Št. 03. V Gorici, dne 22. novembra 1898. Tečaj XXVIII. Izhaja dvakrat na teden t Štirih tedanjih, iu siaer: vsaktorek in petek, /jutranje izdanje opoldne, vežemo izdnnje pa ob 5. uri popoldne, in stane z ^^^^^ ^^^^ ~ »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško ^^^^B^^ >^^^^B^ ,^^IH^^ JHA izredno vred po A^—^—^—V^L J^^^^^^K^. ^^^H|k ^H na mmm^^^^^mm mmW^^^^^m ^^^F^m^^k ^^^H leto....... ^LW ^M| ^^F ^^B mm ^^m\ ^^H pol leta........ ^B H IV Si ^B ' ^H ^^B leta.......> ^^^ ^^ ^H. HI ^H ¦¦ ran Naročnino sprejema upravništvo Gosposki uficf ^^^^^¦^^•~.. -' --^^B- ^^fl j^^H m^m J^Wk <=(;ori;ki TNkariii' A. ^^^^BL ^H Hi HB ^V ^B ¦lan od 8. ure zjutraj do t;. ob nedeljah pa od ^mm ^m^m\ ^mš ^m§ BH mM mm\ do ure. Nn naročila brez doposlane ^B vA VM lmm\ mWL flH BW WM ne BB J^H BB Mm§ BBv mm bBahbB\ »PRIMOREC' izhaja neodvisno od «So6e» BB\^ ^^BT ^mW±^mmW BB^^^BV BBBVBB1 msjta|^Bw ^BwBw7 ^^mmBmMW A«^^^wAl - prodajata ¦»•Oorioi-«-to- ^^^mmmW^. ~ ^^^mm^^ ^^^mmmW^ mma BB bakarni Si-li\varz v &jl-ki ulici in Jfllersitz v ^^^^^ ^^^m^ ^^mm^ mm Wmm Nunski ulici; — v Trstu, v tobakam* Lavrenoič na /t»-»4t-»— _*.. i.J..!.^ trgu dclia Cascrtna in Pipan v ulic: 1'oute delia Fabbra. ^VeCCmO . IZCfclIljej. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! «Gor. Tiskarna* A. Uredništvo in odpravništro se nahaja v Gosposki ulici št. 9 v Gorici v H, nadstr. •jadej. — Urednik sprejemlje stranke -vsak dan' od 11. do 12. ure predpoldne. Popisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiliajo le upravuištvu. " Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne npravnistvo.______ Oglasi in poslanice se račnnijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrste. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. »Goriška Tiskarna« A. GakrSček tiska in zalaga razen «Sočo» in »Primorca* šo »Slovansko knjižnico*', katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do G pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v *Slov. knjižnici* se računijo po W kr. pefit-vrstica. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Abstinenca v deželnem zboru. IV. .Slovenski Narod* poseza čedalje bol; nesrečno » razmere naLega deželnega /bfira. Ab^liiu-nc.i in učiMjske plače so ga zbega!" tako, tla revež sani in- vv več, kaj govori. — Ker je .Narod* le širokotKtno zabavljal proti uaMm poslancem in časopisom, ga je prosila »K d i no s t*, naj pa tiuli puvi-, kuko naj bi m- rešilo »isto .ues-reruo vprašanji-". — r.iijtc, kako ji« odgovoril .Narod od 17. t. m. Ui-j.d je* .K d in ust* nas pozivlje. naj jej postrežemo s konkretnim nasvetom, kako naj se rc.rti »ne.»rečuo vprašanje* o regulaciji iiiih-Ijskih plač na Goriškem. ,Kdinu.-l" bi bila lahko h nabili člankov posnela, kako m mi-limo rešitev tega .nesrečm-g-i vprašanja", a ker tega ni storila, tbrmulujeiuu naSe nasvete tako le: Slovenski poslanci naj vstopijo v de?., /bor, naj nasvftujejo ustanovitev šolskega zatona in naj, če hi se Lahi ne ndali, naprosijo kruv.t^kohi, tla jim prid'« na poinne.. Ako knezt^kiif te^a ne stori, se morajo ott-liniti za r-li. Lib-n; na Goriškem ne razumemo. .Ivi." je vprašala »Narod', naj pt;ve, kak A lepiti .ne.-reOno vprašanje*, - ~ a ,Naroti" je dejal: i'os!anri naj K^do v zbor in naj-poviiajo piart,* ntSteJjem! — Na take no-ro>;ti ni vredno odgovarjati. — Opozarjanio le na silno imeniten kt>nee, namreč, tla „Italijani ne hodu nuvli na>protovati re^ridatiji učiteljskih plaC tudi brez šolskega zaloga*. Kdor tako govori, ji« najvi-cji ignorant o razmerah na (ioriskem; a tolik ignorant n a j m o \i i in naj ne kaže vsemu svetu, da mu je Goriška z — .devetimi nre^rrajami zaplati-kana dežela*. Mi .Siov, Naroda" tip štejemo \of- med rtv-iif list", ki >o vredni np iM^vanja. On ni h'ia-ilo nijedne .-Irartkc j».i tuli ne zastopa nazorov in politske k.ike stranke, najmanj pa na rosi ne, maivf !•• neke klike, katero bo treba ita vs.tk \\a\\i\ >{rm«_y!aviti. Primorci smo si.' odpovedali vsaki zvezi z »Narodom", dokler ho v rokah lisb- klike. — Ako pa Rmim It (*mv Krtitmevik. ANCLEŠKI SPISAL LUDVIK \VALLAOE Postav. Podravski. (Drugi zvezek). tbalje). ŠESTA KNJIGA. »Gobavi! gobavi!* ti besedi sta se mu izvili naposled iz prs. .Oni dve... moja mati in Tirza sta gobavi! Čemu, o Gospad ! tako stiskaš svoje zveste služabnike?* Razdirala ga je neznanska bolest, a potem ga je prevzela enako neznanska bes-nota in želja po maščevanju. .Moram ju poiskati!" je zaklieal ter skočil na noge. ,A kje ju boš iskal ?8 vpraša ga Malluh. .Samo jeden kraj je, kamor sta se mogli podati. Tjekaj pojdem." Malluh ga je razumel, isto tako tudi stara Egipfianka, ter se jol bati za mladeniča. Po dolgih prošnjah in predoeevanjih ga je naposled pregovoril, da ni šel med grobove. PaC pa sta šla takoj k vratom, naha-jajoeim se proti griču Zlobnega sveta, kjer so od panitiveka posedali gobavi, mimogre-doče miloščine proseči. Tu sta prebila ves dan, dajoča jim mi- hočejo učitelji hoditi ž njim, svobodno jim ! Koliko jim bo s tem pomagano, to je drugo vprašanje. Pojasnili smo v zadnjih številkah na dolgo in široko položaj na Goriškem, razložili zopet abstinenco v goriškem deželnem zboru, povedali, kako edino pravilno z deželnim šolskim zalogom se ima rešili pereče uoihfljsko vprašanje, no kljuhti vsemu temu Oltarno v .Slov. Narodu*, v .Tč. Tov." in v .Popotniku* v številki za številko dopise iz učiteljskih krogov na Goriškem, članke ter druge sestavke, v katerih se kaže, da nekatera gospoda noče računati s položajem, temveč trobi v svet ven iu ven jedno in isto povest. Pri tem pa se zabavlja ^Soči*- in za njo .Kdinosti* ter se .ilika primorsko časopisje, kakor tla bi bilo isto skrajno sovražno učiteljskemu gibanju. Ponavljamo torej, čeprav ni baš potreba, tla to ni resnično, pač pa rečemo še, da se ima učiteljsko vprašanje rešiti samo na tak način, kakoršen je naveden v naših člankih in kakoršeu si mislijo vsi resni slovenski politiki na Goriškem! Mi smo svojo dolžnost storili, pojasnili smo vse, kar je bilo potrebno, zalo pa s letu <;koučujemn. Vsi goriški Slovenci so nas prav umeli, seveda jih je med učitelji samimi tudi nekaj, ki nočejo nas umeti. jih je nekaj,ki hočejo z glavo skozi zid, pa morda bi teh ne bilo, ko bi ne bil se postavil .Slov. Narod" s svojimi gorostasnimi izvajanji na čelo onim življem, ki hočejo kar čez noč doseči tisto, kar je mogoče dobiti le po poti, katero smo označili kot edino pravilno! Nekaterim so bile vse naše besede 1^ bob v steno. T'čiteljsko gibanje pa — kakor smo že povedali — hoče vlada izkoristiti po svoje. Ce se rije ne nakane uresničijo, če se bo vsled učiteljskega gibanja, katero je skočilo s pravega tira, morda že v bližnji prihotl-njosti moglo od tunini vlade postopati še hujše s Slovenci kakor doslej, iu če bo .Slov. Narod* še dalje trosi! v svet svoje nepo-zuanje goriških razmer ter z istim tiral politiko proti goriškim Slovencem, tedaj osiane to gibanje sramoten madež za vse one, kateri so ga spravili iz pravih mej, v prvi vrsti za .Slov. Narod*! loščine in povprašujoča po dveh -ženskah, ki sta prišli ,-emkaj pred nekoliko dnevi iz podzemeljske bastije. Nihče o njima ni ničesar slišal. In prihajala sta tako dan za dnevo->» do konca petega meseca in potem ves sesti mesec, toda dasiravno sta obetala dobro plačilo, vendar ničesa nista mogla izvedeti. Gobavi pa niso pustili, da bi stvar zaspala ; kakor nekak zloben mrčes so obsnli grič Zlobnega sveta, ter so v nadejali na dobiček preiskovali grobišče. Večkrat so tudi pogledali v grob bliže vodnjaka En rogel, zasledujoči naši znanki, toda kakor bi angelj stal na straži, je ljubezen matere in sestre čuvala njuno tajnost. In evo, po dolgem iskanju, je uprav včeraj, četrtega dne sedmega mesca, došla Ben-IIuru novica, da sla bili dve gobavi Ženski na viadino povelje pregnani s kamenjem za Ribja vrata. Povprašujoči po njima ter primerjajoči dale, je razbral, da sta bili to njegova mati in Tirza. Toda, kam sta se podali? Kaj se je zgodilo ž njima? Strašna sagonetka, katera, namesto da bi se pojasnila, se je še bolj zatemnevala. .Zločinci, nečimniki!" je klical besno, .spravili so na nju gobe, sedaj pa ju pode iz rojstnega rnesla! Mnja mali je nekje od Gospoda, pomislile, kaj delate! Kar smo imeli povedati, smo povedali, z.tio skončujemo s tem.razpravljanja o učiteljskem vprašanju. DOPISI. Odkod? —- Gospod urednik! Pred kratkim sle priobčili v .Soči" neki razpis nagrade za najboljši sestavek pod zaglavjem: .Kako se ima gojiti domovino-I j ti h j o v primorski m 1 a d i n i". Nekam čudne misli so me obšlo, ko sem čital ta razpis, no, ko sem mislil dovolj, sem rekel : Gotovo ste hoteli samo ustreči dobri in zares pletuonili g.čni, katera je Vam izročila za list oni razpis, in za to sle ga priobčili; drugega raztoga nisem mogel najti. Zdi se mi, tla se nisem motil. Jednnk razpis je bil že izdan, ali nikdo se ni hotel lotiti pisanja sestavka .Kako se ima gojili domovinoljuhje v primorski mladini?" Značilno, pa ob jednem prav umevno! Naš narod na Goriškem ima v sebi že toliko domoviiioljubja, da bi bilo odveč vsako dalj-nje podiičevanje o lom predmetu, naš narod v Primorju sploh je skozi in skozi že po rojstvu domovinoljuben, kar je dokazal pač nebrojnokrat ob vseh mogočih prilikah. Bojna polja, ki so bila premočena s slovensko krvjo, pričajo o slovenskem domovinoljubju, svečanosti, prirejene v proslavljonje Avstrij'e ob raznih prilikah, in letos po leti veselica za veselico, slavnost za slavnostjo, vse v proslavo cesarjevega jubileja, vse to in še marsikaj drugega nam kaže, koliko domoviiioljubja tiči v našem ljudstvu. In tega domoviiioljubja je preveč, in ker ga je preveč, zalo se nam godi tako, kakor se nam godi! Poglejmo Italijane v Primorju! Njihova .patria" — kakor pišejo v nekonfiskovanih listih — je Italija; domovinoljubja za Avstrijo ne poznajo, in če ga je med italijanskim ljudstvom sem ter tje šo kaj, tedaj skrbe že znani irredeiilovc« — italianissimi, da se isto ohlaja tako, da ne pride več na površje javnosti. Laški listi — pred vsem velela-honska .Sentinella" — poročajo o dogodkih v Avstriji strašno oddaljeno. Oni ne pišejo na pr.: naš cesar, naša država, naš parla- giadu umrla, poginila je tudi Tirza ... Jaz ssjuu še živim! A čemu? Kako dolgo še, o B&i? Izraela, bo* dopustil Rimu, vjedati se v ! izv-.ijjeno ljudstvo?" i Nejevoljen ter jezen je šel ven da dvo- rišče .kliami*. Tu je bilo mnogo Ijudij, ki so dospeli sem po noči. Juda jih je radovedno gledal. Zlasti jedna tolpa je obračala na se njegovo pozornost. Bili so mladi ljudje krepke rasti. V njih pogledu, govoru in gibanju je bilo opaziti ogenj, s kakoršnim se niso odlikovali prebivalci Jeruzalema in njegove okolice. Prišleci so morali bili iz daljnih krajev. Ko je slišal njih razgovor, je Ben-Hur izvedel, da so to Galilejci. Dospeli so v Sveto mesto, da bi se tu udeležili v teh dneh vršeče se slavnosli tromb. Ben-Hur se je nadejal v zadevi prihajajočega kralja uprav iz Galileje največ podpore. Z radovednostjo je tudi ogledoval ono tolpo — in po njegovi glavi so mu jeli rojili različni načrti. Premišljeval je, kako bi se dale iz te množice osnovati bojna krdela, po vzoru rimskih legijonov — kar prihiti na dvorišče „ khana "¦ neki močno razburjen človek. .Čemu stojite ?¦ zakliče Galilejcem. .Rabini in starešine gredo k Pilatu. Pojdimo ž njim)." ment, itd., temveč: avstrijski cesar, avstrijska država, avstrijski parlament, prav kakor bi ti listi izhajali v Italiji. Svojega patrijotizma do Avstrije ne pokažejo nikdar, Seveda, če ga ni, ga tudi pokazati ne morejo, in radi tega je .Sentiiiella" n. pr. v Cisto navadni obliki brez vsakega znaka sožalja vedela povedati svojim irredentovskim čitateljem, da jo bila umorjena »avstrijska cesarica", katero imenuje naš narod .našo mater", kar smo culi neštevilnokrat v razpravi o ba-tujskih „izgredih". Italijani v Primorju niso priredili niti jedne veselice aH slavnosli, ki bi se bila dotikala proslave cesarjevega jubileja! In na tak ii. jednak naein postopajo vodno dosledno že od nekdaj. Za to se jim pa godi dobro. Vse imajo, kar hočejo; njim se ne zgodi nič" zalega. Kar žele, dosežejo, da le ušla odpri. Njihovi prijatelji sede po vseh uradih v Primorju, v vseh dostojanstvih imaj^ svoje zastopnike in čim višja so dostojanstva, Um višjo jo tudi prijateljstvo, ka-tero občutijo Italijani na kaj dobrohoten način, aH mi pa na baš nasproten! Italijani so bili in so vedno nezadovoljni, za to pa vlada nasproti njim ne stori ničesar, temveč si prizadeva, obdržali dobro razmerje med sabo in Italijani, čeprav velikanska večina slovanskega naroda v Primorju trpi, veliko trpi, tako, da se južno obmejne dežele imenujejo že .dežele neverjetnoslij"! Umevno. Slovenec in Hrvat sta krotke in pomižne naravi, ki sta prenašala skoro do zadnjega časa radovoljno vse krivice, katere so se jim zadale od tam, od koder bi se pričakovalo baš obratno. No, ko je bila mera polna, se je vzbudilo nekaj zavednosti in odpora, katera se pa širita baš v poslednjem času med ljudstvom tako, da utegne priti v marsikaterem oziru do preobrata, naj si bo že na tak ali drug način. Gospod urednik! Ali ne zaboli čL >ka v dno duše,ko čila podnaslovom: .Žrtve avstr. patrijotizma* dolgo žalostno obravnavo o .izgredih" v Balujah, pri katerih ni pal niti jeden kamen, pri katerih je bilo vse orožje nedolžen „fovč" in vendar tako ostre obsodbe! In mraz mora človeka s poštenim srcem preleteti, ko čuje o obravnavah v Trstu, ki so bile radi izgredov Na- Hipoma ga obkolijo. .Gredo k Pilatu? Po kaj?" povprašujejo jeden za drugim. .Odkrili so zlorabo. Poslopje novega vodovoda ima biti plačano z denarjem iz svetišča." .Kako? Ali pa se smejo dotakniti svetega zaklada?" .To je .Korban", denar Gospodov. Naj si le drznejo dotaknili se jednega šekelja!" .Pojdite torej", kliče prišlec. .Rabini gredo prav sedaj čez most. Vsi meščanje so stopili na ulico ter gredo za njimi. Vtegnemo tam prav priti. Požurite se." Na te besede so ljudje iz Galileje, kakor bi trenil, vrgli od sebe vrlino obleko ter z odkritimi glavsmi, v kratkih, tunikah brez rokavov, stali v obleki, v kakoršni so bili navajeni, vspenjati se po gorah za čredami. .Pripravljeni smo!" so zaklicali vsi ob enem, postavljaje se v vrsto na pohod. Ben-Hur jim zastopi pot. .Ljudje iz Galileje!" reče njim., .Jaz sem sin Jude. Ali me hočete sprejeli v svojo družbo?" , .Nemara bo treba se celo bili!" odvrnejo mu. ~„Tem bolje. Prvi ne zbežim." , Ta odgovor je ugajal mladim junakom. SOČA (Večerno izdanje). Izhaja dvakrat na teden t štirih tedanjih, in siaer: vsak torek in petek, zjutrauje Izdanje opoldne, večerno Izdauje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejernana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......gld. 6-— pol leta........» 3-— četrt leta.......» 1*50 Posamične Številke stanejo fJ kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki" nficf ;tv. i) v Goriei v »Gorski Tiskarni* -A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do t;, zvečer; ob nedeljah pa od '.). do 1-2. ure. Xa naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »PRIMOREC* izhaja neodvisno od *Soče» trikrat mesečno in stano vse leto gld. 1*20. - «SoGa» in filVimonH:« se predajata-»»Gorici-*-io-bakarni Si-li\varz v &jl-ki ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Tiv.ni v tobakam* Lavrencič na tr-jju drlJa Cascnna in Pipan v ulic: 1'onte delia Fabbra. brežini in v Devinu, in ko sliši one grozne I kazni, s katerimi se obtoženci kaznovani....... Kako slabo razumejo marsikateri .gospodje Slovence v Pri-morju zato, ker jih hočejo slabo razumeti! Vse pa, kar se godi, vse to piše čas globoko v dušo našega naroda ter ga pripravlja za prihodnjost, katera utegne biti taka, da marsikateremu našemu nasprotniku ne bode ljuba. Vse se maščuje na svetu prej ali slej, in gotovo pride čas, da se bodo maščevale tudi krivice, prizadele slovanskemu narodu v Primorju! Zgodovina nas uči o teni maščevanju in o njej trde, da je najboljša učiteljica. Dovolj! O priliki se še oglasim, za danes II koncu pase sklicujem še na besede, katere nam italianissimi mečejo v obraz, Be- I sede: To imate za s voj patri jo tizem, to imate za svojo lojalnost! j Prav jasno so nam povedali, česa imamo preveč, češ, delajte drugače, pa se bo tudi Vam drugače godilo. Za to vprašam Vas, g. urednik, ali bi ne bilo umestno razpisati nagrado, namesto za spis „Kako gojili domnvinoljubje v primorski mladini" — rajši za sestavek: »K a k o se ima omejiti domovinoljubje v primorski mladini tako, da ostane vedno v pravi meji po vzorcu Italijanov?" Morda bodemo potem bolj uvaževani in morda se nam po tej poti odpre boljša prihodnjost?! Morda se potem ne bodo več norčevali iz našega patrijotizma irredentovci in ž njimi drugi! Kaj pravite, kako bi bilo s Slovenci takrat, ko bi se moglo reči o njih, da nimajo več »preveč patrijotizma", kar se nam današnji dan očita?! Odi beneško meje. — »Moriluri te sa-lutanl* smo čilali že večkrat v slovenskih listih od spilfeldske meje, na katero smo bili nekdaj toli ponosni in katera je našega cesarju še l. 1883. o njegovem potovanju z Dunaja na Kranjsko toliko presenetila, da seje baje izrazil; »Schon hier!" (wohnen di Slovenen), O »Propadli Slaviji" pa je poročal »Slovenec" žel. 1887. št. 6—14 z ozirom na beneške Slovence. To propadanje se vrši korak za korakom, ali z nevzdržljivo silo. Še ob času sklepanja miru med Avstrijo in Italijo 1.1866. je bila županija in istočasno županija Prapotno (Perpotto) ob Idriji (ludrio) popolnoma slovenska in se je še le v zadnjih 20 — 30. letih toliko polaščila, da sedaj te še stari ljudje umejo in govorijo slovenski. Isto se je zgodilo z občmo D o-lenja na avstrijski strani, ki je bila že takrat v avstrijski oblasti, ko je sosednji M i r n i k še spadal pod beneško republiko, in vendar je poslednji še dandanes popolnoma slovenska vas, ali zadnji branik proti laškemu navalu. Prvoboritelja tega branika sta sedanji g. župnik (Št. Valentinčič,) in g. učitelj v Mir-niku. (Stari ljudje govorijo še vedno »v Mir-niee" »Tu mirr.ee"). To vam je mala vas nasproti Proprotnega ob Idriji blizu Dolenjega. T)o 1. 1822. je spadala pod Praprotno še vsa županija s podružnicami M. D. na Golem brdu in sv. Lenarta na Skriljevem. Prvo podružnico imenuje ljudstvo M. D. »na jezeru", a Italijani in poitalijančeni zer, 'ievidi »S.taMaria del giorno". Pridevek »na jezeru* prihaja od tod, ker ljudstvo misli, da je ves griček z vodo napolnjen (nekaj podobnega trdijo tudi o Škabrjelu nad Solkanom), in zares izvira na severni strani omenjenega grička iz neke votline tako močen studenec, da goni mlin in da je od tam dalje Idrija vedno z vodo napolnjena, dočim višje gori le pod peskom teče. Cerkev M. D. na jezeru je tudi imenitna božja pot, h kateri prihaja ljudstvo velikonočni in binkoštni ponedeljek, drugo nedeljo " v maju in o Marijinih praznikih celo iz oddaljenih Ru al o v pri Čedadu, prosit za obrambo pred povodnijo. Golobrdo se imenuje prav za prav le gol obronek pred cerkvijo, katerega nalašč nočejo zasaditi, da bi se mokrota ne pomnožila. Vasico od spodej pa imenuje ljudstvo »Pod golim brdom", italijanski »Colobrida". Do sem vodi sedanja skladovna cesta, a se bode nadaljevala proti Zapotoku. Županijska cerkvica sv. Jelene stoji kakih 40 m na kucljastem griču, je stara, tesna in kaj priprosta. Zemljišče pod njo pripada grofu Ruggeru della Forre iz Čedada, ki ima v Mirniku tri kmete, a glavno posestvo z gradom in dvorom (»brojilo") v nasprotni Iba n i (Albana). Iz Mimika v Ibano vodi do sedaj le lesen mostič, a dogovorjen j in določen je že nov železen most, ki bo 24 m dolg in 3*5 m visok nad normalnim vodnim stanjem. Pred dohodom k mosliču stoji na kolu tabla z napisom: »Amtsplatz des k. k. Nebenzollamtes II. Gtasse in Mer-nico% a spodej isto v italijanskem jeziku, o slovenščini ni ne duha, ne sluha. Poglejte torej, kolika krivica se godi italijanskemu je- ; ziku v slovenskem Mirniku. Koj onstran Idrije stoji »kažot" italijanske finančne straže. | Zdi se pa, da ta ne more zmagovati svojih i stražniških dolžnostij, zato nameravajo Italijani j napraviti na desnem bregu Idrije trdno mrežo iz debele žice. Mimo Ruggerove palače se pride v vas Ibano, kjer se govori še slovenski (to je j najjužnejša slovenska vas v Italiji), razun iz | j Kafnije priseljene rodovine Repovih (Rieppo). | Ker so ti zelo bogati, zato govorijo bolj' nobel jezik, t. j. furlanščino! 1 Tudi »conte Ruggero", avstrijski doktor in izvrsten poznavalec Dantejev, razume slovenski in pozna slovensko literaturo, a njegova gospa mati govori slovenski celo z nekakim kranjskim naglasom. Na severni strani Ibane stoji na izpahnjenern rlu stari grad grofov Melsov, ki služi sedaj za kasarno finančni straži. Poslopje ima na vsakem voglu štirivoglate stolpe; ona dva pri vhodu i a. trdnejša in višja. Med njima se pride na prostorno dvorišče, pod katerim se nahaja še drugo manjše bolj proti reki. Na steni velike dvorane se nahaja grofovski rodoslovnik in napis: »Geor-gius filius Federici de Mels riaedificavit anno 1458. castellurn Albanae, antea Castellurn cacci (lovski grad) Comitis de Goritia". Pod solnčno uro na zahodni strani grada se čita | letnica 122G. Sedanji grajski lastnik Liabord i je prodal najboljša posestva Repovim in biva v Prapotnem v poslopju, katero je kupil od ubožane plemenite rodovine Portis iz Čedada. Mirnci so dobrosrčni, najivni !n zvedavi ljudje, ter govorijo ravno tako, kakor beneški Slovenci. Oni imajo marsikatero lepo besedo, ki ni v nobenem slov. slovarju zapisana, n. pr.: cvrča — praženje (frtalja); svojak == neodvisen kmet; zvončnica = debeli zid nad cerkvenim vhodom, v \aterega linah vise mali zvonovi. Oni izgovarjajo: čeres (= črez), čerevo (črevo) in podobno [ zelo lep in značilen je rek: „od čerešenj do visenj" =-= malo časa. — Tretja oseba v množ.ui se končuje na oj: vodoj (vedo), pletoj, sučoj itd. Mirnci so poljedelci in zlasti [ vinogradniki. Pridelujejo trojen kostanj: ma-rone, navaden kostanj ali burje (na ital. strani mu pravijo »burica") in objak, zelo droben, pa vendar še prav okusen kostanj. V Mirniku, Golobrdu in Ibani raste p o k a-1 i c a, izvrstno črno vino., ki je med vsemi I goriškimi vini najboljše za teranom, samo J nekoliko bolj mehko je. Domače in razne novice. Blagoslovljcnje „$olskcga Doma" v Gorici, ki je sezidan v spomin 50 letnega vladanja cesarja Franca Jožefa I., se bo vr-I šilo dne 2. decembra t. 1. brez vsakih posebnih slovesnostij. i Slovenska mestna šola Podtnrnoni. I — Prijatelj našega lista nam piše: Bivša c. J kr. domobranska vojašnica je torej od slav-I nega najvišjega sodišča potrjena kot pcpol-j noma primerna za šolo našim otročičem. j Kot star reservist, ki sem prebil v omenjeni j vojašnici 14 mesecev, si dovoljujem omenjati o tej priliki, da za v o j a k e je postalo to j poslopje nesposobno v nadaljne bivanje,5 ker so se prikazavale tamčestokrat nalezljive bolezni. Dobro se spominjam, da je leta 1889.-1890. obolelo več vojakov na j tifusu in eden izmed njih je tudi umrl. j Vojaški krogi, kolikor je meni znano, so se I izrazili skrajno ;eugodno o poslopju. Bivši poveljnik tukajšnin domobrancev, takrat stot-I nik Dvvoržak, je pričel vsled tega prositi j slavno ministerstvo domobranstva, naj bi se j dala zidati nova vojašnica, ker je Catinelli-I jeva za vojaštvo vsled nezdravega J poslopja in oddaljenosti nespo-I sobna. Vojaški krogi so spoznali, da za vojake ni sposobno poslopje, a najvišje sodišče je spoznalo sedaj ono, od vojaških krogov ovrženo poslopje sposobnim za naše ne-I dolžne otročiče! Slovenci, kaj hočete več?! Tako se skrbi v Avstriji za Slovence ob laški meji! Slovenski oče reservist. »Da se varuje javna varnost in j ugled Avstrije", s temi besedami je državni pravdnik zaključil svoje priporočilo, kaH naj j se »izgredniki" v Batujah "caznujejo. '-vna j varnost in ugled Avstrije, dva velepomembna J pojma!! Javna varnost pač ni menda v nobeni deželi postala večja iluzija kakor v Primorju. 1 Bili so časi, ko je bila po vseh slovanskih Ustih stalna rubrika v vsaki številki: Javna I varfc.iai, v kateri se je pripovedovalo, kako italijanske barabe v gosposkih in negosposkih hlačah napadajo Slovane, ali le redko kedaj potem je bilo čuti o kakem aretovanju ali kaznovanju napadalcev, ker po navadi so se take reči že kar v začetku lepo potlačile in slično se godi to še današnji dan! Alt s Slovenci pa je drugače, za vsako reč skoro morajo v temnice, in če so sem ter tje res kaj storili, tedaj smo mislili, ko smo culi najhujše obsodbe, da so bili tisti obtoženci kdove kaki strašanski hudodelci 1 Pa pri nas je v marsikaterem pogledu tako, kakor nikjer! drugodi. Dokazalo se je pri obravnavi, da niso hoteli nič zalega storiti nikomur, z jednim samim nedolžnim »fovčem* pač niso nameravali poklati Muličevih italijanskih podanikov, niti pretili niso, le kričanje je bilo, in sami so odločno rekali, da nočejo nikomur nič. samo italijanski podaniki najza-puste slovensko zemljo, ker njihova kri je umorila »našo mater". In vendar »da se varuje javna varnost!" »Ugled Avstrije*! Kdo na jugu j« tisti, ki ne spoštuje Avstrije, kdo je tisti, ki jej jemlje ugled? Gospoda, odgovor ni težak ! Italijanski irredentovci in ž njimi druga od njih odvisna italijanska sodrga, ti so oni življi, ki kradejo ugled naši državi, ker njihovo postopanje, podprto od tam, od koder bi ne smelo biti, je tako, da je naperjeno naravnost proti ugledu Avstrije. Če bi ne bilo Slovanov v Primorju, ne vemo, kako *,i bilo že današnje dni in vendar se s čuvarji tega ugleda dela tako, da je Bog pomagaj..... Kdaj se odpravijo pri nas razne krivice in kedaj se časi spremene?!.,...... | „FovŽ", čujte „fove" in sicer samo I jeden — to je bilo orožje, katero so našli pri »izgrednikih* v Batujah. Nadkomisar | Prinzig se je sicer s pomočjo orožnika j Grče trudil strašno, da dobi orožje pri »izgrednikih", toda ves trud je bil zaman; ali da se je vendar nekaj našlo, je moral »fovč* epriti v zapisnik z nadkomisarjem Prin-zigem. Kako imenitno je bilo čuti konec zapisnika: Ob sie Waffen mitgefiihrt, verniag ich nicht anzugeben, doch wurde einem Bur-schen ein K r ti m m m e s s e r abgenommen. — Tisti »Krummmesser" je prav nedolžen | »fove*. kakoršne vidiš pri ljudeh po vseh naših krajih. Tisti „fovč" pa jasno priča, da niso »izgredniki* imeli nikakega namena, storiti komu kaj zalega, in tudi res niso nikomur nič hudega storili. Če bi bil namen, napravljati izgreae, ali ni kar naravno, da bi bili ljudje | ..cli seboj nože, palice ali da bi nabrali ka j menja, toda nič in zopet ničjedino »orožje" je bil — »fove", in vendar take obsodbe! Preizkušnje učiteljske usposobljenosti za ljudske šole so se vršile pretekle dni t. m. pred izpraševalno komisijo v \i I belimi v Ncunkii-chcn (Spodnje Avstrijsko) se rabi z doluim vspelicm v vsakem slu-c-ajn, ko ne sploh rabi kak ubliž. Posebno koristen je pa pri starih, nevnelljivih bolečinah, knkor pri k n r-jih očesih, roženici, ozeblin udih in pri zastarelih turih. Dolirno bolno mestu se očisti, potem se obliž namaže na kos lofetu ali usnja in se nanj položi. Ctmi zavitku 40 kr., 12 zavitkov 4 ,-//., ;~, -tvfor, dneet po :J -iL hO h\ Matije kot "i zavitka, katera staneta poštnine pro.slo 1 gld. a. v., se ne razpošilja. IV Poslano.*) Isy*ava. Potovalni fotograf Weiss predstavlja se po deželi, kakor čujem, kot moj pomočnik, kar si ne štejem v posebno čast. Vsled tega izjavljam, da nimam z omenjenim fotografskim pomočnikom nikake zveze ter ga niti no poznam. Dalje izjavljam, da ne pošiljam nikdar zastopnikov po deželi, ker imam v Gorici dovolj opravila; sicer pa pridem na dežele, ako sem naročen, vedno osebno. Toliko v pojasnilo onim, ki popiašujejo pri meni po g. Weissu. V Gorici, dne 18. novembra 1898. Anton Jerkič, fotograf. *) Za sestavke pod tem naslovom je uredništvo odijovorno le toliko, kolikor nalaga tiskovni salon - Op. ur. Presrčno hvalo izrekam podpisani visokorodnemu gospodu glavarju, preblagorodnemu gospodu sodniku, vsem gg. uradnikom in vsem ljubljenim tolminskim rojakom, kateri so blagovolili spremiti mojo preljubljeno sestro Alojzijo Pancln, 11. novembra 1.1, k večnemu počitku. Enako se izraženemu sožalju ob priliki britke izgube iskreno zahvaljujem brat Karol Pcnciii, zlatomašnik. pooblaščeni in priznani pirotehnik v Gorici, ulica Rabatta šiv. 20. Priporoča so prefiastitim cerkvenim predstojništvom in slavnim županstvom za napravo umetnih ognjev, posebno papirnatih topičev, o priliki slavnosti, katere se bodo vršile dne 2. decembra t. I. v proslavo 50-letnega vladanja Njeg. Velič. cesarja Franca Jožefa I. Naprošena so slavnoista morebitna naročila doposlati pravočasno, da se ista izvrže" točno v popolno zadovoljnost gg. naročnikov. kovač in mehanik v Gorici, Gledališka ulica 17. Vpoljava luči ,.Aeetilen" po najnovejših sistemih kakor tudi vodovodov, pump itd. Izvršuje točno in solidno ter jamči vsako delo, katero izvrši v najkrajšem času. Ima zalogo vseh k tej stroki spadajočih potrebščin. (Priporočen od vodstva »Šolskega doma» radi dola tam izvršenega). Priporoča se najfopteje slavnemu občinstvu v mestu in na deseti, Ambrož Furlan trgovec z jedilnim blagom - • na Tržaški cesti slov. 4< v Gorici — priporoča kavo, Hi, sladkor, moko, žito, otrobo, cement, vse poljske In domače pridelke, prodaja tudi krogli« za Igro, likerje ter žganje na debelo in na drobno. Podružnica jo: v ulici Parcar it. 10 v Podturnu. Postreže vestno in po zmerni ceni. ODLIKOVAN fotografski atelier na Travniku štev. 11 v Goriei, i ) < podružnica na Ac i v o, ter imam na razpolaganje jedi ob vsaki uri. Lopa, čedna prenočišča. Za v o«co-•lico vozne priložnosti. Priporočam se slavnemu občintvu za mnogobrojen obisk ter ostajam z odličnim spoštovanjem Ivan Katnlk, gostilničarinposestnik c]. v Kapucinski ulici 2. Trgovina z jedilnim blagom G. F. Resberg v Gorici, t Kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Komu štev. 2 priporoča to-le blago: Sladkor — kavo — riž — roaat — poper — sveče — 0lje __ Škrob — ječmen — kavino primeso — moko — grfa — drobne in debele otrobe — turšico — zob — sol — moko za pitanje - kis — žveplo — cement bakreni vitrljol itd. 3 20 40 Žalna pristnega dalmatinskega žganja na debelo ter pristnega črnega In belega vina. Krojaški mojster FRANC ČUFER v Gorici v ulici sv. Antona štv. 1, izdeluje VSAKOVRSTNE OBLEKE za moške pa meri, bodisi fine ali priproste. < ----- 10 52—i3 ( Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa učencem ljud- ' skih in srednjih šol za obila naročila. ************** Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poStena. Anton Potatzky v Gorici. TSa sredi K.isteljn 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalisče ni-nberškega in drobnega blaga ter tkanin., preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svotiiijicc. —- Rožni venci. — Masne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih Sprejme se takoj 14 -15-letni deček poštene slov. rodbine kot učenec v štacuno kolonijalnega blaga. Ponudbe naj se pošiljajo na raslov: Ivan Defrancesehi v Sturijah pri Ajdovščini. 2—* jLeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka ERiessner,vNimsMBlici3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdeiovalnico umetnih cveUic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd.. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.) tiskarno 3rk na perilo. (P. cl.) Pekovski mojster Karoi Draščik na Komu bode na splošno željo slav. občinstva pekel kruh od zdaj naprej trikrat na dan. Dobiva se vodno sveži dunajski rženl kruh. (iosposka nliča St. 14 (Blfan leKafiic GlroncoH). HM © © © © © © © © © © © Naznanilo. Podpisanee naznanja si. občinstvu, cla je prevzel od 1. oktobra t. 1. znano kremo Jlali Raj h" na Kornu št. 6. Preskrbljena je vedno z dobrimi domačimi vini, žganjem in svežim pivom. Izborna kuhinja postreže vsikdar, bodisi z mrzlimi, kakor tudi gorkimi jedili. Za obilno obiskovanje so tiajtopleje priporoča Lavoslav Hrovatin, lastnik krčme sMal> Rajh0 na Kornu št. G. ki se (,'oiil »Vbaki stroj valni stroji. Priznano najodličnejii stroj za drušine »n obrti, ki šiva brez ro-j)ota, ter ima vsa zbolj&inja no-vejSe dobe. Zahteutjle cenike in vzor«*«1 za Šivanje! lEOfl dnevni *as za poskusnju. i«« I..... we; ertheimovi ' letno plHirieno jamčenje., » katei |ponkušnjp"ne pokaže, da je izw- 5 sten. vzamem nazaj na »voje Mrožke II brez ovir. Samo direktno občeva- rin^tvom brez zastopnikov. a j| zat'> je prodaja za polovico rr-inejia od cen, ki so diuiraee ohi-I rajne za prve fabnkafe. \l Poznate že Weriheimei-Triple.v \\ (Nov |,i,lM,t) V S Niilnuaschiitcn Versiiiul-Hni«'* |[ S T R A ti S S R5«*0\Vien, IV. MarjraretIiPiMra>.-.e !-'. Moja ^ospa je jako zadovoljna z MVrlhei-inovini Jivalniri! -trojem. Irateri je doldU od Vas, Lahek lok, brez ropota, lepo delo, jednako, tV se šiva moeiifjSe ali hlahej.-e bla^ro, \-t- to je vredno občudovanja. Originalni sšinjrerjcv !-troj mojega soseda, ki je -tal na obroke ^1,1. 8.".' ni prav nie boljši. 7. najhrdjSo nalivalo in h spoštovanjem Ferdlliaiul I»enz. i^ozd. iiradiiik. VareH (Mostia) -J7. sept. 1S'IS. Teodor Sla banja srebrar v Gorici, ulica Morell! 12 priporoi1« veleeftstlti duhovSClul iti cerkvenim proti-Mtojtilkou. ojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in t. .ulja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji ceni. Da «i pa znmoiejo tudi bolj revno cerkve naročiti cerkvenega kovinfi-at>s. Prislnepa dobiva se edino pri tvrdki i A. Wolffsky, Berlin, Štv. 37. j J Goriško pivo! (na Goriiceku II). Podpisani priporočam svojim p. ti. odjemalcem svojo posebno dobro u.ežuno izvozno, marino in ule-žano pivo najboljše kakovosti, dobiva se v sodčkih po !/i» 's. V* i« V, H. kakor tudi v posebnih stekle-nieali. Zajedno naznanjam, da sem v minolem letu svojo pivovarno znatno zboljSal in da sem rabil za va-renje dobrega piva le najboljše blago: Žatečki hmelj in hanaški ječmen. 6 26 \M Proseč p. n. odjemalce, t|» m z zaupanjem obračajo name in si obilno naročajo zagotavljam, naj-točnejSo postrežbo. Z najodhCnejšim spoštovanjem Fr. Wanek, pivovar. *Sfi^t$t3g3l^^ i -i slavnemu občinstvu, nazna- cg; kavo, čaj, olje, riž,- makerone. S K. oddajam \ ^fe po posti, one od .''O K. naprej pa po ie- J ji^ leznici s povzetjem. j it^ Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, j ^ posebno p. n. ^rjr. krčmarjem, družiaam in ; 4gj onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali j L§ žele o raznih prilikah nabaviti si ^pecijali- • ^S tele. katere se na deželi ne dobi, ali pa le j •§§ zelo draLo, n. pr. morsk« riba in raka, i js svaia sad]«, fino o3Ja itd. <%, Glavni moj namen je razpošiljati i ¦^ dobro blago in po nizki ceni. ! «fe Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno, j ^ Za p. n. pp- trgovce imam poseben j <§; cenik in zamorem dajati blago po tako ^fe nizkih kupih, da ^!e ne bojim konkurence. <*| Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka \ SS posredovanja. ^& Z odličnim spoštovanjem W Ernest Pcgtni W TRST J|j (cl.) v ulici S. Francosco štv. 6. m