. Ker ni hotela i oblast odnehati, se je pa v resnici pripetila to noč nesreča.
Spravljali so se spat 111 za večerno molitev so zapeli eno kora.j-žno in končno so hoteli tudi lieka-teri. malo vinjeni, poskočiti, da-nj je bilo malo prostora in pri slabi* brleči Inči. Pa vendar!
Korajža velja!---Kar zah-
rešči pod nogami, in edcu najve-selcjših je izginil v brezdno. dru-igi si j se komaj obdržali ua pod-strešju.
I*a bi! je krohot nastal. Vsi, ki ! so že napol spali, so častitali. da s.- mu j., ta "špas" tako imenit-1110 posivčil. a ostali so natiho ki-hali in kleli, da ni miru. Luknja, pr- pad j.- imel svoje dno. Mož jc pad.-l namreč skoirt strop v sobo, kj< !" .}•■ že spala .Tanškova Mica, in sieer ravno na posteljo. Joj, to vam ni za popi-ati. koliko smeha so ti ubogi vojaki to noč zaužili! Bilo je ž'1 pozno v noč, a ljudstv o s.- š.. nI pomirilo, da je moralo priti oko čuvaja, inšpek-eijon. ki vse razgrajače popiše in Mieo ter jim zapove prihodnji dan k raportu.
\ » liko s»- j,' govorilo po raportu iu mnogo se je govorilo o Mi-'•i. o stropu in smeh je vsakogar posilil. Doseglo se seveda ni uie. a vojaki so v kratkem zapustili podstrešje Janškove Mice in Mica se bo pa do smrti spominjala one noči. ..
EDINI SLOVENSKI SALOON ▼ Duluth, Minn.
Rojakom Slovencem naznanjam, da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na desni »trani W. Michigan St. štev. 413 Za obilen posest se priporočani. _JOS. SCHABABON.
Rojaki, naročite se na "Glas Naroda", edini slovenski dnevnik v Ameriki!
1. april.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
GLAS NAHODA) 1. APRILA, 1918, ^ "
__ KRANJSKO.
Padla na bojišču. Na ruskem bojišču je padel Fran Pod logar.
1 vrli mladenič i/, dolske župnije. .Mladi France je bil med najmlajšimi vojaki pri 17. pešpolku. Silno hud udarec je bila njegova smrt za v ne domače, zlasti za starišc.— Padel je Fran Nemec. Kakor da bi bil slutil svojo bližnjo smrt. Decembra meseca je pisal svoji materi v Dob pri Domžalah: "Ne žalujte preveč ja menoj! C'e bo božja volja, pridem domov; če mi je pa liog namenil, da bom moral diiti svoje mlado, cvetoče življenje za domovino, se pa vidiva tam gor, kjer bo vedno mir. Sedaj pa Vam podam svojo desno roko v slovo m Vain zakličem: Z Uogom! Z Bogom! Na svidenje nad zvez-* dami!" Preteklo je samo par tednov. ko dobi mati pismo, pisano s tujo roko, ki ji naznani, da se je Francetova slutnja uresničila.
Rešen. Z italijanskega bojišča piše vojak J. Š. v Ljubljano sle-deče: Komaj sem se vrnil i/, dopusta. pa bi bil kmalu nesrečen. Puško mi je {K>poluom& razbilo, glavo imam malo ranjeno, živ sem pa le še ostal.
V ruskem ujetništvu se nahaja Ivo Trdina iz Škofje Luke št. Na karti je podpisaa tudi Blaž Potočnik iz S.le-Podbliee. — Na liusk-m je i jet Alojzij Lemut s <.'ola ]»i i Vipavi. Oglasil se je šele prvič te dni in piše, da še ni preveč slabo. Ž'-no prosi, naj mu kaj pošlje, pa rla naj moli zanj s svojimi otroeiei. da bi Hog odvzel to strašno žrtvovanje in podelil ljubi mir. - Po 1 ."»mesečnem presledku se je iz ruskega ujetništva drugi'* oglasil Anton Pevec, doma iz Smart na pri Litiji. Dopisnica je romala 10 tednov. Pozdravlja vse znance. Naslov; Vojennoplen-nyj Anton Pevec, Novo-Nikola-ji-\sk, guber&ija Tomsk, Russia.
Na konju črnogorskega kralja.
Ko so Avstrijci zasedli goro Lov-čen. je zasijal žarek veselega upanja tudi vojakom, ki so bili v črnogorskem ujetništvu. Med njimi je bil tudi Slovenec Fran Pikon z Dobrave. Ob potopu ladje "Zenta" si j«? rešil življenje s tem, da je plaval 1<NI ur daleč po
morju do črnogorske obale. Tu je bil pridržan kot ujetnik. Ko so Črnogorci bezali z Loveena, so zasedli on in še dva drujra tovariša konje črnogorskega kralja v Pod-goriei in be žali v noči proti Oti-njil. kjer so bili že avstrijski vojaki. Konje so izročili poveljniku. Pikon jc prišel v Pulj in dobil 14duevni dopust.
Pogrešata se. Nobenega sporočila ni o vojaku J. Iieglerju, ki je služil pri lovskem bataljonu štev.
Po njem poizveduje župnišee Mirna peč na Doleujskem. — Po vojaku Dominiku Gecu, ki «e je boril na ruskem bojišču pri oddelku strojnih pušk, poizveduje njegov brat potom ljubljanskih listov
Novi vpoklici. Domobransko dopolnilno poveljstvo v Ljubljani naznanja: Zupani in občinski svetovalci, ki so bili pri naknadnem prebiraju dne in 2*». januarja P.)Iti potrjeni, morajo takoj odriniti v vojaško službovauje. če niso bili medtem oproisčeni. Vpoklic se posameznim osebam ne bo dostavil.
List za slevenske vojake. V
1 Jubljauii je pričel izhajati list. namenjen posebej slovenskim možem in fantom nu bojii-u. Ime mu je: "Pozdrav iz domovine*'. List ima namen, nuditi vojakom boil rila, razvedrila in tolažbo v njihovi službi. Na bojišče in v bol-iiMiiv«' se pošilja list v večjih množinah zastonj. Kdor ^ra hoče naročiti posebej na svoj naslov, /naša naročnina za četrt leta 50 v.
Izpred sedišča. Okrajno :>odišče v Škof j i Loki je razpravljalo v navzočnosti državnega pravd nika Luzuarja o obtožbi Marije Starman. katero je dvignil javni zasebni obtožite!j zoper obtoženko, in sicer zaradi navijanja cen, ter je jmj predlogu, stavljenem po ob-tožitelju, naj se kaznuje, razsodilo tako-le: Olitoženka je kriva, da je v zadnjem času od vojakov kupljeni komisni kruh prodajala svojim gostom v koscih, tehtajo-eili po 9 dkg. za visoko ceno po 10 vin. da je torej, izrabljajoč izredne, z vojnim stanjem povzfoče-ne razmere, za neobhodno potrebne reči zahtevala očitno čezmerne cene. S tem je zagrešila prestopek j navijanja cen po § 14. cesarske nared-be z dne 7. avgusta 1915 in se obsoja v 30 K globe, v shičaju neizterljivosti pa na 3 dni zapora, ter v povračilo stroškov kazen-.
je izdal dežoini predsednik za Kranjsko; za vsako osebo je določeno lilo gramov kruha na dan. V veljavo je stopil ta ukaz 20. febr. | Odlikovanci. Cesar je podelil državnemu uraduištvu približno loOO odlikovanj zaradi zaslug v sedanji vojni. Na Kranjskem so ! med drugimi bili odlikovani: Namestnik deželnega predsednika, dvorni svetnik Rudolf grof Clio-rinskv (komtnrui križ Franc-Jo-! /X t'ovega reda z zvezdo) : predsed-I nik deželnega sodišča v Ljubljani Adolf Eisner in vodja rudarskega ravnateljstva v Idriji dvorni svetnik Jožef Billek (vitežki križ Leo-poldovega reda) : okrajni glavar Karol Ekel v Logatcu, okr. zdravnik v Ljubljani dr. Pregel, okr. glavar v Kranju Fran Schitnik.' državni pravdnik dr. E. Pa j nič v j Ljubljani, profesorji Lcderhas, Jeraj in Virbnik (vitežki križec Frane-Jožefovcga redil). ^Lnogo uradnikov je dobilo zaslužne križce in odlikovanja k naslovom dvornega. cesarskega ali vladne-, ga svetnika.
Odlikovanje delavca. Rezale u tobaka v ljubljanski tobačui to-' varni Lavrenciju Paloveu je podelil cesar srebrni zaslužni križec J Palovec že nad 40 let izvršuje, svojo službo v omenjeni tovarni.'
Na tifusu je umrl v št. Petru' pri Novem mestu ondotni organist in cerkveni k Fran Rak. To je druga žrtev epidemije.
Pogreb. V Šinkovem turnu pri Vodieah so pokopali t- dni umrlega. vpokojenega župnika Janeza Tavčarja. Star je bil 7-'i let. Zelo skromni gospod je bil vnet poseb-j no za lepo cerkveno petje. Duma je bil v P od gori, župnije staro-oseliške.
Zadnji potres dne i?. februarja se je močno čutil zlasti na Gorenjskem.
Slučaji pasje stekline so se zadnji čas večkrat pojavljali. V Ljubljani so izdam- stroge naredbe za lastnike psov. Vsak do mora sumljivo žival takoj odstraniti, naj se nahaja kjerkoli.
Odstopil je od županstva občine j Trebeljevo, ki oI>sega župnije Prežgan je, Janče in Stango, župan Jožef Gale. Celih 2'I let je kot župan neumorno deloval v blagor
občine. Bil je .silno vesten na ko-^ rist občine, tako da ga bo občina težko pogn-šala. Bolezen ga je prisilila, da je odložil župansko čast. Za župana jc sedaj izvoljen Anton Št m m bel j. ugleden posestnik iz Velikega Trebeljevega.
ŠTAJERSKO.
V ruskem ujetništvu. Zanimivo pismo iz ni.skega ujetništva (Selo Nov oje Kačejko, sizran^kij ujezd, simbirska gubernija). pisano dn» 8. novembra 1915, je poslal Rudolf Rantaša svoji ženi, doma pri Kapeli, ki že dolge mesece nič ni vedela za usodo svojega moža. Pismo se »lasi: V začetku pisanja Vas vse vkup z daljnega Ruskega lepo pozdravljam, če ste še živi. Naznanjam Vam, da sem zdrav in da se mi ne godi preslabo. Sem pri precej dobrem gospodarju že pet mesecev. Ime. mu je Vasilij Grigorovič Cermošenko. Morda še ostanem pri njem čez zimo. Imam dosti jela in dela, samo pijače ni kakor pri Vas. ker je po celi Tiu-i.-ji prepovedana. Belega kruha in zvare imam dovolj. Črnega kruha še nisem videl tukaj. Vedno jemo samo lep pšeuični kruh in vsak dan razven petka kurje ali račje meso. Teh živali je tu vse polno. Ljuba Žena! Od Tebe nisem dobil Še nobenega poročila. Morebiti tudi Ti od mene ne, zato ne veš. kani bi mi pisaila. Lahko me imaš že /.a mrtvega. Ali jaz še živim, kako. Ti vsega ne morem in no smem pisati. Če nam ljubi Bog da zdravje, bomo se že veseli videli. Takrat Ti povem, kolikokrat sem Ti že pisal in vse drugo. Dozdaj sem pisal samo karte, za pisma nisem imel denarja. Sedaj pa mi je plačal gospodar za vsak mesec 4 rublje. Nakupil si bom, kar uaj-bolj potrebujem za zimo, da ne zmrznem. Mrzlo je tu, da bi lahko hnel ka r dva kožuha. Preko ušes j moram nositi kosmato kapo, da mi ne ozebeta. Ljubi mi domači,' kako hudo in dolgočasno mi je po Vas, odkar sem Vas moral zapustiti in oditi na bojišče, kjer sem J bil tako nesrečen, da sem zdaj vj ujetništvu, kjer nič ne vem. ali ste So živi in zdravi in kako se Vam kaj godi. Ni mi tu preslabo.1 a zadovoljeu nisem. Mučno je življenje ujetnika, pozna ga le, kdor ga je sam izkusil. Srečna ura, kadar bom rošeo. Ujetništvo mi dela sive lase, misli malo da mi glavo no razbijajo. Utrujen som od tega, da m W bedi, a spati, m -
rem. Cele noči premišljujem, kako je kaj pri Vas doma in kako tu. AJi ste zmlatili? Jaz sem tu pomagal mlatiti in sjati. Ali je I doma meni kdo posjalAli še živi kdo, ali je vse pomrlo? Ali je še kdo za delo, ali so vse pobrali k vojakom i Kako je kaj z jabolka-mi, kako /. goricami, ali ste kaj nabrali, ali se je vse posmodilo O vsaki stvari premišljujem iu se vprašujem, kdaj bo prišel čas, da se vrnem. Vsaka stvar hrepeni po svojem domovju. Ljube ptičiee se. ko pomine zima, vrnejo. Škoda, da nimam peruti, da bi poletel k Vam. Ne morem razodeti, kaka čustva imam. A potrpeti moram, da pride čas, ki ga vsi v ujetništvu željno pričakujemo. Bog, v Tebe imam zaupanje, da še vidim svoj rojstni kraj. Ljuba žena. ka-| kor sem Ti pisal že večkrat, delaj kolikor moreš. Jaz Ti zdaj ne ino-j rem biti na pomoč. Sklenem svoje Slabo pisanje. Zdaj veš. ako ga do-! biš, da sem še živ. da ne storiš, kakor tukaj nekatere Rusinje; omožile so se, zdaj pa prihajajo pisma, da možje še živijo, in sicer tudi v ujetništvu kot jaz. Še enkrat pozdrav vsem Vašim in našim, sosedom in pa Tebi. Tvoj mož in oče otrok, ujetnik na Ruskem, Rudolf Rantaša. — Lsti dan, kot to pismo, je dospela karta, pisana « dva meseca pozneje.	|
V vojnem ujetništvu. Mariborskemu nadškofu je došla od 22. januarja 1916 datirana vest, da se ; nahaja bivši nemški pridigar v <V!ju, vojni kurat dr. Anton Je-' liart. ki je bil ujet v Srbiji, živ in' zdrav v Sassari na Sardiniji in da bo čez nekaj dni prevzel dušo-skrbje za avstrijske ujetnike na: bližnjem otoku Asiuara. Od 22.1 januarja naprej sme zopet redno maše vati.
Pogrešata se Ivan l^odnik, ki je služil pri 17. pešpolku, 12. stot-j niji, Ln njegov brat Ferdinand, kij je bil pri 26. pešpolku pri deljen pionirskemu oddelku. Po njiju poizveduje njuna mati Neža Prodnik v Solčavi.
51 odvetnikov je bilo poklicanih v vojaško službo ml počet ka , vojne do zadnjega decembra 1915 samo na Spodnjem Štajerskem.
Morajo v vojaško službo. Iz < i rade a se poroča; Župani in ob-eiuski .svetovalci, ki .so bili pri i naknadnem prebiranja potrjeni. ,
so morali due 21. febr. odriniti v . vojaško službovanje, če niso bili medtem oproščeni. — Spodnješta- ; jerski či-novojniki. ki niso dode-l ljeui deželni brambl in so bili po-j zv.'ini 21. febr. k okrajnemu do- • polnilnemu poveljstvu v Mariboru so se morali predstaviti v IIo-čali m ne v Mariboru.
Nov vojni kurat. Anton Peršuh, kaplan v Dolu pri Hrastniku, je imenovan za vojnega kurata v rezervi.
Duhovniške vesti. Župnijo Sv. Vid na Planini je dobil Jernej Vurkelc, župnik v Dobjem. Župnijo Got ovije je dobil Robert Va-elavik, župnik pri Sv. Jederti nad Laškim. Kaplan Anton Bratkovičl je iz Zibike prestavljen na Ponikvo ob juž. žei.
Velikega soma so potegnili iz Drave pri Ptuju. Riba je najbrže prišla iz Donave in je tehtala 48 kiiogramo\. Dolga je bila 2 metra.
KOROŠKO.
Plazovi zasuli vojake. Stotnik Sporer jc sjioročil nekemu koroškemu župniku, da t>o nekaj vojakov presenetili plazovi. Xa pomoč poslano moštvo pa so Italijani napadali in obstreljevali, žal ne brez uspeha. Slovenski vojaki so pa kljub temu vršili samaritansko delo in rešili vse zasute može, razen enega.
PRIMORSKO.
Župnik — žrtev italijanske granate. V petek 11. februarja zvečer je neka sovražna granata smrtno ranila v njegovem župni-šču pri Sv. Luciji ob Soči župnika Fabianija. Nezavestnega so prepeljali v bližnjo vojaško bolnišnico, a ni bilo več nobene rešitve. Še tisto noč je izdahnil svojo du-! šo. Župnik Fabian i ob času izbruha vojne ni(hotel zapustiti svoje župnije, ampak je prostovoljno vstrajal med svojimi župljani tam j doli v tako kruto in ljuto obstreljevani Sv. Luciji. Mnogi in mnogi so se čudili, celo častniki, da je župnik Fabiani tako junaško vstrajal med svojimi občinami. Toliko in toliko mesecev že sipa jo italijanski topovi svoje razdeju-joče krogle na prijazno Sv. Lucijo, a^ on je le vstrajal med župljani. Župnik Fabiani jo rekel večkrat: "Dokler so ljudje tu, ostanem tudi še jaz; ljudi ne pustim' samih.'' Svojim ljudem je oetalj zvest do smrti. Razbilo ma je cerkev, priredil je farovž za cerkev, j Dal je svojo ktet Svj^smtmm
na razpolago, da so se zatekali u-bogi vaščani pred smrtonosnimi granatami vanjo. Poškodovalo mu ■je večkrat stanovanje, a on je o-stal, vstrajal v sovražnem ognju, sedaj pa je padel kot prostovo-ljee-junak. Ravno pred par dnevi je pravil B., ki je pred kratkim obiskal pokojnega, nekemu poročevalcu. da bo dobil župnik Fabiani vojaško odlikovanje za svojo hrabrost. No, sedaj mu gu že ni treba več.
HRVATSKO.
Grof Pejačevic, bivši hrvatski minister, ki se je nahajal ves čas. odkar se je pričela vojna, v frau-coskem ujetništvu, je bil sedaj zamenjan in se je vrnil te dni v svojo domovino. Pripoveduje, da je na Francoskem vse razpoloženo za mir. da pa Anglija ne miruje in lira svoje zaveznike v mtdalj-no bojevanje.
Umetnik na fronti. K. Frangeš-Mihanovič, znameniti hrvatski ki- ' par. je bil s profesorjem Ivekovi- ; čem že drugič na jugozapadnem , bojišču. Po zahtevi hrvatskih ( mest, ki so vojskovodjo generala j Svetozarja lioroeviča izvolila za ^ častnega meščana, j" izdelal reliefno doprsno podobo * Boroeviče-' vo v naravni velikosti. Podal se ] je s svojim tovarišem tudi v Go-j rico. kjer si je ogledal pobliže vo- ( jaško življenje, transporte, podr- , ije in na stotine pisanih slik. ki ( jih nudi vojni čas ob fronti. j
Iščem svojega, prijatelja JOITNA ( GAŠPEIIŠIC. Doma je iz Pre-j ma na Notranjskem. Nadalje želim izvedeti za naslov svojih j dveh bratov ANTONA in FRANA SIRCE L. Vsem trem imam poročati nekaj važnega, zato prosim, da se mi javijo, ali pa če kdo ve za njih naslov, da mi blagovoli naznaniti. — Ivana Sireel. sedaj omožeiia Klimp, j S04 \V. Tuse Ave., Barberton, ! Ohio._(31-3—3-4) I
NAZNANILO IN PRIFORO~ ČILO.
Slavnemu občinstvu v Wauke-
?anu in North Chicagi, III., s tem
vljudno naznanjam, tla sem otvo- i
•il krojač n ieo na .S^s 10. cesti v l
IVaukeganu. Izdelujem obleke po \
lizki ceni. Lo je od $lo.<)0 jiajtivj. ]
• istim in pojiravijam tudi stare J
jbieke. Za liC-no delo in dobro lila- 1
l
»o janieuu.
ANTON GOIUSEK, rKs-lOth St.. Wail ke ga il. TU. • t, 1-4—i)
—--i
Sv je je moj oče JANEZ BECAJ.' ' Doma jc i z vasi Remenee. ]«o- < šta Begunje pri Cerknici, No- < tranjsko. Pred tremi leti je bil < v šumi v Miehigauu. Kje se .se- * daj nahaja, mi ni znano. Pro- < sim cenjene rojake, ako je ko- < mu znan njegov naslov, da ga , mi naznaui, ali pa naj se sam < oglasi svoji hčeri: Angela Be- , čaj. 13S6 E. 43. St., Cleveland, ( Ohio.____(30-3—1-4) ,
Gospa Katarina Šafar iz vasi Selo 1 št. 4. pošta Osekiiea pri Kulpi, ' išče svoje tri sinove GAŠPERA. ' PAVLuV iu ^IIŠKA Š^VFAE. < Poročati jim ima več važnega, * zato jih prosi, da se javijo in < morda svoji skrbni materi vsak < po svoji možnosti tudi pomaga- < jo. Gašper je bil svojeeasuo v , Shingletoii, Mich. Pri nas je < zanj pismo, katero mu pošlje- , mo, ako aa javi na upravništvo , Glas Naroda. Sšl* Cortlandt St.. „ New York City. (30^—1-4)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v državi -ILLINOIS naznanjamo, da jih bo < v kratkem obiskal naš potovalni < zastopnik
^^^^ I
Br - . ■ H
im «|||
Mr. FRANK MEH,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino na naš list, knjige in druge v našo stroko spadajoče posle ter izdajati pravoveljavna potrdila, vsled česar, ga rojakom naj-topleje priporočamo.
Upravništvo Glas Naroda.
Za wrtiiuo mino? al odforor* m m npnvalltTo m mdnOtro,
Rad bi izvedel za svojega brata ALOJZIJA MOŽINA, doma iz Novega mesta na Dolenjskem. Pred tremi leti je bil v New Yorku. Prosim, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Stanley Možinn. 2739 Hamlin. Chicago, 111. (30-3—1-4)
POZOR!~
Za ure, verižice, prstane ter
raznovrstno zlatnino in srebr.iino
obrnite se name. Prodajam tudi Columbia grafofone in slovenske ter drugojezične plošče. Pišite po cenik!
ANTON J. TER BOVEC, P. O. Box 1,_Cicero, 111.!
Važno za priseljence! 1
Državni delavski department) Združenih držav je odprl svoj urad na 240 E. 79." St., med 2. inl ■i. Ave. v New Yorku. Urad je! odprt vsak dan od osmih dopol-| 3ne do osmih zvečer, ob nedeljah j in praznikih pa od desete ure do-! poldne pa do opoldne.
Namen tega urada je, nuditi' naseljencem nasvet, pouk in po-j moč, in sicer vse brezplačno. : Ta urad je obenem tudi posre-l iovalnica za delo in deluje sporazumno in v zvezi z delavskim iepartmentom Združenih držav. !
Za storjene usluge ni treba pla-i-cvati nikakih pristojbin. Pišite ali pa pridite osebno! (lx v t)
vvnnni
POZOR ROJAKI!
Ntjope^nije mazilo M žensk« la»e, kakor todl :a možice brke io brado. Od t etra mazila zrastejo t >tib tednih krapni tr<»«ti in dolgi taaje kakor tudi noikim krasni brki in brada in nebodo odpadali in »aiveli. ltevmatizcm. kosti bel ali trjranje v rokab,
lasoh in t krif u. v o»mih dneh popolnoma ozdra-
rim, rane, opekline, bule, ture. kraste in grinte, >otn« no^e. kurje očesa, ozebline v par dneb popolnoma udstranim. Kedor bi moje zdravila bres lSDoha rabiJ mu jamčim ta SL.M. Pišite takoj po
;en:lc. knjižieu in žepni Koledar in pošljite 4 cent«
r markah z« poštnino.	i
JACOB WAHClO, 109? K 64. «t.. ClCTtbknC O j
Slaba prebava.
Kaj povzroča izgubo teka? Večkrat se pripeti, tla na-	ATf^jte
enkrat izgubimo tek in da se nam celo hrana upira. Zdi se,	i jH | ||| j
kakor da bi narava hotela zman jšati množino lirane, ki-	| ;
zanjo ne more skrbeti. Oslabljeni prebavljalni organi ne	S^* -
morejo opraviti vsega navadnega dela ter se branijo spre-	ra&uVf
jemati vee. To pa kaže, da rabijo okrepeila, da bodo po-	R^^S1}'^!
stali dovolj krepki za svoje delo brez utrujenosti. Želimo	If^^^S
vam priporočiti	Sfe^*'^l«
TR1NER-JEVO	i|H
ameriško Elixir grenko vino JjKL
To sredstvo bo najprej očistilo notranjost, potem pa Bltlt^^m i BUl^tijlS jo bo okrepilo in uredilo. Pomanjkanje teka in upiranje ISBHil|jMHlj: hrane bo potem polagoma izginilo in zopet boste imeli I^^^^STTTSS^"^
i	i KIN
ZDRAV TEK,	(v^liS^G^ .,
TELESNO MOč IN	^ ELIXIR^^
DUŠEVNO CILOST.	_ ti-
&ITTER-W1HE
Kakor hitro vam manjka ena teh življenskih potrebnosti, bi se morali poslužiti Triner-jeve amerikauskega .rcpj-ANlji, ^ Eliksir grenkega vina in uspeh vas bo prijetno presenetil. / jS^JSpOi&^fe Rabite to sredstvo tudi v slučaju	Js
NEPRAVILNOSTI PO JEDI,	S
ZAPRTJA,	/ 1tTer
KISLEGA ALI GRENKEGA KOLCANJA	lJ^r£!iNE?ovot.
BLUVANJA,	H0RKE VINO
ŽELODČNIH VETROV.	W^^^TTin*
Lahko se zanesete, da vam bo dal Triner-jev ameri- c»žcirnnmc ^ kanski Eliksir grenkega vina zaželjeno olajšanje.
V lekarnah.	Cena $1.00. IQ^j^^g
JOS. TRINER, izdelovalec
1333-1339[|S. Ashland Ave.,	Chicago, II]
Vsaka družina bi morala imeti na razpolago dobro sredstvo piofci kafiju. Bajie bi u poslužili Triner-jevega sredstva proti kaliju "Triner's Cough Sedative", ki ne vsebuje nikakih strupenih snovi, kakor morfina ali kloroforma. Rabite, kadar kašljate, ste hripari, ali pa, če vas boli vrat, itd. Cena 25 ali 50 centov, po poiti 35 ali 60 centoz«
Rojaki!
Columbia gramofone In slovenske ploSče je dobiti vedno pri: IVAN PAJK. 456 Chestnut St., Conemaagh. Pa.
PiSite po cenik. "M
V	W
Dr. Richterjev
I. PAIN"EXPELLER
0	IS rcfutiuc boleci-
119 u, ok«rcloit in negib-ffil čaoit iklepvv in au-
M Pristni prihaja HB v zavoju, kot je agji naslikan tukaj.
1	^ varstveno znam-
||RICHJER
■ M: 74*80 Wnbiigtoa St. --- ^ N«wT«rk. N.T.
f • I Rad bi izvedel za na»lov svojeica
i brata ANTONA FRANK. Doma jo ivasi Celje pri Ilirski Bistriei. Prosim eenjenc rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj . ga mi naznani, ali naj <e pa sam j oglasi svoj« inn bratu: Jacob
Frank. P><>\ "J"m. Norwich, Pa. i----- ■
V ZALOGI imamo še nekaj
SLOVENSKO-AMERIŠKIH
KOLEDARJEV
za leto 1916.
l>a je bil letošnji Koledar ivs nekaj posebnega, j«- razvidno i7. tega. ker smo ga morali dvakrat tiskati in nam je že druga zaloga skoraj popolnoma pošla. V Koli -'dar j u je preko trideset krasniii j slik. razni zanimivi anki. le;"' j povesti in poljmlno pisaue znan-I stvene razprave. Naroeite ga ia-koj. da ne ho prepozno! Stane > i poštnino vred centov.
Slovenic Publishing Co., C'ortlandi s*.. W-w York <_'ity.
Velika zaloga vina in žganja.
flfigfc	MARIJA GRIILL
Prodaja'belo vino po........................"Oc. gallon 1
črno vino po ................ 50c.
Drožnik 4 galione za .................... $11.00 1
mDM^^^^K^ Brinjevee 12 steklenic za .. ............. S 12.00
4 galione (sodček) za.......... 116.00 (
flB^^K Za obilno"naro5bo ee priporoma
Marija Grill,
W • 5308 St Clair Ave., N. E.. Cleveland, Ohie
Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga
Edino domače vinarsko podjetje z velikim skladiščem v mestu New York a Naše vina, kakor tudi žganje so naravna, zdrava, in najboljše vrste. Delamo jih po domačem načinu. Prodajamo jih po sledečih nizkib cenah: V zalogi imamo tudi vsakovrstna vina in likerje, r-j	CENE ZA SOD VINA:
-	(Claret)) 52 galon samo____S26.M
T	(Zeufaudel) 53 galon ssmo.. $28.01
\ v	B	(Barbera) 52 galon samo----$32.0«
Pv	(Burgeiidy) 52 salon samo.. $35.0«
J5	<	BELO VINO
( ■ '—-___l/l t i (Riesling) 52 galon samo.... S35.M
;lV^V (Ilock) 52 galon samo......$35.6«
i U^irk* (Sauterne) 52 galon samo.. $37.W > ' - M %	VINSKO ZGiVNJE
'_ - —23 ,j0 28 galon____$2.15 galena
Sod 50 do 52 galon.... (2.10 galena ZA TRGOVCE SO POSEBNE CENE. ZA VSAKO FOŠILJATEV JAMČIMO. Samo za COTOV DENAR. Pošljite po Money Ordern ali v priporočilnem pismu na sledeči uaslor:
DALMATINSK0-KAL1F0RNIJ5KA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty Street, Ap. A. New York, N. Y.
OLAŠ NARODA. 1. APRILA. 1 :<16.
3BE
B4 SEVERY:
1g^K
Smrt Johna Darowa.
10
V Nadaljevanje
—	Muitlaixl. br</ dvoma sva na pravem sledu. — Mož v drugi
•	obi j« oni, katerega išeeva. — Samo bojim se, da sva prišla maio
prepozno.
—	Prepozno! - je vzkliknil. — Kaj govoriš.'
Ilotel .vm ti povedati, da je Godin že pred nama.
Na Maitland«»vem obrazu se jc pojavilo v kipu več barv.
Uodht! — je vzkliknil in me stisnil za roko. — Zu božjo volj«.'. ee je to res. potem je detektiv ravno tako srečen kakor pameten.
—- .laz sem skomignil z rameni in mu nisem odgovoril.
Vse mi povej, kar se je zgodilo. — Takoj, hiiru! — Jaz ne morem več čakati.
Pvedal sem mu v>«- kar sem slišal iu kar sem videl skozi razpoko. — Svoj« pripovedovanje sem končal z besedami: — Kaj nameravaš storiti f — Tudi meni se čudno dozdeva.
Kaj naj slorim ' — \imo tukaj mi preostaja.
—	Kaj pa
—- V praznem stanovanju >e bom naselil in toliko časa ostal v njem. dokler ne bom vsega izvedel, dokler mi ne bo jasno, kako se je ./vršil umor. Vse, kar potrebujem, sem prinesel seboj, — Vsak prizor bom fotografiral, vsa ko važno besedo boni vjel v svoj dikto-gra 1'. Pri tleli bom v zid izkopal luknjo ki bo segala prav do tapete na oni strani. Tapete nikakor ne smem poškodovati. Razpoko pri peči bom toliko razširil, da bom skozi njo lahko fotografiral.
Kar je rekel, je tudi storil in vse se mu je izborilo posrečilo. — Kaka dva tedna bil >am v stanovanju. — Večkrat sem ga obiskal in ga vprašal o tej ali oni zadevi, toda un se je le smehljal iu kimal z glavo. - Samo včasih mi je rekel:
Čakaj, boš že videl in slišal. — Lasje ti bodo stopili pokoiieu.
Ko sem se nekega dne vrnil domov, me je sestra vsu preplašena pričakovala v veži.
Kaj je?— s,-m jo vprašal.
(iospodičlii Florenei je slabo.
Planil sem v njeno sobo in jo dobil nezavestno ua postelji. Ko vem .ji dal neko zdravilo, je odprla oči iu mi podala roko.
- V.a božjo voljo, gospodična, kaj se je zgodilo?
S polsliŠnim glasom mi je začela pripovedovati:
Popoldne so mi prinesli časopis. Malomarno sem ga razgrnila prej seboj in /ačela brati. Na tretji strani su bile z velikimi črkami natisnjene besede:
Aretacija morilca. - - l lovek, ki je umoril -loluia Darowa, prijet.
Meni s-- >e zdelo kot da bi me zadeta strela iz jasnega neba. — Popolnoma st ni si bil sves!, da razen Maitlanda ni človeka na svetu, ki bi mogel razjasniti to veliko uganko. -- Zdaj se je izkazal laitland ko! -'-isto navaden uecuec. ki misli, da je pozoljal že vso iijotlrost, ee se je naučil brati.
Maitland se je več tednov nočimlau tiiidil. da je »hibil malo
•	le l. pri kljub t* mu ni vedel, če je ta sled prava ali ne. -- Njegov tekmec o katerem smo mislili, da sedi neprestano v svoji pisarni, iu smo bili skoraj overjeni, da je prenehal z zasledovanjem, pa kar naenkrat po.ši.i- časopisu novico, da je odkril pravega zločinca.
Nekaj ča>a -»ploh nisem vedi'1 kaj bi storil. — Strmel sem v ča->■ pis, kjer je stala ]»>ul zgorajšujim naslovom sledeča novica:
Postopanje slavnega francoskega detektiva. — l "speli, katerega J'i nikdo pričakoval. Naša policija se je zelo proslavila. — Detektivu (ohHuu se .jt na zagoneten način posrečilo priti na sled morilcu Johna Darova. Morilca je aretiral in ga izročil sodišču. — Sodišče '•> prihranilo Yes doka/.iini materijal za glavno obravnavo.
t rk» >o lui začele plesati pred očmi. Ker nisem mogel več brati, sem časopis odložil.
Floreiica je zopet omedlela. - Tako sem bil razburjen, da se sploh nisem bil zmenil zanjo. — Stopil sem k vratom in poklical svo-jo sestro.
A lieu, idi takt>.j k gospodu Maitlandu. — Reei mu, da mora nemudonia sem.
Zateči sem s«- zae<-l baviti / ubogo dekli«-©. — 1'ol'avnal si-m ji vzglavje in ji <liil zopet nekaj okrtpčilne pijače. — Ko se je za-
vcdla, je bilo njeno prvo vprašanje:
Ali res. gospod doktor?
Ka i mislite, gospodična?
L'e je res. da so ga dobili.
Ne vriamem. gospodična.
J'rosiui vas gospod doktor, govorite!
—	Saj >etn rekel, da ne vem. — M o-roc e je b- uialu senzacija. — >jeer pa Toda. pomiijte gospodična KI ore m a. - Slabi ste. po-eitka pot.ebujete. « 'akajte. saj !»<• kmalu Maitland tukaj.
—	Da. da. saj res. Maitland. — Moj I>og, koliko ča.sa ga ze m bilo pri nav K. j vendar dela.' — Ali nas je res popolnoma zanemaril?
—	Nikar ne sodite Maitlaudovcga srca po njegovi zunanjost j.
Njeg.,vi. glavno pravilo j.- molčati. —— Uu ne tr<-si brc/potrebllill bc--ed. -laz bi skoraj stavil, da je v-e. kjir s,- piše o go-podu Godinu,
le bajka.
Toda vendar, kako je prišlo časopisje do tega. da je natisnilo no\ ico * — Ill's je, res. -- Le meni vrjemite, da je.
—	I torn o videli.
S. i.' kaj, «ospi»l tioktoi-. Kdor pa je tisti.'.... l*ovejte mi.
/a božjo \oljo, povejte mi. - .Ta/ nisem mogla brati do konca. _
< no.'-ete povedati, mi da jte /• >sa.j list, da bom sama brala.
Boljše da ne. gospodična. - Dovolite, da vam nekaj povem. G**diu pravi, da je umoril vašega očeta neki < 'asenovc. ali sam ne
*	eni. kako s, imenuje. - Temu človeku sva bila z Maitlandom že ralj časa na sledu. Maitlaml ni nikdar naravnost govoril o njegovi krivdi, kljub temu, da je bil o njej popolnoma prepričan. —
•	Jodin naju je prehitel. — To mora biti človek silnih zmožnosti, podoben je krvnemu psu. ki voha kri že na par sto metrov.
Da. da. je rekla Florcnca iu sedla --- klinb temu. tla sem « . ib. pred tem človekom in kak strah, sem veliko upala od njega.
Njegovo obnašanje mi ni ugajalo, toda mislila sem. da mora bili tako. —
-	Samo nekaj se mi zdi škoda.
-	Kaj pa. gospod doktor?
Da <»odiu in Maitland nista skupaj delovala.
l'o bi skoraj ne bilo mogoče. —- Maitiaud hoče v se na svojo roko opraviti. v>aka pomoč bi bila zanj zelo poniževalna.
Prevelika samozavest večkrat škoduje, kakor pa koristi. — V lakih slu cjih je treba ponižati. - l*čen še nobeden ni pad.1! v. neba.
Dolgo ca - a s\u se pogovarjala in medtem tudi prebrala poročilo do konca.
\ listu ji bilo rečeno, da je morilec že pripoznal svojo krivdo in da se bo v krat k* m vršila glavna obravnava.
Moja Se t m A ea. ki je bila uiedjiotouia izvedela novico, je pri-sla vsa preplašena v sobo.
-	No. kuj je rekel! - »eni jo vprašal.
Nič ni rekel. — Ni ga doma. — Gospodinja pravi, du ga že tri dni ni bilo.
Florence je vzkliknila :
—	Moj Bog. kaj se je zgodilo? Pa ga že \ j ni doletela kaka nesreč« ?
Nc lio ga. nc bojte se. gospodična. — On se zua predobro

Ali veš ti kaj natančnejšega o 1 ciu .' iue je vprašala sestra.
Ne. ničesar. — Z gospodično Floreneo sva .s.- ravnokar pogovarjala. pa si nikakor nc moreva razjasniti t "ga zapletenega slučaja. - -
—	Ali ni gospod < i od i Ji oni. o katerem -i uii pripovedoval, da je takoj drugi dan preiskoval sobo?
—	Da. oni. — Gladko je obrit in z nikomur noče govoriti.
Zdi se mi. da sem že prej -dihala oziroma brala o njem.
<»h, da bi že vsaj Maitland prišel -- jc zavzdihnila Florenea.
Ta njen vzdih mi je jasno dokazoval, da se je mlada deklica zaljubila v mojega prijatelja.
—	Koliko večja bi bila ta ljubezen sem pomislil sam pri sebi — če bi Maitland dosegel to. kar je njegov tekmec.
Florenci sem dal neka; zdravil in .ji zabieil. da mora biti popolnoma mirna.
Aliiei sem r«*k«d la grem v dve ali tri kavarne z namenom, da dobim Maitlanda.
Kmaio se vrnile, gospod doktor je rekla Florcnca in pozdravite ga v mojem imenu, če ga boste srečali. Recite mu. da bi zelo rada videla, da bi me čimprej obiskal.
(Nadaljevanje prihodnjih).
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v West Virginiji in Ohio naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nas zastopnik
dobita "GLAS NARODA" ako* itiri ^^^	mmci dnevno, isvscmšl nedelj ln po-
$H|	stavnih praznikov. "GLAS NAS ODA"
pffji	izhaja dnevno na ieitih straneh, tako,
■H	da dobite tedensko 86 strani berila, ▼
SHE	meseon 166 strani, ali 634 strani t it trik
BM	mesecih. "GLAS NARODA" donaia
H	dnevno poročila s bojiiča in rasne «11-
ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta itevilka jasno govori, da je list selo rasiirjen. 7se osobje lista je organizirano in spada v strokovne nnije.

MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVEŠUJE PO NIZKIH CENAH,
: : DELO OKUSNO. :
k m
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
i«, fej
UNIJSKO ORGANIZIRANA
i«. >.
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — FAMFLETE, CENIKI L T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOYENic mumm go,
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
V 4*4 Jt-	A 4*4 JiJ 4*4 V 4*4 4*4 S*? 4*4 4*4 4*4:
Kaj pravijo pisatelji, uienjakl la Oiismlki o JldJIsI L*srte fl.
Bdttner.
"Doli. z orožjem!"
NUwUierU Tolst*j J« »<Ml: KhJIro sem s reUkla sttl-k*<a i>rebraJ in v s jej na feel veliko koristnega. Ta fcnjtca sala vpliva ua človeka la obsega neb roj lepiti misli....
Friderik pL Bodrnstedt: Odkar 3« umrla ma<ltm* 3ta«l «1 bile na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Do«lel: 'Doli s omijca' Je pravo ogialalo sedaaje-
•ca Časa. Ko Človek prečil* to kujlgo, mora DeboCe [toailslltl, <3a ao bližajo človeštvu bolj*! čatL Kratkon«alo: celo dobra knjig t
¥>r. Liid. JakobovsJii: To knjigo bi človek itjjrajia poljubil« V dno »rem nie Jc pretreaiu, ko sent Jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Kasegeer piie: Sedal ks v nekem goedu pri Grleglacb in sem bral knjigo s naalovoia *'l>oll s oro4-jem 1" i»reblral sem Jo dva dneva neprenehoma ln »eil«J labk« r^in, da sta ta dva ducva nekaj posebnega v mojem ilvljeuja. Ko «*u» jo prebral. sem saže!«d, da bi sc prearavllo kujlgo t ram kulturne je*»te, d« bi jo Imela vsaka knjigama, da bo je todi v Šolah ne sm*i<> manjkati. Na svetu so družbe, ki rsifilrjajo Svet« Pismo. A11 bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi rasftlrjala te knjigo?
Henrik Hart; — To je najbolj očarljiva knjiga, kar ae» jI* kdaj bral....
C. Neumann Meter: — To je najboljša knjiga, kar sp Jih ifi-aall ljudje, ki se borijo sa svetovni mir,..,
Haas Land (na nbodu. katerega je Imel leta 18H0 v Berlina)! Ne bom slavil knjige, samo Imenoval Jo bom. Vsakemu Jo bom posadil. Nej bi tudi ta knjiga nafila svoje apostolje. ki bi Ul inj«
krlžemavet lo n«ll vse narode____
Finančni minister Dunajewsld je rekel v nekem svojem gov*, nj v FKiolanski zbornici; Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi ooissnx ns pretresljiv Da«n vojna. Knjige ni nai.iaal noben vojaški strokovnjsk, noben državnik, rad pa prlprosta genska Berta Dl Suttnerjeva. 1'ro-lin Vas. posvetite psr nr temu delo. Mislim, da se ns bo nikdo vefi navdufcval sa *oJn«». ie bo prebral to kajl««, CSNA M CENTOV.
AaroCajta je »rl t
Slovenic Publishing Co.,
•2 Cortlandt »treat, New York City, H
1 QLAB NARODA" JE EDINI 8L0VEHSKI DNEVNIK ¥ flEDEUCKNIV OKJlAVskJi. »liROdl?! B« IiV|i
Mr. ZVONKO JAKSHE,
ki jc pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna po-trflila.
rpravništvo t.i!as Naroda.
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
nTHl BUŠIAU" OP INDUS TEIES AND LMAUGBATION'' za državo New York varuj s priseljence te; jim pomaga, Če so bib oslepgrjesi, oropam! ali Se to s nji ml slabo riTnili.
Biezplačsg aavodila !a pouk v aaturalizaeijakih zadevah — kako postati državljan ZdruženDi dr Ut, kje se ojlairiti gg drža v lj s a «ko listine.
Berodnlki maj HI tekali »ovo doSlo priseljemee na JE t lis Island ali pri Barga Office.
OrlMite i« gll pišite: STATE DEPARTMENT OP LABOB,
BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Newyorski urad: 130, 5th Aye., Eoom 201S.
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne ln ob sredah od osme do devete ure ivečer.
Urad v Buffalo: 704, D. 9. Mor-gam Building. Odprto vsak dam od devetih dopoldne do petih po-poldme ln ob sredah od sedme do devete ure sveder.	(1* ▼ t)
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI fcTVO NE riRKDNI&TVO
HARMONIKE
k«41al EaExlaeKali vrsto la£ahdem S» »eprarliam »e taJaUUth esa&fe. a dela trpela« la sanesljivau V poprava aaaealjiv« vsakSe poUJsi ker sea d* aad lg 1st tukaj v tem posla la segaj
T >toJ«m laataeaa doaatt. 7 #cpraT*^
vsamesi kranjske kakor ves dragi
fcaraaonlJcs ter raSosam gala ka-keriM kda aakUva few nmOaMmlh
rgraluj.
lOHR WSNOQU
m« Isai B»S Si. Oct
Veliki vojni atlas
▼ojsknjožih se evropskih drža? in pa kolonij skih posestev ?seh yelesil,
Obsega 11 raznih zemljevidov
na 20tih ftraaeh ia vstka stran je 10% pri 13% palea velika.
Cena samo 25 centov.
Maiysi vojni atlas
obaegs devet raznih camljevido*
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov.
Vii semljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena ao vsa večja mesta, število p.re-bivalcev, držav in posameznih mest. Kavno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 23«. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov ln mi vem takoj odpošljemo saželjeni atlaa. Pri večjem odjema damo popust.
Slovenic Publishing Compaa>.
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.

Milium »L'
edini slovenski javni notar
(Notary Public) V GREATER-NEW Y0RKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških gadevah. Bojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gledt datuma iakrcanja ali imena paraika. Obrnite ge zaupno na njega, kjer boste totno in solidno
strelen!
MAZHA2VXLO.
Rojakom v Lorain, Ohie, la o-koliei naznanjamo, da jih bo ob* iskal ias zastopnik
JOHN BUM**,
ki je pooblaščen pobirati naroA-»3Mr> ea list Glas Naroda. S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda
Velika vojna mapa
vojskojocih se evropskih držav,
Velikosfc 21 pri 28 palcIH. Cena 15 centov.
Zu^ej je natančen popis koliko obsega kakn drŽava, koliko ima vojtikov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri zias je dobiti tudi velike gemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije iu Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno Li vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite na i
Slovenic Publishing Company.
«2 CORTLANDT STREET.
NEW YORK, N. T.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pofiiljatve tudi sedaj zanesljivo t roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem Času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma sa pofiiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino«
100 K velja sedaj $13.25 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
t j^T 7-r r
ar
- -■

št«: .	.	A&
.A.__ _____ . .