Potek kmetskih dni v Mariboru. Pryi dan — dan našega kmetskega izobraženstva. Nase iTiobražerastvo, ki deluje med našim ljudstvom, 90 pred vsem duhovniki, naši ucitelji in naši dijaki. Zbralo se je v Mariboru lepo število inteligence vseh slojev. Predavanja so imeili dopoldne ločeno in sicer se je vršil sestanek duhovnikov v semeniški oibednici, učiteljev ¦vtajmištvu na Koroški cesti, dijakov pa v dvorani Zadružne gospodarske banke. Na sestanku duhovnikov, ki se ga je udeležilo 65 lavantinskih duhovnikov, so referirali g. Avšič metsto g. prof. Bogoviča o svojstveiiosti kmetskega verstva, e. g. župnik Gomilšek o dušnem paistristvu na tometski grudi in glavni tajnik Prosvetne zveze v Lj-ubljani g. Zor o duhovniku in kmetski mladini. Vsakemu releratu je siledila zelo živahna debata, ki je izzvenela v zahtevo: Rešimo naše Jjudstvo alkohola in oteli ga bomo tudi verskega propada! Tudi sestanek učiteljev je bil zelo doibro obiskan. Ude ležilo se ga je okoli 50 učiteljev in učiteljic iz Štajerskega. Globoko zasnovn referat o psihologiji kmetskega otroka je mesto odsotnega g. Finka prebral profesor Prijatelj. Veliko zanimanje je vzbudilo aktualno predavanje g. dr. Jeraja, (ki je razvijal svoje misli o osnovni šoli na stanovski podlagi. Nato je še sledilo temeljito predavanje g. Lužarja. — Na dijaškam zborovanju v dvorani Zadražne gospodarske banke pa so predavali g. dr. Rožman, dr. Jože Basaj in Jan Šedivy. — Popoldansko skupno zborovanje vsega našega izoboraženstva je bilo jako dobro obfekano. Udeležilo se ga je nad 200 oseb. Predavali so g. dr. Puntar, g. profesor Prijafelj in Jan Šedivy. — Na popoldanskem zborovanju so se sprejele tudi resolucije, v katerih se povdarjajo gilavne misli referatov. Zveeer pa se je vršil v dvorani Zadružne gospodarske banke ob obilni udeležbi občinstva «abaven večer, ki ga je priredilo katoliško starešinstvo v jMariboru. Dan kmetskih fantov in mož. Drugi dan — 14. avgust — je pokazal, koliko smisla je med našim iljudstvom tudi sedaj, v tako tevžkih časih, za prosvetno delo in smotreno izobrazbo. Naši bmetski fantje in možje (so s svojim navdušenje m osramotili našo slovensko imteligenco, ki si domišljuje, kako visoko stoji nad našim kmetom, pa ni v njenih srcih ntti del tistega svetega ognja, ki prešinja našega grčavega kmeta. Šele sedaj jih je nmogo •uvidelo, kako zdrav, kako talentiran in napreden je naš kmetsiki stan. Prireditelji so raounaili tega dne k večjemu z udeležbo kakih 1000 oseb, toda že pri dopoldamsMh predavanjih je bilo navzočih nad 2000 Ijudi, tako da je bila dvorana Zadružne banke daleko premajhna ter so se asato predavanja vršila v veiliki Gotzovi dvorani. Popoldanskega zborovanja pa se je udeležilo že nad 3000 oseb. Ob osmih zjutraj so se pričela ziborovanja. Vsa predavanja so bila skpbno zamišljena, tvoreč celoto ter obravnavajoč vsa vprašanja, ki imorejo našega kmeta zanimati in ki ga režejo v živo. Pred samim pricetkom predavanj se je izvolilo predsedstvo. Za predsednika je bil izvoljen g. narodni poslanec Škoberne, za podpredisednika pa g. Ignac Szabo-Horvat iz Prekmurja ter g. Jurij Kugo\"nik iz Prevalj. Za zapisnikarja je bil izvoljen g. Anton Maček iz Sv. Petra pri Mariboru. Po izvolitvi imenovanega predsed Btva je sledil referat g. M. Kranjca o temelju kmetske stanavske kulture, ki so Ijubezen do domače grude, zdravo družinsko življenje ter globoka vernost našega kmeta. Sledilo je predavanje g. narodnega paslanoa Brodarja o kmec ketm damu in kmečki družini. Izvaijanja g. narodnega poslamca so izzrvenela v misli, da je kmetska družina vir narodnega zdravja in narodne moči in da je ravno lanetsika dnižina prenavljavka države in človeškega rodu. — Jako zaniimivo je bilo predavanje mariborskega župana g. dr. Leskovarja, ki je v svojih izvajanjih dokazoval, da je kinet stebeir naroda in steber države, da <je od poiložaja kmeta odvisen procvif države in naroda. Nad vse poučna so bila  izvajanlja g. profesorja Karel Capudra o kmetski prosveti.  Povdaril je nasproti tradicijonalni kmetski izobrazbi, ki je prevladovala nekoč, zahtevo po znanstveni izobrazibi, ki jo zahteva današnja doba. Treba je dvigniti naše Ijudsiko šolstvo, posebno pa kmetijsiko šolshvo. Povdarja zlasti misel ljudske univerze ter strokovne kmetske diterature. Popoldanska predavanja so bila še 'boljše obiskana, kakor dopoldanska. Prvo predavatnje je imel g. narodni poslanec Vesenjak o vrlinah kmetskega gospodarja in voditelja, pm^darjajoč, da je dober gospodar vedno tudi dober voditelj. Po predavanju g. Vesenjaka je sledil referat g. narodnega poslanca Ž e b o t a, ki je osredotočdl svoja izvajanja pred vsem na dve osnovni misli o kmetskih poslih ter kmetski obrti. G. narodni poslanec je naglasiil,  da spadajo h femetski družini tudi posli. Vez imed gospodarjem in poslom ne more in ne sme imeti značalja s-amo pogodbe, kar je danes v navadi in kar povzroča beg v mesta in veliko pomanjkanje poslov na deželi. Zadnje predavanje pa je imel g. dr. Veble o gospodarskem stanju jugoslovanskega kmeta, v katerem je podal izčrpno sliko go spodarskega stanja, v katerem se nahaja naš kmet v Jugo slaviji, a pred vsem v Sloveniji. Vsem predavanjem so navzoči udeleženci sledili z velikim zaniimanijem, kar je dokazalo burno pritrjevanje in ploskanje, ki je sledilo izvajanjem vsakokrtnega predavatelja. Potem ko so se ob 6. uri koncala predavanja, so se jele množice zbrirati v frančiškanski cerkvi, kjer je imel lepo pridigo g. dr. Jeraj. Nato so bile še litanije. Ob pol 21. uri se je vršida v mestnem gledališou elavnostna predstava yVerige«. Že predpoldnem so bile vse vstopnice razprodane. Tako veliko zanimanje je bido za to pristno našo kmetsko igro. yVerigo« so vprizorili člani mariborskega Ljudskega odra. Na gledalce je napravila globoka vsebina dela izreden vtis. Dan našega kmetskega ljudstva moramo imenovati zadnji dan kmetskih dni, neddjo, dne 15. avgusta. Tako ogroiiMiih množic Maribor že davno ni videl. V soboto zvečer in v nedeljo zjutraj so se sipale od vseh istrani naše Štajerske neprestano nove nmožice Ijudstva. Vlaki so prihajadi napolnjeni do skrajnosti, iz bližnje okolice pa so. prihajale v imesto cele trume peš. Posebno so se izkazali naši Prekmurci. Nekaij sto jih je napravilo dolgo pot do Maribora peš. Nad 6000 oseb se je dalo ugotoviti točno samo na podlagi žigosanih izkaznic, mnogo tisoč iz bližnje okolice pa jih je bilo brez izkaznic, tako da lahko računamo nedeljsko udeležbo na 8000 oseb. Narava sama je šla na roko prireditvi, Bog je dal krasen dan, kar je še stopnjevalo praznično razpodoženje med ljudsfvom. Že zjutraj ob 6. uri so množice napolnile franciškansko cerkev, kjer se je vršila pridiga in služba božja s skup ¦niim obhajilom. <„ Slavnostno zborovanje. Ob pol 9. uri so se pričele zbirati Ijudske množice na vrtu dijaškega semenišča. Pod senoo jablan in kostanjev je bil postavljen na prostem ottar, vse v zelenju in cvetju.  Sveto opravilo je služil monsignor dr. Anton Jerovšek. Pred službo božjo je imel krasno pridigo č. g. profesor Pavel Živortndk. Po maši se je na istem prostoru vršilo slavnostno zborovaiije, katereanu je predsedoval nar. poslanec in kmet g. Bix>dar. Prvi je povzel besedo vodja našega naroda g. dr. Anton Korošec. Njegov govoi je bil cesto prekinjen z burnim odobravanjiam. Prinašamo °-a v celoti na uvodnem mestu. Zatem je v dmemi Prekmurcev pozdravil zborovalce g. bogoslovec Kolenc. Silno je bilo navdušenje, ko je slovesno v imenu Prekmurcev izjavljal, da hočejo ostati Slovenci, ne pa Hrvati, za katere jih hoče sedaij Radič napraviti. Po zborovanju se je razvil mogočen sprevod na pokopališče na grob najveojega prijatelja slovenskega fcmeta, škofa Slomšeka. V sprvodu so bile najprej zastave, nato poslanci in drugi odlični udeleženci, za njimi Orlice v kroju i-n nato okrog 250 Orlov v fcroju, na čelu fjim vodstvo mariborske orlovske ebspoziture. Za OrJi se je razvil dolg sprevod nasih mož in fanfov, za njimi pa so korakale žene in dekleta. Vsa množica se je zbrale na pokopali&ču okrog kapele, v kateri počiva Slomšek. Univerzitetni profesor mons. dr. Mafiija S1 a v i -5 je govoril o Slomšeku kot prijatelju io vzgojitelju našega kmetskega naroda. Njegov znamenit govor prinesemo v prihodnji stevilki v celoti. Javna telovadba. Zaključek celolcupne prireditve je tvoril javni nastop mario^brske orlovske ekspoziture v Ljudskem vrtu. Po večernicah, ki so se vršile ob 2. uri v frančiškanski cerkvd, so pričele prihajati množice na prostor t&lovadbe in ob 3. uri, Iko se je telovadba pričela, je bilo na telovadišču zbranih nekaj tisoč gledalcev. Telovadba se je pričela z nastopom Orlic, ki so dzvaijale težke proste vaje precizno in skladno. Nato sta nastopdli dve vrsti na orodju, ena na drogu, druga na bradlji. Največje zanimanje pa je vzbudil nastop vrste, ki bo letos tekmovala na mednarodni tekmi v Rimu. Bili so to cvet naših Orlov, sami preizkušeni borci, ki so odnesli že sijajne zmage v svetovnih tekmovanjih. Izvajali so najprej proste vaje, določene za riimsko tekmo. Skladnost in strumnost je zadivila vse gledalce. Potem so nastopili k skupnim vaijam-na 4 drogih in zatem na 4 brad ljah. Najtežje vaje so bile izvajane z lahkoto in enotno, da se je zdelo, kot da so to stcroji, ne pa živa telesa. — Sledil je zanimiv nastop,jkije pokazail, kako se goji v orlovskih vrstah lahko atletika. Nato je zopet nastopila rimska vrsta na bradlji in drogu. Težke vaje, izvajane z vrhunsko eleganco in sigurnostjo, so pokazale, da bodo Orli v Rimu Slo vence častno zastopali ter bodo resni konkurenti za prvo mesto. Telovadbo so zaključile proste vaje članov. Nastopilo je 214 telovadcev. Proste vaje so šle gladko, kritje je bilo dobro in celi prizor je napravil na gledaice mogočen vtis. Po telovadbi se je razvila na telovadišču ljudska veselica. Kmlau so se začele ljudske množice razhajati. Vlaki so jih do večera zopet odpeljali iz Maribora. Omeniti še moramo brezhibno organizacijo cele prireditve. Bilo je naravnost ogromno delo, spraviti v petek in v soboto zvečer vse množice pod streho, dati jim vodnike, žigosati izkaznice itd. Kljub ogromnemu dellu pa se je vršilo vse v redu, udeleženci so dobili streho in posteIjo v šolah, kfer so spali na slami. Cela prireditev se je koncala tudi brez nesreče, kar je pri taki ogromni množici res sreča. Občudovati je pa tudi discipliniranost udele žencev. Nikjer ni bilo videti pijancev, do nikakih izgredov ni prišlo. Po noči ni bilo videti skoro noibenega udeleženca na cesti. In tako so napravili kmetski dnevi ne samo na udeležence vz dežele, ampak tudi na mešcane izreden ulis.