903. štev. V Ljubljani, pondellek dne 22. junija 1914. Leto III. Posamezna Številka, »Dneva** stane € vin., ravno toliko Številka »Bodete Nefe“. _DANW Izhaja vsaki dan jjutraj; t*dt °b nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo Ima bamorlatično prilogo „80. />EČA NEŽA*. Za ljubljanske naročnike stane »Dan« * prilogo dostavljen ne dom celoletno 80 K, mesečno Ho K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1*50 K. Za zunanje naročnike stane „Den“ s prilogo celoletno 88 K, četrtletno 5‘50 K, mesečno 1*90 K. c* Naročnina se pošilja upravnlštvn. Telefon ZtovBka 119. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humorlsIKno prilogo Bodete Nete Posamezna itevilka stane 6 vlnn revno toliko Števnim »Bodete NeSe*«. rnm Id DPfDlter \Mm andnfti «nca flw. ( jiei se pošiljajo uredništvu. Jfetaankirana pisma se i« sprejemajo, rokopisi se ne vračajo..Za oglase se plačni ettt vrata M v, osmrtnice, poslana Ih zahvale vrsta 0 v. Pri večkratnem oglašanja popnsk. — Za odgovor je prflokltl znamka^. NpmT mki Mnj km. 3 UdiirmjHMfrh fiikaat"*. Tatar«« ItavHhn TIS. ?opl ve s; t jUllUlilll LIGI V LJU Ulj Ulil |J1 CpUV CUU1I. Vloži se pritožba. — Zveza vstraja pri sklepu, da se zlet vrši. — Položaj v Draču nerazjasnen. — Katoliški Albanci se obotavljajo. __________________ III. Slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1914. Predsedstvo »Slovenske Sokolske Zveze« je prejelo v soboto dne 20. t. m. ob pol 6. uri zvečer od c. kr. policijskega ravnateljstva v Ljubljani sledeči odlok z dne 20. junija 1914, štev. 104./3/pr.: »Z vlogo z dne 5. februarja t. 1. naznanilo je ugledno predsedstvo, da namerava prirediti v dneh 15., 16. in 17. avgusta 1914 v Ljubljani vsesokolski zlet, na katerega se bodo povabile vse, v mednarodni telovadni zvezi združene telovadne organizacije. C. kr. policijsko ravnateljstvo prepoveduje z smislu § 6. zakona k shodnem pravu prireditev omenjenega zleta z ozirov na javno varnost in javni blagor. Dejstvo, da se naj vsesokolske-ga zleta udeležijo ne samo tuzemske, temveč tudi inozemske korporacije, bi lahko imelo posledice na političnem polju, katere bi nasprotovale državnim interesom in nevarno učinkovale na javni blagor. Zoper ta odlok prosta je pritožba na c. kr. deželno predsedstvo, ki bi se morala vložiti pri tukajšnjemu uradu tekom 8 dnij po vročitvi te prepovedi. c- kr- vladpi Zvezni odbor je v svoji seji dne 21. t. m. sklenil sledeče: »Ker so na zlet vabljene inozemske organizacije strogo telovadnega značaja in docela nepolitične, ie vložiti pritožbo in bo storil zvezni odbor vse korake, da se razveljavi prepoved. Glede na določno Izražene razloge prepovedi, pa ima odbor vsekakor trdno prepričanje, da se zlet dovoli vsal z omejitvijo na sokolske organizacije v naši monarhiji ter poživila slovenske sokolske župe in društva, da svoie priprave za zlet nadaljujejo kar najintenzivneje.« Odbor Slovenske Sokolske Zveze. Človek bi ne verjel, da se morejo tudi t. zv. kulturni narodi od nekulturnih marsičesa učiti. Kultura — posebno napačna — namreč lahko slabo upliva na narod in ga pokvari. Albanci so narod brez kulture — toda nečesa se evropski narodi lahko uče od teh divjih plemen: namreč: ljubezni do svobode in domovine! Grof Berchtold in drugi diplomati so dobili od Albancev že precej pouka, dobro bi bilo, da si jih, kar se njih dobre strani tiče, tudi mi vzamemo za zgled. Da so se Albanci upirali Srbom, se ne moremo čuditi, ker so živeli Albanci s Srbi v večstoletnem boju in so jih za hrbtom šuntali razni turški, avstrijski in drugi hujskači in agentje. Albanci pa so izredno hitro spoznali svoj položaj In so postavili vse moči za to, da bo njih domovina res svobodna. V tem se niso dali zapeljati nobenim sladkim besedam in zlatim darovom, ampak so se z enako odločnostjo uprli tujemu švabskemu knezu, kakor drugim tujcem, ki so prišli v njih domovino. To je tim bolj občudovati, ker se jim je od strani Italijanov in Nemcev obetalo zlate gradove. Dasi Albancev v njih bojih ne vodi vselej pajlepši namen in tudi ne i ljubezen >•»—- vat ra- ki listaje in bojev imajo razno ozadje — priznati jim moramo požrtvovalnost, s katero se bojujejo proti tujcem. Albanci imajo tem težje stališče ker so osamljeni, nimajo sorodnih narodov okoli sebe, štejejo le en milijon, kakor ml Slovenci, in vendar ne-čejo, da bi Švab gospodaril na njihovih tleh. Pomislimo, kaj bi storili mi, ko bi dobili svojega kneza ali vojvoda in svobodno Slovenijo. To bi ga z veseljem sprejeli, pa če bi nam poslali ne vem kakšnega Švaba. Najbrže bi pri tem celo na Jugoslovanstvo pozabili. In Bog ve, kako ponižno bi se klanjali knezu in kakšne hvale bi peli onim, ki bi ga nam poslali. V tem oziru nam lahko Albanci imponirajo. Zanimivo je pri tem celo to, da se branijo vsiljenega kneza z istimi puškami, ki so jih pred časom prejeli od Avstrije in Italije, Koliko življenj je stala ta obupna Imrba! Primerjajmo s tem hašo»oožrt-vovalnost«, ko že stokamo, če je treba dati »mali dar, domu na altar«, ko smatramo za žrtev, če pošteno priznamo svoje narodno prepričanje, ko se že čudimo, če kdo Izpostavi v nevarnost svojo »karijero«, ko zahteva narodnih pravic! Kako ponižno se klanja naš človek pred švabskim uradnikom, kako se boji vsake »višje nevolje«, kako pasje ponižno seže po vsakem daru »od zgoraj«. Albancem pa so dali samostojnost in švabskega kneza — pa obojega ne marajo, ker vedo kaj sledi. Albanci bodo dokazali, kako se treba braniti Švaba. Vid bo moral iti In Albanci bodo onemogočili germansko trdnjavo, ki so jo hoteli Nemci s »samostojno Albanijo« postaviti ob Adriji. Nemška domišljavost je mislila, da mora obvladati Albanijo tako ali tako! Zakaj pa nei Saj gre to drugod tako lahko. A tu ne pojde! Toda nekulturni Albanci bodo kulturno Evropo naučili, kako ie treba braniti svobodo do domovine. Oni ne marajo kulture, v kateri mi poginjamo! Vsiljena kultura ni prava kultura — zato se švabske kulture Albanci U*.faUL» Nemci najbrže več ne prlpoznali, da so Albanci na svojih tleh doma, kakor so to h. pr. storili Nemci nasproti nam. Kdo uničuje sokola in njegov naraščaj. ra S m & * Sovražnik na delu. listek (K gledališkemu vprašanju smo prejeli iz vrst občinstva sledeči dopis, ki ga radevolje priobčimo, ker nas veseli, da se je začelo občinstvo zanimati za slov. gledališče.) Intrige klerikalcev proti slov. gledališču je treba prav razumeti. Že zadnjič ste o tem povedali par besedi. Dovolite še meni besedo: Postavili so tam za gradom »Ljudski oder« ter obetali, da zatemni slavo slov. gledališča. Pa njih up je šel po vodi. Inteligenca ni posečala njih predstav in tudi prlprosto ljudstvo ni hotelo nositi svojih težko prisluženih grošev za take predstave, in kakor s »Katoliškim domom«, ki je prišel na boben, tako so izgoreli klerikalci tudi z »Ljudskim domom«. Klerikalna gospoda hoče imeti svoj teater v Ljubljani. Kdo bi jim zameril, če hočejo tudi zabave in pa če želijo svojim someščanom pokazati svoje talente. Ker so jim razmere v »Ljudskem domu« preorciiner, ker pohaja tja le bolj »gmajnvolk« — kakor so se blagovolili izraziti neka soproga klerikalnega velmoža — ter vendarle hrepenijo, da se pokažejo v boljši družbi hočejo hoditi pozimi v gledališče. Pa ti šmentani principi, ti branijo klerikalcem posečati slovenske predstave, če vodijo gledališče liberalci. Kakor ne zahajajo klerikalci v liberalne gostilne in kavarne, tako — to je jasno — ne morejo hoditi klerikalci v »liberalno« gledališče. Liberalce torej proč od vodstva gledališča, da nam bodo naši »principi« dovolili hoditi V gledališče. Kdo pa je prfejšnja leta videl Šušteršiče, Zajce, štefete i. dr. klerikalne družine v slovenskem gledališču?! Preteklo zimo so hodili, ko ni prirejalo predstav »liberalno« »Dramatično društvo«. Da bodo mo- gli Šušteršiči, Zajci, Štefeti in druge klerikalne korifeje v teater je treba ubiti »Dramatično društvo«. Kaj potem, to njim ni mar, samo da so liberalce izpodrinili. Publika se bo pa že navadila in še vesela bo in v čast si bo menda štela, da bo lahko v gledišču gledala svetle obraze mogočnih klerikalnih gospodov. Mogoče izgine potem antipatija do njih tudi pri ljubljanskih volitvah. Če pa mislijo klerikalni veljaki, da bo publika kar tako pozabila s kako podlostjo so oni ubili tako lepo se razvijajoče slovensko gledališče, kako hudobijo so storili klerikalci s tern, da so Iz gole samopašnosti zatrli matico slovenske dramatike, da s tem niso oškodovali le Ljubljane, temveč vsa slovensko dramatiko go. ječa društva, katerim je bilo in ie »Dramatično društvo v Ljubljani« velika opora; če mislijo klerikalci, da bo slovensko ljudstvo še poljubov alb roke, ki so mu porušile hišo umetnosti, se pač zelo motijo. 100.000 nagrade ali obrnilo nommpm M. ZEVAKOt Srce In meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) »Pomeniva se enkrat za vselej!« je dejal Pardajan. »Ali lev? Ali pes? Ali osel?« »Z bičem te razsekam, na drobne konce!« »Glej, glej! Menil sem, da je tvoje orožje meč! Kdo je pa slutil, da se vojskuješ z bičem, kakor hlapci!« »Gospod, izročite mi svoj meč!« le zarohnel iznova gardni kapitan vojvode Anžovinskega. »V imenu Kralja, dajte svoj meč!« i- • iV Yar v kamor ti je ljubše!« je škrtal Pardajan. »Končajmo že!« je dejal Danvil. , Ta prizor je trajal mnogo manj ^asa’«ego ga je treba, da ga preči- Umeniti moramo tudi, da se je pomaknil ob sleherni teh psovk, ki so se križale m žvenketale kakor rapir}., kader se vežejo k borbi, ves krog za korak naprej, zožuloč se okoli Pardajana, ki je stal ge vedno pred svojimi vrati. Tudi, ko Je ukazal maršal, naj končajo, so se pomaknili jezdeci bliže. Vsi so držali v rokah meče. i . ^.a krogom, na desni In na levi, Je bila ulica črna ljudi, glasna. razburjena in nervozna je pritiskala množica med daljnim bučanjem fanfar, ob donenju zvonov in gromu Kanonov, da vidi. kaj se godi; skozi okna se je sklanjalo na stotine radovednežev. »Dobe ga!« ie kriknil eden. ' »Mrtvega ali živega!« je pritrdila ženska, ki je držala z gizdalini. »Živel sivobrkež!« je viknil paglavec z bližnje strehe. Pardajan je mignil dečku v pozdrav in se mu nasmehnil. »Naprej je zarohnel Henrik Monmoransiškl. »Samo trenotek, prosim!« je rekel žolčen glas. »Ta gospod je oče nekega viteza de Pardajana, ki se je drznil razžaliti njegovo Veličanstvo v Luvru, v njbgovem lastnem kabinetu! Primimo ga živega! Natezalnica naj ga pripravi, da pove, kje je njegov sin!« Morever je govoril tako. Njegov nasvet je bil strašen. Krvava luč se je ukresala v Danvilovih očeh. Vitez, sin tega starca, je tudi poznal tajnost njegove zarote. Ah, če bi mogel uničiti obadva z enim mahom!... V trenotku, ko so izpodbodli jezdeci svoje konje in se zaleteli nad Pardajana, je kriknil maršal: »Da, da! Primite ga živega, da pove,* kje Je njegov sin!...« »Evo ga!« je zagrmel glas, tako zveneč in besen, da je oblila vso divjo tolpo zona. Se tisti hip je nastal med četo ne- popisen nered: vid?l si pasti enega izmed jezdecev, ki se je zavalil po cestnem prahu; namesto njega se je pojavil na njegovem konju mlad mož, z usmevom otrplim v strastni ironiji, toda s plamenom v očeh; ta novodo-šlec je zbegal s smelim manevrom konja, ki se ga je bil polastil, obdelo-vaje mu boke z ostrogami in lomeč mu gobec z besnimi potegljaji za uzdo; žival je rezgetala od bolečine, začela je biti na vše strani, da so se kresale iskre izpod kopit; in stari Pardajan je kriknil v brezumni radosti in hkrati smrtni tesnobi svojega očetovskega srca: »Sinko moj!. • , »Le dobro se drživa, gospod,« je odgovoril vitez hladno. Zakaj bil je on... Evo, kaj se je bilo zgodilo: Na povratku iz hiše v ulici Haš je bila ustavila viteza množica, ki je čkala kraljevskega izprevoda. Toda le za nekaj hipov: s krepkimi komolci si je napravil pot in jo nadaljeval proti krčmi pri »Mrlčih, ki govorita« ko je zdajci udrla množica v ulico Monmartre, po kateri je imel priti kralj s svojim spremstvom. Vitez je prišel tako naravno tudi v Monmar-trsko ulico in stopil vanjo baš v trenotku, ko so se oddaljevali poslednji jezdeci kraljevega spremstva proti Seni. Tam je stala ogromna skupina zijal okrog nečesa njemu nevidnega. Dobro pa je videl Pardajan visoko postavo maršala Danvilskega. 2e je hotel mimo; takrat pa je pogledal natančneje jezdece, katerih glave so molele iz množice, ter spoznal More-verta in gizdaline. Zdelo se ie, da se pomikujejo proti nekim vratom, iz-menjavaje med seboj besede, spremljane po mnogih pretečih gestah in tičoče se očividno nekega pešca, ki so ga imeli obkoljenega. Prva vitezova misel je bila, umikati se. da ga ne spoznajo, in skušati priti v ulico Tikton. In že je začel svoje umikanje, kar se je zazdelo, da sliši glas svojega očeta! Še tisti hip se je zaletel s povešeno glavo med množico. Sunki S pestjo in s komolcem, brce z nogo, ogorčeno kričanje Purgarjev! Zletel je skoz kakor vihra. V par hipih je bil pri jezdecih, ki so obdajali Pardajana. Zagledal je svojega očeta naslonjenega k vratom in nastavljajočega meč proti tolpi, ki se je bila zaffnala v naskok. Vitez ie pogledal okrog sebe, kakor da se hoče posvetovati z okol-nostmi; nasmehnil se je. V skrajnih prilikah so mu bili lastni takšni usme-vi, ostri kakor mečeva klina, m strašno jih je bilo videti. Z naglo gesto je prijel za ročnik svojega rapirja. Z drugo gesto je izdrl bodalo. Nato je planil. Prijeti se za repni jermen prvega konja, ki ga je videl pred seboj, vzpeti se z enim skokom na sedlo, nastaviti končico svojega bodala osuplemu in prestrašenemu jezdecu na grlo — vse to mu je bilo delo tre-notka. »Dol. gospod!« je dejal vitez z ledenim usmevom. »Ali blaznite, gospod?« »Ne, toda truden sem in potrebujem konja. Dol, drugače vas ubijem!« Jezdec je dvignil ročnik svojega meča, da se iznebi čudnega nasprotnika z udarcem po glavi. Toda zmanjkalo mu je časa, da bi izvršil svojo kretnjo. Zadel ga je sunek z bodalom v sredo prsi. Zvrnil se je, zvalil se na tla. Vitez je zajahal konja in izdrl rapir. Besno ie planil naprej. Vse to ie bilo storjeno s hitrostjo bliska. »Sinko moj!« je zarju! stari Par-dajatr. Vitez se mu je nasmehnil. Fantastično je bilo gledati tega besneža, jahajočega kakor na živali Skrivnega Razodetja; sleherna njegova gesta je bila kakor strela, njegov ogromni rapir je pisal bliske in razmetaval rdeče srage, kolikorkrat se je izprožil. njegov konj le skakal, vzpenjal se, bil na desno, bil na leva divji do blaznosti! Obličje jezdečevo pa je ostalo negibna živ obraz ironije. usta stisnjena, kakor da zalučijo zdaj in zdaj hudomušno Salo. oči bo« polne bridko sladkih mi&H nego no rilnega gneva... (DaUe.) Babilonski stolp ali dež. elektrarna. (Dopis z Gorenjskega.) Kakor so si nekdanji Babilonci postavili svoj svetopisemski zgodovinski stolp, tako si je tudi kranjski klerikalizem na vrhuncu svoje slave postavil monumentalni spomenik zmešnjave v podobi dež. električne centrale* Strahoten je prizor,na stavbo, na strmini pred nabiralnikom se vzdiguje portal, izpod katerega je napeljana 1. m. v premeru debela železna cev nad zemeljsko gladino, pod cevjo je prostoren iarek, ob strani pa lepa cesta, ki \ Ji proti Savi, vsled česar prizadete parcele razkosane. kar povzroča pri obdelovanju veliko sitnosti in škode. Kaj pa prebivalci in kritike? Kaj tacega bi se pred nekoliko časom ne s bi bilo nadejati. Vse to le povzročila elektrika; dež. odbor oziroma Lampe je sklepal z raznimi posestniki pogodbe, katere je le deloma spolnil, ali jih sploh izpolniti noče. tako se le za neko vžitnino zahtevala odškodnine na več tisoč kron in se je končno tudi priznala, pozneje pa dež. odbor niti toliko stotakov ni pripoznal. V drugem kraju je električna naprava prestrigla dotok vode, posestniki so se temu protivili ter zahtevali, da jim mesto tega dež. odbor napravi vodovod na lastne stroške, kar se je rade volje tudi sprejelo. Da bi bila ta obveznost tem sigurnejša so udeleženci zaprosili, naj se vpiše tudi v zapisnik, a dr. Lampe jih Je ujel s pripombo; ako se stavi v zapisnik; da bo dež. odbor na lastne stroške gradil vodovod, je drž. podpora izgub-ljena(?), in prizadeti so trditvi katoliškega 'duhovnika dr. bogoslovja verjeli ter spustili dotično klavzulo staviti v zapisnik. In kaj sedal? Deželni odbor noče o vodovodu ničesar slišati. — To je poštenje! V raznih slučajih s posamezniki sklenjene pismene pogoje ter oblastveno potrjene načrte, hoče dež. odbor samolastno spreminjati ali jih celo noče izpolniti, da prišlo je tako daleč, da se dež. odboru napoveduje tožba za izpolnitev pogojev. To je značajnostt Domačine se prezira pri delu in zaslužku; prvi in dobro plačan je tujec. domačin se vporablja le za silo In po ceni. Končno je elektrika ljudstvu odprla oči, ker je obdrgnila tudi njih mošnjičke. Dosihmat je ljudstvo verjelo klerikalnim mogotcem, zlasti duhovnikom, sedaj pa so Jih spoznali kot prave lažlljube in nepo- štenjake; obmetava se lih t nalsra- motilnejšimi imeni tčr razburjeno kritikuje njih ravnanje. Cujejo se glasovi: sedaj naj bi prišle volitve in učinek bi bil ves drugačen. V najkrajšem času bo prišlo pre bivalstvo do spoznanja, kajti klerika-lizem se bo sam uničil. In vse bi Še bilo. ko bi z odhodom kapacitet z njih mest izginili tudi milijonski dolgovi, ki pa bodo ostali v poravnavo davkoplačevalcem. Štajersko. Zgage so naši klerikalci. 2e zadnjič smo reagirali na razne klerikalne laži in slepomišenja glede našega slovenskega učiteljskega naraščaja, (lerikalci bi radi imeli po kranjskem vzoru tudi pri nas svoje slomškar-e, pa se jim kar prav nič noče posrečiti in nimajo drugega, kot vedno zopet dolge nosove in vedno več datnaž, Hvala Bogu! GoriSko. »Pristni goriški Lahi« so proglasili bojkot Slovencem in začeli znova razširjati sovraštvo proti nam. »La Liberta« je prinesla zadnjo soboto članek, poln sovraštva in hujskanja proti goriškim Slovencem. Vprašamo, kaj naj Lahi bojkotirajo? Sebe? Toliko bolj za nas! Nas? Slabše za nje! Brez nas se ne da v Gorici več računati. Naši ljudje pa naj se dobro zavedajo svoje narodne dolžnosti, katero naj vestno izpolnjujejo vselej in povsod! Brez našega denarja bo Lahom upadel pogum hujskanja. Izid obravnave Konjedic priobčimo prihodnjič. Svojo gospodinjo onečastil! Pred tržiŠkitn sodiščem se je že delj Časa vlekla razprava proti nekemu višjemu uradniku v ladjedelnici. Uradnika je tožila njegova bivša go-gospodinja, da jo por pretvezo poroke onečastil. Kmalu se le pokazal tudi sad medsebojnega občevanja! Zapeljivec je bil končno ponolnoma oproščen, kar je vzbudilo veliko začudenje v mestu, kjer se o stvari govorijo najrazličnejše stvari. Dnevno. Ne vol ja proti »Siidmarkl«. »Stidmarka« naseljuje seveda še vedno po naši meji v Slovenskih Goricah. Naseljuje navadno le Nemce iz Prusije, torej protestante. Sedaj namerava iti »Stidmarka« še en korak dalje. Vabi potom inseratov nemške posestniške sinove, da naj gredo na nemška posestva v Sloven Goricah v svrho kmetijskega izobra ževanja. Pri tem pa hkratu tudi za hteva »Stidmarka«. da morajo biti ti le praktikantje protestantovskega veroizpovedanja. Nemški klerikalci gredo vedno v boj za »Slidmarko«. Sedaj so seveda navidezno strašno razburjeni, a dolgo pač ne bo trpelo, da se bo vihar zopet polegel in bodo šli nemški klerikalci v bol za — »Sttdmarko«. Slovenski klerikalci, kakšna Je za vas morala, ki sledi iz navedenega. Nemški klerikalci so pričeli po vseh krajih, zlasti pa v Oradcu. s političnimi organizacijami. V Gradcu so v vseh okrajih ustanovili klerikalna, strankarsko - politična društva, ki imajo zgolj le namen, poglobiti klerikalno politično delo in premagati klerikalcem v Gradcu do večje moči in veljave, po deželi pa njih vpliv utrditi. Ti najnovejši nemški jezuitski poskusi priti sčasoma do nadvlade, govore mnogo in kažejo, da je klerikalna nevarnost povsod čtlcllcSt V Mariboru so pretečeno nede llo neki nemčurski pajaci z spodnještajerskih nemčurskih gnezd nekaj razsajali in tulili. Zakaj je šlo, še ne vemo. Sodeč po tem, kar smo žalibo-že morali gledati, se nam zdi, da so si prišli hladit tevtonsko kri s pivom. Kajti videli smo sicer premnogo pijanih kavk in neko rjovenje, drugo pa nič. Nemčurji trde, da so to bili — pevci. Dvomimo, da stvar odgovarja resnici. Scotus Viator (Watson) je znamenit angleški publicist, ki je tudi pri nas dobro znan po svojih spisih o jugoslovanskem vprašanju. Z njrn je te dni govoril dr. Leopold Lenard o slovenskem vprašanju. Pri tej priliki je rekel Scotus Viator — kakor poroča dr. Lenard v »Slovencu« — da se da jugoslovansko vprašanje sploh v monarhiji rešiti na dva načina: na manj radikalen in bolj radi kalen. V prvem slučaju (misli na tri alizem, v katerega noben pameten človek več ne veruje) bi se slovensko vprašanje dosti ugod. rešilo, samo Trst bi Slovenci izgubili, ki bi s svojo okolico bil nekako neposr. državno ožemie, nek'*1' ^^dominium vseh avstrijskih narodov. V drugem slučaju, pri bolj radikalni rešitvi, bi se pa Slovencem slabeje godilo, ker bi bale Nem&iia na vsak način hotela dobiti dostop do Trsta in s tem, seveda, velik del slovenskega ozemlja, preko katerega vodi pot do Trsta. Natančnejše se ne moremo izražati, saj je tudi dr. Lenard zelo previdno pisal. Priobčil pa ie dr. Lenard ta razgovor v »Slovencu« z očitnim namenom, da zastraši jugoslovanske nacionaliste na Slovenskem in jih pridobi za trializem. v katerega — kakor smo že omenili — nobeden pameten človek več ne veruje. Dr. Lenard je, seveda, mislil, da se bodo vsi poklonili pred avtoriteto Scotusa Viatorja, ki pa s političnimi prognozami nikdar ni imel sreče. Znano ie, da je Scotus Viator pred balkansko vojno Srbijo silno podcenjeval. Bolgarsko pa ravnotako precenjeval in Je prerokoval, da bo Bolgarska združila okolu sebe Jugoslovane. Bregal-nlca ga je dementlrala in dementiran bo tudi v rešitvi slovenskega vprašanja. Zagrebško »Narodo Jedin-stvo«, ki je ravno v splošni evropski politiki izborno informirano, dokazuje, da se bodo Slovenci morali zahvaliti največ morda ravno dejstvu, da stojijo na poti. po kateri hoče Nemčija priti na Adrijo. da se njihovo vprašanje ugodno reši. Seveda; Nemčija ne more priti do Adrije drugače. kakor ako poprej premaga vso Evropo, kar je pa, seveda, kratko malo izključeno! Proti temu svojemu načrtu ima Nemčija Rusijo, Anglijo Francijo, Italijo in Balkan! Ali ni to zadostna garancija, da Nemčija nikdar ne dobi slovensk. ozemlja? To bi bilo lahko jasno Scotusu Viatorju, dr. Lendardu in »Slovencu«. Torej; nikar ne strašiti z Nemci, za katere Je in ostane slovensko ozemlje — kislo grozdjel Veliko razumevanja za sokolsko misel Je pokazal okrožni odbor v Nišu (na Srbskem), ki je sklenil sezidati v Nišu velik sokolski dom. Srbsko sokolstvo je mlajše od slovenskega, ampak pri takem razumevanju, ki ga pokazujejo v Srbiji vse javne korporacije in zasebniki za sokolstvo, se bo srbsko sokolstvo kmalu izredno razvilo, posebno, ker ga podpira tudi država, česar pri nas ni — nasprotno, država stori vse, da našemu sokolstvu meče polena pod noge in ga ovira pri njegovem delovanju kjer in kolikor le more. * Kurjač, ki se le rešil pri dveh naivečjih pomorskih nesrečah. Med rešenimi ljudmi na ponesrečenem parniku »Empress oi lreland« se na- laja tudi mlad mož, kateremu se pa ne pozna na obrazu grozote, ki Jo e doživel. Ta mladi mož se imenuje William Clarg in je edini mož na svetu, ki je doživel obe največji pomorski nesreči in ki se je v obeh slučajih rešil. Clarg je bil kurjač »Titanica«. Takoj po oni grozni katastrofi, ki Je zadela nesrečno ladjo in pri kateri se le vseeno rešil, je nastopil službo kurjača na parniku »Empress of lreland«. Ko so ga vprašali, če bo še tretjič kurjač, je odgovoril smehljaje: »Za nas mornarje je to zelo fatalno, če se nam pripeti v takem slučaju nesreča tretjič — jaz bom kljub temu kuril.« * Orožnik ustrelil napadalca. V Zvorniku v Bosni je napadel kmet Todič nekega orožnika s sekiro. Ker je bil orožnik v nevarnosti za svoje življenje, je Todiča ustrelil. * Poneverbe tajnika »Zveze av-strlisko-ogrsklh tovarn za sladkor«. Kakor se iz Prage poroča, so prišli v »Zvezi avstrijsko-ogrskih tovarn za sladkor« na sled velikim poneverbam. ki jih je izvršil tajnik »Zveze« Bušek. Tajnik je priznal, da je ves poneverjeni denar 40.000 kron izgubil pri igri na borzi. * Fotografije cesarja Viljema. Nemški listi prinašajo zanimivo vest, kako se obnaša cesar Viljem II., kadar se dd fotografirati. Da se dd rad fotografirati, o tem danes gotovo nihče ne dvomi. Vzemite katerikoli nemški ilustrovani časopis v roke in povsod boste našli kako fotografijo »Kaiserja«. Viljem noče biti nikdar na fotografiji preveč familijaren. Misli namreč, da bi lahko tudi nasmeh na fotografiji zmanjšal Dri njegovih podanikih rešpekt pred njim! (In vendar Je veliko slik, na katerih se Viljem smeje na vse grlo!) Čujte, kaj pripoveduje dvorni fotograf: »Nekega dne sem bil poklican, naj pridem fotografirat vladarja v njegov palačo. Prišel sem in cesar je bil ravno model dvema slikarjema. Ker ni hotel izgubiti niti minute, se je dal fotografirati v isti sobi, kjer sta delala slikarja. Bil je oblečen v uniformo avstrijskega generala konjeni-štva. Približal se mi je z umerjenim korakom in me je vprašal, kam naj se postavi. Cesar se da fotografirati le stoje; sedeči človek baje ne vzbuja toliko rešpekta. Začel sem fotografirati. V treh četrtih ure sem vzel petintrideset posnetkov. Cesar je vsako pot spremeni! izraz obličja. Drugi dan sem mu prinesel pokazat posnetke. Izbral je samo enega in je naročil za Šest tisoč mark foto- Krah* Nevarna fera z levoni. Znani borilec Fret Markussen iz Hambur ga je imel v svojem vrtu mladega leva, ki ga je hotel podariti zoologič nemu vrtu. Ko bi morali roparsko zver odpeljati, je Markussen odprl kletko, da bi se še enkrat poigra s svojim prijateljem. Lev, ki je bil drugače zelo miren in krotak, pa je nenadoma skočil kvišku, vrgel se je na Markussena, raztrgal mu obleko in preskočil plot, za katerim so se igrali otroci. Markussen Je levu sledil in ga je ustrelil z dvema krog-ljama iz samokresa. * Kritičen moment. 1 ariški »Ex-celsior« poroča iz Sumatre: Oddelek 35 nizozemskih vojakov se je napotil po strmi poti na pobptje visokih gora. Na eni strani je bila skoro navpična skala, a na drugi strašno brezdno. Nenadoma se je pojavila pred vojakih skupina divjih slonov. Sloni so*se ustavili in so dvignili kakor na povelje svoje rilce..Častnik je spoznal grozno .n?vaI^st,..v *ca" teri se vojaki nahajajo. S streljanjem na slone se ne bi_ rešili; sicer pa za to tudi časa ni bilo. ^^tnik je ukazal vOjakom. naj se stisnejo k skali in naj se ne ganejo. Slon. ki je korakal naprej, ie potipal z rilcem prvega in nato drugega vojaka, nakar ie zatulil. Na to povelje je korakala truma slonov naprej, ne d a bi napravila vojakom kaj žalega. Slom so menda mislili, da imajo pred seboj sohe. Vojaki se po odhodu slonov niso mogli niti ganiti. * Sam si je izkopal grob. Pri mošonskem sv. Petru na Slovaškem so našli te dni orožniki v enem pol-drug meter globokemKobu. izkopanem na travniku. .rte^"a čl(?" veka mrtvega. Bil je s,®fen- je srajco je imel na sebi. Pod glavo je imel zloženo obleko, v ro i pa je držal križ in Pipo. Dognali so, da je bil neznanec močno bo'a,j in ker niso našli mčesar v n egovem želodcu, se sodi. da je umir! lakote, da si je sam izkopal grob in da je legel vanj. Kdo le neznanec, se doslej še ni moglo dognati. * Žalostna kulturna slika. Na Ogrskem Živi učiteljstvo v veliki bedi, še hujši nego pri nas. O tem govori naslednji slučaj, ki se je odigral ravno te dni. 331etni Jurij Marušan se je ustrelil na železniški postaji. Ko so ga prepeljali v bolnišnico, je izpovedal sledeče; »Moral sem stre- ljati nase, ker nisem mogel več gledati, kako moji otroci trpijo . . .« Kmalu nato Je revež umrl in zapustil ženo in šest mladoletnih otrok. K temu ni treba ničesar pripomniti. Vlada, ki je dala proti nemadjarskim narodnostim za poslednje volitve več nego 15 milijonov kron, pusti, da učiteljstvo strada. * 400.000 zob ukradli. Pri nekem znanem pariškem tovarnarju za umetne zobe so neznani tatovi ukradli 400.000 nepravih zob v vrednosti 100.000 frankov. Ljubljana. — Že v soboto zvečer se je po Ljubljani govorilo, da je sokolski zlet prepovedan. Splošno se je sodilo, da so to izmišljene novice, da bi se vsled zadnjih dogodkov na Koroškem izzvale kake demonstracije. Vedelo se je tudi, da je vsa policija pripravljena. Zato se splošno ni verjelo na prepoved. Da se je prepoved izročila v soboto zvečer, tik pred celovškim »Volkstagom«, to kaže, da se je hotelo nekaj jx>skusiti, kar so ni posrečilo. Ljubljana se je navadila takih darov in molči. Prišel bo čas, ko bo izi>regovorila. — Ne obupati! IH. slovenski vse-sokolskl zlet se bo gotovo vršil, če prav v ožjem obsegu. Bratje, na delo! Vsak prispevaj po možnosti, da vsesokolski zlet čim sijajnejše uspe! Podpirajte sokolstvo pri njegovih pripravah za zlet! —Vsak cirkus dobi dovoljenje, da sme priti v Ljubljano, od koder odnese cele tisoče. Sokolski zlet pa bi bi! privabil v Ljubljano tisoče in tisoče ijudij, prinesel bi najmanj 400 tisoč K — in ta zlet je prepovedan. Ljubljansko meščanstvo ima tu svojo besedo. — Ali je to v zvezi? Po volitvah v žel. svet v trgovsko-obrtni zbornici je »Slovenec« zapretil, češ, da je to uvertura. Štiri dni j>otein 5e prišel zakon, glede inkorporacje Šiške in prepoved za sokolski zlet! Za kako ceno se je dosegel ta revanž! — Veselica pol. napredn. društva za Krakovo in Trnovo se je vršila včeraj v Hribarjevem gaju. Dan jc bil zjutraj lep in vroč, popoldne je prišel »žegen« v podobi dežja — potem pa se-je zjasnilo in je bil jasen večer. Hribarjev gaj je bil poln. Veselico je posetil g. župan dr. Tavčar z družino, in g. posl. dr. Triller, dr. Novak, Mazelle in Turk. Bilo je prav zabavno. Igrala je domžalska godba. Zvečer je bil lep ognjemet s kresom. Dame v paviljonih so prav lepo postregle z jedjo, rožami in pijačo. Ob godbi harmontlce so se sukali veseli pari pozno v noč. — Sokol v Stepanji vasi je imel včeraj svoj nastop. Vaje so prav lejx> uspele. Vsled slabega vremena je bilo popoldne bolj malo občinstva, proti večeru pa so se našli gostje od vseh strani in se je razvila vesela zabava. — Provokacije ljubljanskih rene- gatov! Včeraj so mislili vsi mirni sprehajalci, ki so šli proti večeru proti Rožniku, da so zašli v kak pragozd, kjer podivjani in nažrti Tevtoni obhajajo svoje barbarske orgije. — Okoli 10. ure je bilo tako »Heul« rjovenje in tuljenje, da je b.lo groza. Seveda se razume, da patriotične »Die Wacht atn Rhein« ni manjkalo. Scene, ki so se potem vršile v okolici Rožnika nam ni treba omenjati, posebno, ko Slovenci vendar poznajo kulturne navade, katere imajo ljudje, ki hočejo v Ljubljani takozvani »Deutsch-dum«. — Hrvatje kakor Slovenci ah obratno. Pozorišče: Popoldanski br-zovlak Dunaj - Trst. Direkten voz drugega razreda Budapešta - Milan na progi med Celjeni in Ljubljano. Datum 19. junija 1914. Osebe: Slovenski potnik čita »Dan«. Hrvatska družba, mati, hčerka in sinček in še neka druga dama. Občevalni jezik: nemški, pomešan z nekaterimi lirva-tskimi besedami: »Glej, mama, Tri-fail, ovdje je Gjuro. — Kad stignemo u Laibach?« — A, Laibach,.. Med tem, ko je sinček večinoma govoril hrvatsko, sta mati in hčer neprestano brbrali v švabščini. Sicer pa, Hrvatje kakor Slovenci, v tem smo si docela edni, v — nemškutar jen ju namreč. Slovenci imamo navado, da z vsakim tujcem začnemo pogovor v tujem jeziku. Zato tako izgleda na I naših progah. — Vzopred L prodrukcije gojencev »Glasbene Matice« v pondeljek, dne 22. junija 1914. Spored: 1. Dvo-fak: Humoreska. (Na klavir igra gd. Vladimira Vrstovšek. Sola g. L Pavčiča, 5. razred.) 2. a) R. Savin: Romanca, b) Fr. Oerbič: Romanca. (Na klavir igra gdč. Danica Počivalnik. Sola g Franc Oerbiča, 5 razred.) 3. a) H. pl KSan: Berceuse, b) G. Fr. Handel: Menuet. (Na gosli svira gdč. Anica Sadar. Sola ge. B. Pospišilove, 3 razred.) 4. a) Chopin: Marčia Fu-nebre. b) Mozart: Menuet iz simfonije v Eis-duru. (Na klavir igrajo 6. ročno: gdč. Nilka, Helena in g. hran Potočnik. Šola J. Pavčiča- 5. K. Bohm: Ritornel. (Na gosli svira g. Mirko Hribar. Šola g. J. Vedrala, 4. razred.) 6. a) Moszkowski: Serenada, b) Grieg: Norveški ples. (Na klavir igra gdč. Nilka Potočnik. Šola g. J. Pavčiča, 5 razred.) 7. a) Dr. R. Ipavic: Na Poljani, b) Ch. Gounod: Pesem iz opere »Faust«, c) K. Gold-mark: Studenček. (Poje gdč. Marija Pirk. Šola g. M. Hubada, 2. razred.) 8. S. Heller: a) Barkola, S. Heller: b) Iinpromptu. (Na klavir igra gdč. Mici Jurman. Šola gdč. J. Chlumec-ke. 5 razred.) 9. a) Seeling: Barkola, b) Grieg: Valse-Impromptu. (Na klavir igra gdč. Nada Kolšek. Šola gdč. J. Chlumecke. 5 razred.) 10. Fr. Dr-dla: Souvenier. (Na gosli igra g. Zoran Hribar. Šola g. J. Vedrala, 4. razred.) 11. a) Schumann: O. 15. Iz otroških prizorov. - Dete zaspi, b) E. Schiitt: Etude mignone. Op. 16. št. 1. ž(Na klavir igra gdč. Zdenka Tominšek. Šola g. A. Trosta, 6 raz.) 12. a) Grieg: V čolničku, b) F. S. Vilhar: Mrtva ljubav, c) R. Schumann: Nikar me ne vabite! (Poje gdč. Zora Ropaš. Šola g. M. Hubada, 2 razred.) 13. a) V. Novak: Iz op. 5. Bagatelly Št. 1. vspominka, b) Čajkovskij: Iz letnih časov Žetev. (Na klavirju igr« gdč. Emilija Marolt. Šola g. A. Trosta, 7. razred) 14. P. Rode: Prvi stavek iz koncerta št. 16. (Na gosli svira g. Fedor Gregorič. Šola g. J. Vedrala, 5 razred.) 15. a) E. Adamič: Nokturno, b) Haberbier: Spoinladno vzbujenje. (Na klavir igra g. Rudolf Koleša. Šola g .Fr. Oerbiča, 8 razred.) 16. Rachmaninoff: Polichinelle, (Op. 3., št. 4. Na klavir igra g. Anton Černe. Šola gdč. L. Petranove, 8. razred.) — Gojencem pri produkcijah ni dovoljeno odzivati se ixmov-nemu odobravanju. — Slovensko planinsko društvo, osrednji odbor Ljubljana, je izdal lično ilustrirano brošuro o turist, hotelu Zlatorogu ob Bohinjskem jezeru. Slovenski planinci in planinke posezite po brošuri ter oj>ozorite svoje znance in prijatelje na divno to našo in velevažno najnovejšo postojanko ob biseru Julijskih Alp — Bohinjskem jezeru! Brošure razpošilja gori imenovani odbor, dobe pa se tudi v pisarni »Deželne zveze za tujski promet in turistiko« nasproti hotela Union. — Zgubil se ie včeraj popoldne ob 4. uri pod Tivolijem mlad, majhen belo-rumen psiček. Kdor ga je dobil, naj ga odda na Rimski cesti št. 2., 1. nadstropje, stopnj. levo. — »Popotnik« štev. 6. je izšel. Prinaša važne članke izpod peresa Humeka, Sajovica, dr. Dolarja i. dr. — Kako so se včeraj zjutraj Sin škarlt zbudili, so izvedeli, da niSO več Siškarji ampak Ljubljančan! Ostalo jim je samo še ime, vse drugo so jim klerikalci vzeli. Ampak Siškarji so se včeraj zakleli, da bodo delali klerikalcem še bridke ure, nal so vaščani — ali pa 1— meščani. — Kino-Metropol je bil tudi včeraj prav lepo obiskan. Arena je kakor nalašč za take predstave. Več jutri. Oglejte si! Kit je liletti? vidi se ga v senzacijski veseloigri Soboto 27. * Nedeljo 20. Pondeljek 29. t Kratek roman z žalostnim koncem. Marija Selan, petindvajsetletno dekle iz Viča. se ie hotela na vsak način omožiti. Sicer se le Micka enkrat Že omožila, pa tisto je bilo vse kontrabant. Ljubezen je umrla in otrok je umrl. Oče in mati sta ostala, pa se nista več zmenila drug za drugega. Toda dolgočasno je to naše življenje. To je posebno okusila Micka Selanova. Kako bi bilo lepo. ko bi imela ob svoji strani možička. s katerim bi jadrala po valovih tega pustega življenja. Potem bi ji morda ne bilo več tako dolgčas. In Micka je sklenila, da mora dobiti moža, naj velja kar hoče. Micka Selanova je sicer fest punca, kar se tiče života. Kar se tiče denaria le pa boli žaltav^; Sedanl moški svet pa ie postal silno praktičen. »Če imaš denar, te vzamem, če ga nimaš, bog s teboj!« Tako pravijo sedal ti grdi moški. Ljubezen ie že postala prav nepotrebna stvar, s katero se ne pride daleč. Se do Viča ne. Ampak Micka ie hotela moža, kakor smo že povedali. Toda kako priti do njega? Kmalu je rešila to vprašanje. Dne 4. marca t. 1. je šla v Mestno hranilnico in je naložila na knjižico 7 kron. Ko je prišla domov, je pripisala poleg sedmice še tri ničle in s sedmih kron ie nastalo takoj sedem tisoč kron. To ie bil začetek. Micka si je mislila: »Sedaj, ko imam v hranilnici že sedem tisoč kron denarja, se že lahko postavim.« In začela je pripovedovati, da je bogata. Kmalu so je raznesla vest daleč naokrog o Mickinl bogatiji. »Poleg teh sedmih tisoč pa imam še nekaj denarja — tako je pravila — ki sem ga dobila po ranjkemu Čudnu. Vsega skupaj je torej že prav lepa svotica.«.In.Micka se je brhko okre-nila na peti in je zavihala nos. Kakor hitro se je raznesla 110-,vica o Mickinem bogastvu, že so jo začeli prijaznejše gledati fantje, ženitve željni. Med temi fanti je bil tudi Jakob Volavšek. In tako se je zgodilo, da sta se Micka Selanova in Jakob (Volavšek kmalu pomenila. Volavšek je rekel: »Rad te imam. Micka!« In je škilil na denar. Micka ie rekla: »Rada te imam. Jakob!« in je škilila na mladega fanta, ki je fest. »Ti, slišiš. Jakob, kaj ko bi se midva malo peljala na Štajersko. (Tam si bova kupite lepo." majhno domačijo in boVa živela krasno življenje, kakor angelci v nebesih.« Volavšku je nasvet njegove bodoče ženice ' zelo ugajal. Kaj mu ne bi! In šla sta na Štajersko. Volavšek je vzel s seboj 160 kron denarja. Svoji Micki je kupil obleko za dvajset kron. Mladi bodoči ženici je zelena Štajerska kaj ugajala. Vendar £.,^aki kup,čijj ui o kaki. domačiji ni ono niti govora* Pripeljala sta se na-eaj v Ljubljano.. Tu pa je začelo to Mickino govorjenje Volavšku že presedati. O njenem bogastvu namreč. »Govori, govori o tisočih, pokaže, pa ničesar,« si je mislil .bodoči inož. Z Micko sta bila že.enkrat na oklicih. Ko so pripeljali od Potokarjevih, kjer je Micka prej-služila. škrinjo, je mlada ?ievesta pokazala ženinu med drugim udi ono zgodovinsko knjižico Mestne hranilnice* na katero je bilo naloženih sedem, čem reči sedem tisoč kron. »No.« je rekel ženin, »ko imaš tu sedem tisoč kron, vzemi kake štiri stotake iz hranilnice za »ajn-rihtengo«.« Volavšek si je mislil: >Sedaj bomo pa videli, punca, kako le s teboj. Sedaj boš morala pokazati. če imaš res kaj pod palcem.« Micki je postalo kar vroče. Tre-®a Je napeti vse strune, da ji mož ne uide. Ne srne ga izpustiti za nič na svetu ne. »Veš. Jakob.« mu Je rekla, »če nočem priti jaz do onih štirih sto Kron. moram iii im mdniin teinu- £«Ia liobim pravico.« »Pa pojdi na sodnijo.« je pokimal Jakob. »Pa tudi ti boš šel z menoj, da ne boš mislil, da te farbam.« je odgrnila Micka, ki si je takoj napravila nadaljni načrt. In šla sta. Jakob je počakal pred lustično palačo, Micka pa je stopila U°iter’. *e nekaj časa postala, nakar je šla zopet ven. »Brez strica ne dobim ničesar, BO ml rekli«, se je ozrla Micka na Jakoba. »Toda za tiste štiri stotake fee ni treba bati. Dobila jih bom. če le vrag ni,« Je sklenila Micka sama pri lebl. Mlademu Volavšku pa se je zdela cela zadeva čimdalje bolj zagonetna in — sumljiva. Ker mu Je Micka pravila, da ji je zapustil ranjki urar Čuden precej denarja, se Je šel D tem sam informirat k Cudnovi gospe. Ta pa ni ničesar vedela o kaki zapuščini. Micka pa se je med tem trudila In mučila z mislijo, kako bi dobila one štiri stotake. Kmalu ji je prišla V glavo prijazna misel. »K mesarju in gostilničarju Putrihu bom poslala Svojo knjižico s sedmimi tisoči in ga bom prosila, naj mi posodi nanjo Štiri sto kron. Da ga še bolj pridobim zase, mu porečem, da napraviva e Jakobom pri njem svatbo.« Kar je sklenila, to je tudi storila. Mesar Putrih pa ni bil nič kaj pri volji šteti stotake. Pogledal je knjižico In zazdela se mu je jako sumljiva. *Ce dekle potrebuje tako nujno denar, zakaj pa ne gre v Mestno hranilnico,« je pomislil. »In zakaj so te ničle v knjižici tako zapacane? Hm, tale stvar ni nič kaj čedna.« je zmajal z glavo. Da bi se preveril, ali Je njegov sum opravičen, je poslal svojega fanta v Mestno hranilnico, naj dvigne na knjižico štiri sto kron. Fant Je pel in ie prišel nazaj brez denarja In orez knjižice. Povedal je, da so v hranilnici rekli naj pride k njim gori \ : + N 1 komad moška nočna srajca, prav velika.................1 % j ® 1 komad predpasnik iz listra, prav velik ................ 2 90 j It. jr- 1 komad šal............................................ 2 50 j Z Q 1 komad bluza za izhod....................................1 96 j . w* •gg 12 komadov brisalk za prah .............................. 1*96 { . 8 Na deželo se izpod 10 kron ne pošilia. ) = ZBIRKO PESMI = ki so izile v ..Učiteljski tiskarni „Moje obzorje ki se dobijo po vseh knjigarnah kakor tudi v,.Učiteljski tiskarni** Cena lično vezani knjigi je 3 K, Po pošti 20 v več. Baška! Prvo čisto slovansko kopališče ob Adriji lastnik Hrvat A. Tudor na otoka Krku (Veglia), Istra. Izvrstna kuhinja, nič zdraviliške takse. Hotel ima krasen položaj, je okoli 20 korakov oddaljen od morja proti kopališču. Nova moderna zgradba; oskrbljen je z Izvrstno pitno vodo. Pred hotelom velika terasa. Dnevna zveza s parobrodom z Reko. Vse Informacije, prospekte, daje zastonj in franko lastnik hotela. 1914 Slovenski vsesokolski ilet 1914 Vseh vrst blago za kroj članov in članic Sokola, kakor tudi za naraščaj, dalje vse v to svrho spadajoče potrebščine: čepice, srajce, telovadni jopici, hlače in čevlji, našivi itd. se dobijo natanko po predpisih slovenske in češke sokolske zveze pri tvrdki A. & E. Skabernč, Liljana, Mesini hg it. 10. malo rabljen in v dobrem stanu, s 4 sedeži firme Laurin & Klement se proda. Poizve se v „Anončni ekspediciji, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6. Po&ilja se tudi po poštnem povzetju ako blago ne ugaja, se denar vrne iin HiiiM mmmmmmmm i; SANATORKJM -EMONA IZA.NOTRAM^^gi^.BOLEZNl LJUBLJANA • 41 ^zim^iFRriARuDR-FR. DERGANC ® ASaf novejše konfekcije za dame, deklice, gospode, dečke fin otroke. H Cele obleke za gospode od K 8*—, 12*—, 15*— naprej 0 Cele obleke za dečke . „ „ 4‘—, 6'—, 8'— „ ■ Cele obleke za otroke . „ „ 2’—, 3'—, 4’— „ 0 Pelerine za gospode . . * » 7*—, 8'—, 9'— „ M Športne raglane . . . . . „ * 12 —, 14’—, 16.— „ n Klobuke ......... „ „ 1*—, 150, 2'— „ g| Kostume za dame. . . . „ „ 9'—, 12‘—, 15*— n ® Damske sako in paletot „ „ 6'—, 8'—, 10'— „ g| Krila spodnja in gornja „ „ 2’—, 3 —, 4’— „ BI Hišne halje za dame > . „ „ 3 90, 4 90, 590 „ ■ Slamnike..............„ „ —*50, 1’—, 1*50 „ ■ Pristni panama ..... „ „ 6 —, —•—, —„ Vse drugo po priznano čudovito nizki ceni. ■ ir Oglelte si velike izložbe. ■ Angleško skladišče oblek S 0. BHATOVlL Ljubljana. Mestni lig 11. 54. Telefon 11.132. priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov, Popravila ae itvršujejo toino In solidna tiskarna : Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 : se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin, Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem Času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine, Litografija. "" Cene najnižje! mm Notni stavek.