72353" - Ровавввивв КвтШа ВМ 0,16 UarnipanknSotc Uprave KiafMfurt, Poettacb 116 / Uređnmvo v Kla^enturtu / Naročnina (se plača naprej) теаебпо z đoatavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaAalo«) / Odjavo пагобђ« tega llita za prihodnji meseo sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi KM 0,06 za milimeter stolpeo Stev. !• __Krainburg, l,/2. januarja 1943. Leto 8. ХЦић ximsMm vllkarfem podmornice napadalo: Zopet 185.300 brt potopljenih Dve posebni poročili oznanfa^a potopitev 34 sovražnih ladij " Težke soTje^ske zgube pri napadih ob Donu - Občutne zgube oklopnjakoT in drugega orožja « Bombe na т vojni važne naprave v nekem pristanišču na južnem Angleškem Oberkommando der Wehrmacht je dne 30. decembra objavilo: Ns ozemlju ob T e r e k u so se izjalovili Biofni, po oklopnjakih podprti sovražnikovi napadi. Pri tem je bilo uničenih osem oklopnjakov. V Stalingradu in na ozemlju ob Donu so Sovjeti pri nadaljevanju svojih napadov imeli visoke krvave izgube in zgubili 16 oklopnjakov. Pri uspešnih nasprotnih napadih smo uplenili številna težka in lahka orožja in pripeljali ujetnike. Napadi nemških zračnih oddelkov ter italijanskih, romunskih in ogrskih bojnih letal so prizadejali nasprotniku visoke zgu-be in občutne izpade oklopnjakov ter težkega orožja. Ogrske čete so pri podvzetjih udarnih sil uničile večje Število sovražnih bunkarjev z njihovimi posadkami. V srednjem odseku fronte smo zavrnili posamezne sovražne napade. Lastne udarne čete so vdrle v sovražne položaje in razdejale številne bojne naprave. Jugovzhodno od Hmenskega jezera so se zrušili ponovni, po oklopnjakih, topništvu in bojnih letalih podprti sovražnikovi napadi. Odstrelili smo 13 sovjetskih oklopnjakov. Ob Volhovu in pred Leningradom So udarne čete nemških odredov in divizije španskih prostovoljcev uničile številne sovražne bunkarje. Brza nemška bojna letala in odredi lovskih letal so v nizkih napadih razgnali sovražnikove prevozne kolone. Pred Fischerjevim polotokom v Severnem morju so bojna letala v presenetljivem napadu potopila nekega sovjetskega iskalca min. Nočni napadi nemških bojnih in ^oie pošiljke za Afriko potopljene 15 ladl] s 85.000 brt uničenih - Obkoljene sovjetske sile ugonobljene Oberkommando der Wehrmacht je dne 29. decembra objavilo: Na ozemlju ob Tereku so spodleteli krajevni napadi Sovjetov. Nemške in romunske čete, ki so takoj nastopile k nasprotnemu sunku, so vrgle sovražnika iz njegovih položajev in uničile pri tem več oklopnjakov. Med Volgo in Donom in v velikem donskem loku so se v hudih obrambnih bojih izjalovili ponovni sovraž- Pelain se izjailja proli Girandn Tudi Darlanoi naslednik brez legalne obiasli - Maršal se ne da Izrabili Vichy, 31. decembra. Informacijsko ministrstvo objavlja: Do svoje smrti je Dar-lan vedno trdil, da posluje v imenu maršala, in njegove visoke funkcije, ki jih je izvajal, so mu omogočale, da je zlorabljal v Afriki veliko število Francozov in domačinov, ki so bili daleč od matične dežele, vkljub demantijem in ukrepom, ki so bili zoper njega izdani. Da se napravi konec vsem napačnim razlagam, ki so napravile že toliko gorja in duhove tako zmešale in ki so končno vedle do zgube afriškega imperija, porabi maršal, ko že tako pogosto v službi resnice, priliko, da vsej javnosti pojasni svoje misli pokaže Francozom njihove dolžnosti. Svojeročno je državni poglavar sestavil ^ GGdaj objavljajo, da se za vse ^ , g ®»ogoči vsaka zmešnjava, kot se je to oa ». novembra dalje ponovno zgodilo: »Vsi brezčastni šefi, ki so predali francosko Mnko Angležem in Amerikancem, M zatrjevali in zatrjujejo tudi še sedaj, da poslujejo v polnem soglasju z menoj aU wlo po mojih navodilih. Upajo si celo trdi- Г« ^ izražajo moje najskri-tejše misli. Zavračam jih z najformelnejšim demantijem. Dal sem jim povelje, da se protivijo napadu. Morali bi se bojevati in so za to Imeli tudi sredstva. Tega niso storili 1д so žrtvovali s prelomom svoje dane besede in prekršitvljo svoje časti interese Francije. Z ozirom na svoje stare vladne položaje Ja skušal admiral Darlan kljub mojim po-eevnlm 04>oravanjem vzbuditi vtle, da strmoglavnih letal so povzročili močne požare na pristaniških napravah v Murman-sku in na kolodvorskem ozemlju v Kan-dalakši. VSeverniAfrikisose nemška str-moglavna letala uspešno bojevala proti sovražnim kolonam v maršu. V Tuneziji so se vršila le krajevna bojna dejanja. Sovražnik je po napadih nemških strmoglav-cev in nizkih poletih nemških letal utrpel velike zgube vozečega se materiala in orožij vsake vrste. V večernih urah 29. decembra je nekaj britanskih letal odvrglo posamezne razstel-ne bombe nad zahodnim nemškim ozemljem, ki so povzročile le majhno škodo na poslopjih. Lahka nemška bojna letala so v Rokav- opravlja zakonito službo. Pri generalu Gi-raudu ni mogoč noben dvom več. On ne zatrjuje in tudi ne more zatrjevati, da ima kakšno legalno oblast. Odrekam mu, in vsem, ki se postavljajo pod njegovo poveljstvo, pravico, da govori in posluje v mojem imenu. Maršal in vlada sta ugotovila, da je general Giraud s prevzemom poveljstva nad disindentnimi francoskimi bojnimi silami v inozemstvu prelomil svojo besedo, kršil svojo čast in izdal svoje dolžnosti kot častnik. Dosledno temu niti čete niti uradni-štvo niti prebivalstvo niso dolžni, da bi se njemu pokoravale. Vichy, 28. decembra 1942. Philippe P6tain.« Vichy, 81. decembra. Imenovanje Gi-rauda za naslednika Darlana občutijo sedaj v Londona že kot nadaljnje povečanje ameriških pozicij v francoski Severni Afriki. Kajti to imenovanje se Je izvršilo, ne da bi bili vprašali angleško vlado. V Londona 80 si želeli pristaša de Gaulla, na primer Oatrooxa, pri čemur opozarjajo v Londona ПА to, da Je Catroax rojen v Alžirja in si Je pridobil zaslug v Severni Afriki. Najmanj so pa pričakovali, da bo določen mož, W ee brezpogojno podredi de Ganila. Med pe je WasUngton ImmoTal nwkdnlkm skem prelivu potopila nek predstražni čoln in podnevi z bombami napadla za vojno važne naprave nekega pristaniškega mesta na angleški južni obali. V zračnih bojih smo pri tem sestrelili dva sovražna letala. Kakor Je bilo JavlJeno že v posebnem poročila, 80 nemške podmornice trdovratno nadaljevale zasledovanje razgnanih ostankov pri Azorih razbitega konvoja. In potopile štiri nadaljnje ladje z 21.000 brt, tako da Je s tem iz tega konvoja uničenih vsega skupaj 19 ladij s 106.000 brt. Vrhu tega so naše podmornice na drugih morskih področjih severnega in Južnega Atlantika potopile 15 ladij s skupno 79.300 brt. S tem Je podmorniško orožje mimo včeraj Javljenih uspehov zopet poslalo 19 sovražnih ladij s 100.300 brt na dno morja. ni napadi. Uničena je bila neka že več dni obkoljena sovražna skupina. Tukaj je bilo od 24. decembra, s pomočjo zračnega orožja, uničenih ali uplenjenih 65 oklopnjakov, 30 topov, mnogo težkih in lahkih orožij pehote in drugega vojnega orodja; pripeljali smo veliko število ujetnikov. Krvave zgube sovražnika prekašajo to število za mnogokratnik. V obrambnih bojih v velikem donskem loku se je posebno odlikovala italijanska divizija Julija. Jugovzhodno od Dmenskega jezera je sovražnik nadaljeval svoje napade, ki so jih podpirali močen topniški ogenj in številni oklopnjaki. Ubranili smo se jih ob visokih sovražnikovih zgubah. Odstrelili smo 34 sovjetskih oklopnjakov. Visoko na severu je zračno orožje bombardiralo važne kolodvore za razkladanje ob murmanski progi. V Tuneziji smo odbili krajevne napade sovražnih izvidniških odredov. Odredi zračnega orožja so uničili številne oklop-njake in avtomobile. Pet britanskih letal je bilo sestreljenih v zračnih bojih. Mi pogrešamo eno lastno letalo. Kakor je bilo objavljeno po posebnem poročila, zasledujejo nemške podmornice že dva dni nek konvoj, ki plove od Anglije proti jnga, in so ga v pretekli noči s ponovnimi napadi razbile. 15 ladij s 85.000 brt, kakor tudi enega roSilca In eno kor-veto iz konvojskega zavarovanje smo potopili, in torpedirali tudi tri druge ladje. tako hitro, da so London popolnoma pre-senetilL Da novemu možu dajo enako lažno legalnost, kot jo je imel Darlan, so spravili na noge »imperialni svet«, katerega je postavil Murphy in kateri svet je pred kratkim Eden označil kot »nevaren aparat«, ki da mora zginiti, kakor hitre bo odstranjen »provizorij« Darlana. Sedaj je Washington naročil ravno temu »imperialnemu svetu«, ki obstoji iz Noguesa, Chatela, Boissona, Bergereta in ostalih izdajalskih generalov, da izvoli Girauda. »Obeenrer« je jca to !>• Alt prinaša Darlanov nmor ola|$aii|e »New Statesman and Nation« govori o »patološkem angleškem sovraštva« Berlin, 31. decembra. V uvodu nekegtC članka o »razmerju med Anglijo in USAif prinaša angleški tednik »New Statesman and Nation« žalostinsko nagrobnico o padcu Anglije. »1942 so zavzele USA položaj, katerega je zavzela Velika Britanija v 19, stoletju. Tehnično gledano je Atlantik postal Rokavski preliv, dočim ta pomeni Anglijo samo vrednost kake boljše pastK O morilcu Darlana Stockholm, 31. dec. Ameriška agencijd »United PreQ« je razširjala v ponedeljek, % zvezi z umorom Darlana, sledeče zelo po-učljivo poročilo: »Kakor zve ,United PreB* iz ,zavegniSkega' glavnega stana v Severni Afriki, najbrže še ne bodo v bližnjem času objavili identitete morilca, ker bi to objavo lahko izkoristila osovina za propagandne svrhe.« O prOtllnčUvl Kanade v USA Bim, 31. decembra. Po poročilih iz Buenos Airesa je baje v zadnjih dneh na podlagi razgovorov v Washingtonu napredovalo vprašanje formalne priključitve Kanade k Združenim državam. Skupina vprašanj se je načela v avgustu 1940 z ustanovitvijo ameriško-kanadske obrambne komisije. Delni dogovor, med tem predvsem od Kanade Zedinjenim Državam dana pravica, da po nekem koridorju oskrbuje Alasko, ponazoruje napore Washingtona v tem smislu. ^ DrŽava sira prepovedale ■acionalBo opozici|o Ziirich, 31. decembra. Kakor poročajo iz Bema, je zvezni svet sklenil razpustiti nacionalno opozicijo v St. Gallenu in ji prepovedati vsako nadaljnje delovanje. Pripadniki nacionalne opozicije ne smejo biti v bodoče več člani ktikega urada zveze kantonov ali občin. rekel »bojazen«, ki jo pomeni naslednik Darlana radi tega, ker ga je določil »imperialni svet«. »Funkcijo tega lažnega sveta«, tako je ugotovil »Observer«, je vendar označil Eiden imenom angleške vlade kot nevzdržno.« To zbuja v Londonu »resno skrb«, kajti, — tako meni »Observer« —n pristojni krogi se boje, »da ostane vsa se-« verne afriška zadeva v rokah tega sveta«, s čimur so mišljene ameriške roke. Zadevo smatrajo v Londonu za tako resno, da zahtevajo mnogi časopisi takojšnjo razjasnitev med Churchillom in Rooseveltom, Radio Brazzaville, v katerem da govoriti London pristaše de Gaulla, se začudeno sprašuje: »Ali naj gre stvar zopet tako naprej kot prej z Darlanom?« »Imperialni svet«, ki jo določil Girauda za naslednika, je vendar samo »fiktivna ustanova«. Ce jq Giraud pravi mož, se še ne more vedeti. Vsekakor ni nikdar v Vichyju vladaL De pa je Giraud dobil svoje dostojanstvo iz rok imperiahiega sveta, ga napravlja za zelo. eumljivega. London pravi: Giraud je zelo sumljiv Anglija se čuti brislilrano - Boje se povečanja amerlšiiega vpliva KARA \V Л N r< R N BOTE Snhntn. 1/3. јлпппгДа 194S, Pogled nazaj in т bodočnost 1942. - lelo obnove na Gorenjslieni Ustanovitev NSDAP - Socialno Izenačenje z Reidiom - Položeni so bil! temelji za uspehe obetajoče ukrepe Zopet stojimo na pragu novega leta. če je preteklo leto temu prineslo razočaranja, je bilo nasprotno drugemu leto največjih osebnih uspehov. Tako si je ob koncu leta 1942. gledajoč nazaj vsak napravil bilanco in primerjal pozitivno z negativnim. Pogosto bo imelo že danes ono, kar ee je spočetka zdelo skoro neznosno, po nekaj mesecih popolnoma drugo vrednost in kar se je pred meseci zdelo nazadovanje, je bilo v resničnosti morda začetek uspešnega poklicnega podviga. Leta 1912. je bila na Gorenjskem ustanovljena stranka Kakor si vsak posameznik še enkrat pokliče v spomin dogodke celega leta, hočemo to storiti tudi mi za življenje občestva. Leto 1942. je bilo za Gorenjsko leto pomembnih odločitev. Politično je bilo označeno z delovanjem stranke NSDAP, katera je s 1. januarjem začela poslovati v treh gorenjskih Krcisih. če se je najpopreje stranko organiziralo, je lahko po nalogu Gauleiter ja z dne 10. oktobra že sama začela s postavljanjem oddelkov. Meseca januarja se je pričelo tudi zbiranje za Kriegswinterhilfswerk (vojno zimsko pomoč). Uspehi teh zbirk so se od meseca do meseca povečavah. Na dan policije je dosegel Kreis Radmannsdorf celo prvo mesto v Gauu Karntcn, Ortsgruppe Veldes pa je stala s svojo kvoto na osebo 5.76 KM aa prvem mestu na Gorenjskem. Pri neki drugi zbirki je bil Kreis Stein na tretjem mestu v Gauu Kiirnten. Najživahnejši dokaz svojega priznanja velikonemškemu Reichu pa je gorenjsko prebivalstvo podalo v januarju z zbirko volnenih predmetov za naše vojake, pri kateri je bilo darovanih 25.000 komadov in pri kateri se je 8 svojo darežljivostjo posebno odlilio-valo prebivalstvo AiJlinga. Blagodejno delovanje NSV Nationalsozialistische Volkswbhlfahrt (NSV) je začela s svo|im blagodejnim delovanjem takoj po zasedbi Gorenjske, če je bilo treba najprej omiliti najskrajnejšo bedo jn premagati prekinitev živilskega dovoza 8 prehranjevanjem ljudstva — Gorenjska je bila.že od nekdaj navezana na gospodarski dovoz in je razpolagala samo z malenkostnimi rezervami živil — so bile v letu 1942. izvršene številne socialne naprave. Iz sredstev WHW — da imenujemo samo eno številko — je bilo obdarovanih 42.000 oseb na Gorenjskem. Danes je v treh Kreisih preko 30 otroških vrtcev. V Kreisu Stein je bilo samo meseca maja tekom 14 dni otvorjenih deset otroških vrtcev. V Kronau in Veldesu se nahajata domova za otroke, v katerih so se odpočili številni gorenjski otroci za nekaj tednov. Na veliki razstavi pod naslovom »Od žrtve do uspeha« je pokazala NSV v Krainburgu mnogo-stranost svojega delovanja. Preko 40.000 Gorenjcev je bilo že sredi leta 1912 članov NSV. Samo po sebi umevno se je posebno paž-njo posvetilo poljedelstvu. Gorenjsko poljedelstvo bo prispevalo, da bo proizvajalna bitka zmagovita in da se zagotovi prehrana ljudstva. V ta namen bodo pomagale povečane dodelitve semena, umetrtih gnojil in poljedelskih strojev, kar vse se je kljub vojnim težavam nabavilo, čeprav se ni moglo ustreči vsem željam. Prva gorenjska poljedelska razstava v Krainburgu je bila dokaz za to, da ве pripisuje gorenjskemu poljedelstvu velik pomen za bodočnost : Poleg tega se je morala ustvariti zdrava podlaga za obnovo trgovine in obrti. Tako je bilo n. pr. 3400 podjetij priznanih za obrtne obrate. Na široko zasnovane socialne naprave . Vse te ukrepe je spremljala pojačana izgradnja socialnega zavarovanja, če je spomladi bilo prilagodeno gorenjsko socialno zavarovanje zalionom Reicha, je pa dobila socialna zakonodaja svoj višek s socialnimi naredbami, katere je Gauleiter doktor R a i n e r objavil 6. decembra v ABlingu. S tem je bilo prebivalstvo, kot je Gauleiter v svojem govoru poudaril, praktično vključeno v občestvo nemškega naroda. Sto Bocialnonapravojebilapatudi Gorenjska dvignjena' na ono godalno stopnjo, katere bibrts pripadnosti k velikonemškemu Reichu nikdar ne bila dosegla. Posledice teh socialnih naprav se bodo, v svoji dalekosežnosti šele kasneje pokazale, ko se bodo z veljavnostjo od 1. januarja 1943. povzročile bistvene socialne spremembe raznih ljudskih plasti. Izgradnja bolnišnice Gallenfels, kot tudi ustanovitev okrožne bolnišnice v AQlingu sta vzbudili med prebivalstvom veliko zanimanja. Zdravstvena skrb, katero podpirata socialno zavarovanje in pomožne ustanove NSV, bo v prihodnjem letu še večja. Kajti v središču vseh socialnih ukrepov Reicha stoji človek, čegar zdravje je treba ščititi. Številni domovi za oddih delavcev, za matere in njihove otroke, so samo začetek tega, kar houe Fiihrer in kar je radi vojne samo začasno prekinjeno: Nemčijo napraviti za prvo socialno državo sveta. Prvenstvo smo že do- Tudi na kulturnem polju se je pričelo s kulturnim delovanjem. Tako so se n. pr. osnovale po vsej Gorenjski številne San-gerkameradschaften (pevska društva). V Krainburgu je bila otvorjena glasbena šola. Grenzlandtheater Klagenfurt gostuje predvsem v Krainburgu, ki ima za to primerne prostore. NS.-Gemeinschaft ,Kraft durch Freude« je izvedla številne prireditve. NS.-Volkskulturwerk je bil v Kreisu Krainburg že otvorjen in različni vaški kulturni krožki že pridno delujejo. Poleg tega skrbi Gaufilmstelle za to, da se vrše tudi v majhnih krajih redoma filmske predstave, v večjih krajih.pa so otvorili že kinska gledališča. To naštevanje še zdaleka nI popolno. Omenili smo samo nekatera področja. Dokazuje pa zadostno, da se je veliko storilo in da je za marsikaj že ustvarjena pod- РК. Mornarica spozna kaJco edino bistveno iz pristaniških mest. Tripolis in Benghazi, pa tudi Derna in Tobruk so ji pojem. Vmes pa se razprostirajo — kot lahko vidimo pri vsaki vožnji ob obali — neoblju-dene kamenite in peščene puščave. Puščavski popotnik pozdravi »viam Balbiam« kot rešilno pot, ki ga pelje k vodi, življenju, ljudem. 2з prvi pogled na tuniško in alžirsko obalo pokaže popolnoma drugo sliko. Mesto rjavo-rdečih pustih pečin se dvigajo zeleno porasli hribi in gore. Mesta na tem sredozemskem obrežju ne sličijo tako zelo oazam, umetno namakanje z zelenicami krasi njihove hiše, deloma mavriškega, deloma francoskega kolonialnega sloga, in narastejo radi bogatega in rodovitnega ozadja do pomembne velikosti. Bizerta ima okoli 25.000 prebivalcev, Tunis 90.000. — Na italijanski posesti se vidi trud in pot, s katerim se rastline pripeljejo iz domovine semkaj in vsade v odporno zemljo. Francoz je lahko iz dežele razvijal in je prevzel od domovine samo zunanjo obliko poleg samo ob sebi umevno vpeljanih industrijskih proizvodov. Tako je oko samo na puščavo navajenega gledalca na vožnji ob tunlškl obali na fronto vedno znova prijetno razočarano. Da so tam asfaltske ceste, tega smo že navajeni; deževna doba naravnost zahteva njih napravo, ker napravi vsako neutrjeno pot v resnično rusko močvirje. Ljudski voz med probkovim! drevesi in živimi mejami kaktej »Fermes«, farmam podobne naprave francoskega kolonialnega gospodarstva z velikimi stanovanjskimi hišami in skednji se razločijo od revščine arabskih vasi, obstoječih iz ilovnatih koč. Njeni prebivalci 80 še vedno ostali kmečki nomadi, pripravljeni, da gredo vsako uro na dveh prekočloveško visokih kolesih na potovanje ali da oblože malega osla z vsem imetjem, z možem, ženo in otrocL Naš brneči mali ljudski voz — tudi eden izmed prvih nemških prometnih sredstev — drvi mimo senčnatih plutčevih gozdov, olivnih nasadov, kot jih tako visoke in goste ne poznajo cel6 najbolj vode bogati predeli segli. Prvačili bomo pa tako, da bo nemški delavec in nastavljenec deležen za vse čase najboljše socialne oskrbe. Pripravljenost gorenjske mladine Mladina je tudi pokazala svojo pripravljenost, da prispeva k zmagi Velike Nemčije in njenih zaveznikov. 1123 mladeničcv in deklet se je prostovoljno javilo za službo na kmetih. Neštevilni mladeniči in dekleta so spoznali Karntcn po taboriščih, ki se nahajajo predvsem v Reifnitz in Landskron. Kakor so si žene NS.-Frauenschafte v glavnem prizadevale, da z zbirkami obdarujejo naše vojake, tako je tudi mladina pomagala okrasiti božično mizo za najmanjše. Preko 10.000 komadov igrač so nabrkljali v gorenjskih edinicah in so jih pred božičem prodali v korist WHW. laga. živahno delovanje tudi ni moglo prekiniti banditstvo, ki se ga je predvsem opažalo poleti.. Posrečilo se je obvladati tolpe v gorenjskih gozdovih. Z Gauleitcr-jevo krainburško proklamacijo z dne 27. septembra se je ta boj zaključil. Takrat je objavil Gauleiter dr. Rainer gorenjskemu prebivalstvu priznanje nemškega pre-klicljivega državljanstva. Stvar prebivalstva je sedaj, da dokaže še nadalje svojo dobro voljo in napove svojo sovražnost vsem državnim sovražnikom, ki se še danes potikajo po gozdovih. Kar se je leta 1942. začelo, bo v bodočem letu še nadalje izgrajeno. Vodstvo in narod se morata združiti v volji, da se Gorenjska popolnoma vključi v Velikonemškl Reich, da izpolni svoje naloge v vojni in da se pripravi za veliko obnovo po vojni. F. H. Kirenajke, mimo vinogradov z gostimi grmiči, ki jih obdajajo žive meje kaktusa. Listi bodečih rastlin zrastejo tukaj večji kot je človeška roka. Vsa polja so zorana, za prihodnjo ždtev se dela tudi v najbolj izpostavljenem frontnem ozemlju. Kot v nemških zlatih loglh Tudi živinoreja spominja na gospodarsko bogastvo dežele — yelike črede svetlorja-vih ovc s kocinastimi, temnimi glavami in črne koze, skupine po 30 in 30 prašičev se pasejo po travnikih in mejah. Slikovito v arabsko haljo zaviti pastirji se pogovarjajo živahno s cestnimi delavci, ki so enako kot oni pokriti z rdečim fesom. V nasprotju z Libijo so arkade, ki spominjajo v marsikaterih širokih dolinah na nemške zlate loge. Celo jezera gledajo s svojimi modrimi velikanskimi očmi proti oblačnemu zimskemu nebu. Njihova voda ima slan okus, vkljub temu pa dvignejo gladino talne vode v dolinah. Višina in gostota oblakov se vedno spreminja, večkrat na dan močno dežuje in dež napolni potoke in reke z vrtinčasto vodo. Iz vročih pokrajin došle vojake stresa mraz in marsikdo je vesel, da je vzel s seboj v Afriko toplo perilo. Sivi plašč nosijo radi noč in dan. IMdi bolje skriva v zelenem bojnem področju kot pa tropska uniforma. Bojno polje presenečenj Boji se vrše v obliki napadov, udarne čete nenadno trčijo skupaj, stražne postojanke 80 napadene in zopet zavzete, fronta se nenadoma prestavi naprej ali umakne, kakor je pač potreba. V včerajšnje bojno ozemlje se lahko danes peljemo 50 do 70 km globoko, ne da bi bili opaženi, zjutraj pa je lahko že za prvo vzpetino za napad pripravljena skupina oklopnjakov ali pa se skriva strojnica med skalami In zelenim grmičjem. Na kilometre daleč tu v libijskih puSavsklh ozemljih ne moremo opazovati boja. Tako Je vedno vse negotovo, nihče ne more ustanoviti sovražne moči, daleč in nepregledno se razteza dežela. Druga Afrika, z drugimi življenjskimi in bojnimi oblikami se je odkrila. Kriegsberichter Hans Thyssea (тШМт) FlneM državni polletji se Je posrečilo, da Je napravila neškodljivega že dolgo Iskanega komunističnega agitatorja, ki Je skuSal organizirati Ilegalno bolJševiSko delovanje na Finskem. V neki vasi blizu Helainkija so ga prijeli z osmimi pomagačl. Pri tem le Je tolpa branila z orožjem v rokah ter je bil njen vodja ustreljen. Kalco zelo kršijo v zadnjem Času angleška In ameriška letala portugalsko suverenlteto, dokazuje londonsko poročilo, iti priznava, da Jo samo v nedeljo moralo na Portugalskem zasilno pristati troje ameriških letal. Na Ogrsltem prične z novim letom poslovati nok zavod za raziskovanje židovskega vprašanja. Francosko državljanstvo odvzame dekret vlade izdajalskim francoskim generalom Ber-geretu in Barreju. Bergeret Je bil do spomladi 1942. leta minister za zračno plovbo vichyjske vlade. Odstopil je. ko je bil Lav*I Imenovan za predsednika vlade. Ko je dospel Darlon v Alžir, da preda sovražniku Francosko Severno Afriko. Je prlSel tja tudi Bergeret. Earre je bil še pred kratkim vrhovni poveljnik francoskih čet v Tunezijl. V Oranu je bilo zopet 12 Francozov po ameriških vojaških oblasteh obsojenih na smrt lu ustreljenih. Vsi ustreljeni so pripadali po iz-povedUah sedmih Francozov, ki so zbežali k osovinekim silam v Tunezijl, k francoski ljudski stranki in šo bili zaprti na prijavo Židov. Edino kar so jim očitali. Je bilo, da so bili pristaši vlade maršala Pćtalna. Angleške In Gaulli.stlčne čete so prekoračile meje kolonije Džlbuti na več mestih. Odpora očitno nikjer ni bilo. V Džibutlju samem se je Izkrcal angleški vrhovni poveljnik Abeslnlje z vojaško misijo In se začel »pogajati« z generalom Dupontom, ki nadomestuje guvernerja. Medtem so zasedli železniško progo Džlbuti— Adls Abbeba in večji del kolonije. Tako je zgubljen zadnji ostanek francoskega Imperija. Angleška je s tem napravila novo Šahovsko potezo v tekmovalni borbi z USA. V Slaroku se' je posrečilo maroškemu voditelju nscionp.llslov Alia ol Fa^rl ubeSati Iz francoskega koncentracljekega taborišča. 4>dom v Tunezijl je bila naložena kazen 20 milijonov francoskih frankov, katero bodo uporabili v korist po zračnih napadih poškodovanega arabskega prebivalstva. Na vožnji skozi neko egiptovsko mesto so angleški vojaki vrgli rc^no grarato v neko skupino dijakov, od katerih Je bil eden na mestu mrtev. JajKinsM cesarski jtlavnl stan Je ponedeljek popoldne objavil: Japonski lovski letalci mornariškega letalstva so zapletu 23. decembra nad Mundo na Novi GeorgiJ! v boj 20 sovražnih letal, ki so priletela Iz smeri Gvadalkanar-J^. 14 sovražnih letal so sestrelili. Japonske čete so se dne 25 decembra Izne-nada Izkrcale v bližini mesta Chelim na vzhodni meji province Kvantung In v ponedeljek za-rcdle mesto samo. Japonske bojne sile so očistile pokrajino In po dospelih poročirh prodirajo vzdolž meje med provincama Fukien in Kvantung. Dne 29. decembra ob 5.44 uri 23 sekund srednjeevropskega časa so zaznamovali instrumenti v Reichsanstalt fUr Erdbebenforschung (državni potresni opazovalnici) v Jeni silen, potres, katerega ognjiiče je bilo oddaljeno približno 900 km. V kolikor se je dalo presoditi Iz zapiskov ene posamezne postaje, je bilo ognjišče v jugovzhodni smeri. Kot ognjlSče bi torej prišlo v poitev dalmatinsko obrežno ozemlje. Potresna nihanja v Jeni so trajala skoraj pol ure Energija nihanj je bila tako velika, da eo bila vržena Iz tečajev pisalna peresa pri Instrumentih za potrese v bližini, ki povečujejo 2000 krat . V angleškem Spodnjem domu se je vršila te dni ostra debata. Uvedel jo je predlog poslanke drlce. Summerskllie, ki je zahtevala prls Ino preiskavo In zdravljenje vseh spolno bolnih oseb, kateri ne bi hoteli tega storiti prostovoljno, In sicer če bi najmanj dve oboleli osebi to bolezen naznanili. Govornica je opisovala močan porast spolnih bolezni. Samo leta 1941. je znanih 70.000 novih primerov. Vseh primerov pa Se niso ugotovili, ker v tej statistiki čete sploh niso upoštevane. Spolne bolezni da so baje zahtevale leta 19-11. več smrtnih žrtev, kot vsa bombna vojna. Zimske i^Itnlce bodo letos v Italiji radi pomanjkanja kuriva pomembno daljše. Radi lega bo 300.000 italijanskih srednješolcev do« bivalo pouk po radiu. Italijanski naučnl minister je Izbral za to posebne učitelje, ki bodo dnevno od 10. ure dalje po radiu dajali pouk. V .\bnonte (Kanada) je prišlo 32 ljudi ob življenje, ko je transportni vlak zavozll v zasebni vlak. Primer, kako se lahko proizvodnja poveča tam, kjer BetrlebsfUhrer in uslužbenci sodelujejo v naclonalnosocialistlčnem duhu, pokaže tovarna v okrožju Eltena — LUdenscheld v Gauu Westfalen-Stid. Uresničenje šestih zbolj-fevalnlh predlogov ualužbeostva, Je prihranilo tovarni nič manj kot 175.000 delovnih ur. španska policija je zaprla rdečega Spanca Manucla Prancas Rovlro. Rovlro je v državljanski vojni kot član ček'B pomoril več katoliških duhovnikov In narodnih Spancev In za-žgal neko cerkev. Eksplozija v Nigeriji je zahtevala v lukl Lagos 58 smrtnih žrtev. V neki ladjedelnici Je nastalo veliko Škode. Tri oborožene ladje eo se potopile v lukl. VeriuK umi Uiurk. NS.-Oauverluv ujiil Urucker«! Karaten GuihH., Klajcenfurt. — VeHagsleiter: Dr. Emil HeitJiin. — Heupteonriftleiter: PrTedrlch Horatmanii. - Zaneit AnseirenlitU Nr.l gOltig, Knllnrno življenje v Kreisih Med oliinimi msm\l in vinogradi Druga Afrika se odpre nemškim vojakom Frdtag/Samstag, 1./2. Лппег 1948. KARAWANKEN BOTE Selte 8. — Nr. Sowjeinngriffe erfolglos Sdiwere Verluste der Sowjets bel weiteren Angrlffen - Erfolgreidie Gegenstofie Aus dem Fuhrerbauptquartier, 30. Dezem-ber. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im Terek-Gebiet scheiterten Starke, mit Panzern unterstiitzte Angriffe des Feindes. Dabei wurden acht Panzer vernichtet. In Stalingrad und im Don-Gebiet batten die Sowjets bei Fortsetzung ibrer Angriffe hobe blutige Verluste und verloren 16 Panzer Bei erfolgreicben GegenvorstoBen wur-den zablreiche scbwere und leicbte Waffen erbeutet und Gefangene eingebracbt. Angriffe deutscber Luftgescbwader sowie italieniscber, rumaniscber und ungariscber Kampfflieger fugten dem Gegner bobe Verluste und emp-findlicbe Ausfalle an Panzern und scbweren Waffen zu. Ungariscbe Truppen vernicbteten bei StoBtruppunternebmen eine groBere An-zabl feindliiber Bunker mit ibren Besatzun-gen. Im mittleren Frontabscbnitt wurden einzelne feindlicbe Angriffe abgewiesen. Eigene StoBtrupps drangen in die feind-licben Stellungen ein und zerstorten zablreiche Kampfanlagen, Sudostlicb des Tlmensees bracben erneute, von Panzern, Artillerie und Scblacbtfliegern unterstiitzte Angriffe des Feindes zusammen. 13 Scwjetpanzer wurden abgescbossen. Am Wolciow und vor Leningrad vernicbteten StoB'rupps deutscber Verbiinde und der spariscben Freiwilligen-Di vision zablreiche feindlicbe Bunker. Schnelle deutscbe Kampf-Hwgzeuge und Jagdfliegerstaffeln zerspreng-(fn in Tiefangriffen Transportkolonnen des '^eindes. Vor der Fischer-Halbinsel im Nordlichen Eismeer versenkten Kampfflugzeuge bei einem flberraschenden VorstoB ein sowjeti-scbes Minensucbboot. Nachtangriffe deutscber Catroux suđit Ansđilufi an Washington te. Ankara, 31. Dezembrr, Der degau!listische Oberkommissar fiir Syrien und Libanon. General Catroax, der nadi dem Attentat euf Darlan eofort iiber Kairo nach London floh, will sich za Beginn des nachsten Jahres nach Washington begeben. Dieter VersHch Catroux, sich die Unter^tfitznng von Washington zu »idiern, wird In Beirut ela eine Folge doe britisch-nordamcrikanischen AbkommeM fiber die Vertellung der EinfluSzonen im Nahen Usten hin-gestellt, durdi das sich die Vercinisten Staatcn die Entsdieidunji uber Syrien und Libanon jesichert haben. Duran, rernaud, Morand? Dr. T. L. Rom, 31. Dczember. Der feindlich-' Nadi-rlditenapparat gab dem Mord an Darlan, wie bereits gestem gemeldet, eine groteske Fragung mi: der Mit-teilung, dafi die Person des Morders »ahrscheinlich noch langer verborgen blei'en miiBte, urn d«' „Propaganda der Adise kein Material an die Hand zu liefern". Diese Begriindung Ist die bishi-r grofite Ungesdiidclichkeit in der an britisdi-amerikanischen Ungeschidclidikeiten so reidien Mordaffare. Der Vor-Wand kommt einer Enthiillung der Verantwortung und Mittatersdioft Londons gleich. In der Besorg-nls, daS der Mann auf det Strafie io Nordamerika sl(& mit derartigen ..Feinheitec" kaum zufrieden geben wird, werden gleich'eitig dtel Namen; Duran, Fernaud und Morand. angeboten. In der Italienisdien Presse wird In diesem Zu-sammenhang die Information verzeichnet dafi Darlan edt einiger Zeit etwa 150.000 Frsnzosen nach Ma-rokko und Algerien unter dem Vorwand befordert habe. sich die notwendigen Arbeit.skrafte fflr Land-wirtsdiaft und Industrie in Franzoslsdi Nordafrika ZQ besdiaffen. Kampf- und Sturzkampfflugzeuge riefen Starke Brande in den Hafenanlagen von Murmansk und im Bahnhofsgebaude von Kan-dalakscba hervor. In Nordafrika bekampften deutscbe Sturzkampfflugzeuge erfolgreicb feindlicbe Marscb-kolonnen. In Tunesien fanden nur ortlicbe Kampf-bandlungen statt. Der Feind erlitt durcb Sturz- und Tiefangriffe deutscber Flieger bobe EinbuBen an rollendem Material, und Waffen aller Art. In den Abendstunden des 29. Dezember warfen einige britiscbe Flugzeuge uber west-deutscbem Gebiet vereinzelte Sprengbomben Leicbte deutscbe Kampfflugzeuge versenkten im Kanal ein Vorpostenboot und bekampften am Tage kriegswicbtige Anlagen einer Hafenstadt an der englischen Siid-kuste mit Bomben. In Luftkiimpfen wurden bierbei zwei feindlicbe Flugzeuge abge scbossen. Wie durcb Sondermeldung bekanntgegeben, setzten deutscbe Unterseeboote die Verfol-gung der versprengten Reste des bei den A z o r e n zerscblagenen Geleitzuges hart-n&ckig fort und versenkten weitere vier Scbiffe mit 21.000 Brt. Bisher sin d somit aus diesem Geleitzug insgesamt ig Scbiffe mit 106.000 Brt vernichtet worden. Dariiber hinaus versenkten unsere Unterseeboote in anderen Seegebieten des Nord-und SUdatlantik 15 Scbiffe mit zusammen 79.300 Brt. Damit hat die Unterseeboot-Waffe Uber die gestern gemeldeten Erfolge hinaus wiederum 19 feindlicbe Scbiffe mit 160.300 Brt auf den Grand des Meeres geschickt. Sensafionelle sdtwedjsdte BnthHllung Kontrolle der UdSSR iiber Europe „InteressensphSren" und „StOtzpunkte" im engllsdi-sowjetisdien GeheimprotokoH Stockholm, 81. Dezember. Die Stockholmer Zeitung „Folkets Dagblad" ist in der Lege, eine Reihe interessanter AusfUhrungen iiber das seiner-zeit zu dem englisch-snwjetischen Vertrag vom ižB. Mai 1942 abgeschiossenen GeheimprotokoH zu machen. Nadi Punkt 4 des geheimen Zusatzprotokolls soli die Sowjetunion die militarisdie und poli-tisdie Kontrolle iiber Finnland, Deutsdiland, Ungarn, Rumanien und Bulgarien ausuben. Punkt 3 des Zusatzprotokolls befafit sich mit dem Norden. Dieser Punkt sieht vor, dafi grofie an die Sowjetunion angrenzende Gebiete, darunter Finnland, gewisse Tcile Skandinaviens, die fruhere TsAechoslowakei, Rumanien, Bulgarien und das ehemalige Sudslawien »Is sowjetische In-teressenspharen tnerkannt werdm sollen. Ferner erhiilt die Sowjetunion nach diesem Punkt de: Zusatzprotokolls das Recht, in bestimmten, nicht namentlich genannten Landern Stiitzpunkte zu erwerben und dort auf Grund besonderer Ver-trage Garnisonen zu unterhalten. DarUbcr hinaus wird der Sowjetunion die freie Durchlahrt von der Ostsee in die Nordsee und vom Sdiwarzen Meer in' Mittelmeer garantiert. Hiezu sdireibt „Folkeis Dagbkd", dalS in alien beriihrten Landern damit cine vollige Sowjeti-sierung eintrcten wurde. Der Unterschied zwi-schen diesen Staacen und einigen annektierten Gebleten oder einer sowjetisdien Raterepublik wUrde nur darm bestehen, dafi den Swatsange-horigen der beriihrten Lander die durttigen Freiheiten und Redite, die es vielleidit in der Sowjetunion nodi gcben konne, verweigert werden wurden. Der Terror, den die Bolsdiewisten tn diesen Staaten ausuben wurden, wurde alle sogar in den UdSSR vorgekommenen Grausam-keiten in den Sdiatten stellen. Urn ihre fernere Sidierheit zu garantieren, ver-lange die Sowjetunion Basen und Stiitzpunkte auf Aaland, eventuell audi auf Gotland und Bornholm, ferner Libau, Osel, Dago, Baltisdi-port und Hango. Aullerdem verlange man Teile Sdiwedens und Norwegens als Interessensphare, ein Begriff, der einen standigen Drudt gegen diese Lander bedeute und Eingrifte in ihre Regierungspolitik. Dies wiirde mit Hilte der in jedem Lande vorhandenen kommunistisdien Landesverrater langsam aber sidier zur volligen Unterwerfung unter die Sowjetunion fiihren. Nordafrikanische „Comedie frongaise" Eden kriegt de Gmille herum - Hinter dem Yorhang sieht es anders aus Stockholm, 31. Dezember. Der britiadie AuSen-minister Eden oahm gestem ^en Protest de Gaulles gegen neuerllcbe Cbergehung seiner Person entgegen. veranlafite diesen aber zu einer sofortlgen Randfunk-botsdiaft, in der seine und damIt Londons ableh-nende Haltung Giraud ge»cnuber nich' otfen znm Ausdruck kommen durfte. De Geulle zog sich nldit ungeschldtt ans dieser Affare; er sprach nIcht von Darlan und dem famme vollen Ende seines einstlgen Kameraden, er spracb nIch, von Giraud und dessen Planen, sondem er spracb «on der .,S ch I a ch t In T D n e s i e n", die zuraelt gekampft werde. nnd er-wahnte — ganz nebcnbei —, deB sie auf franzosl-sdier Selte unter dem Oberbefehl des Generils Giraud. ..eines bertihmteo franzoslschen mllltSrisdten Fiihrers". stattffinde. Damit nicht genng. prokla-mlerte er die EInlgung a'ler Fianz.osen auBerhalb des Mutterlandes unter einheitlicher FOhrung. und da er des Verraters Giraud nidit mehr Erwahnung tat. 1st man in London iiberzeugt daB er mir ausdriidilicfaer Billigung Edens diese Fiihrung fil* sidi bcansprudite. Die brltlsche Nacfarichtenagentur Reuter beeilte »Idi, vor der Verbreltung des Worrlautes seiner Rede els Kurzmeldung mlt Vorrang in die Welt zu posaunen, dafi de GauUe Giraud ah den bcriihmten mllitari-schen Fiihrer bezelchnet habe. So versucht Eden der Welt glauben zu machen. duB zwischen Giraud und de Gaulle, zwischen London u:.d Washington, alles im reinen sei. Der USA-AuBenminister Hull hat In einer Er-klarung zu verstehen gegeben daB Washington fester denn je entschlossen ist, sich in seine Politik In Franzoslsch-Nordafrika nicht hineinreden zu lassen. Die „WabI" Girauds zum Hochkommlssar bezelchnetc Hull vor der amcrikanischen Ргез.че als ...gliickUch" Er glaubt, daB sich die Emennung Girauds der all-seltigen Billigung erfreuei, wcrde. Die jUngste Ent-wlcklung werde „zu einer grcSeren Einhelt aller fran-zoslschen Gruppep und Elemente unter Girauds Lei-tung fiihren". Dieser Hlnweis kann schwerlich anders verstanden werden а1.ч dali Washington von de Gaulle und seinen Mitarbeitern eine stiirkere Unterwerfung unter die amerikanischen Wiinsche er-wartet und mlt dieser s ebon weitgehend rechnet. Auf alle Falle 1st Hull mit seiner Mi'teiluny an die Presse Neue grofye U-Boof-Erfofge WIr f žđhfcn A<đrdi«n und Die zertanzten Sdiuhe Es war einmal ein Konig, der hatte zwolf ToAter, eine immer schoner als die andere. Sie schliefen zusammen in einem Saal. wo i tire Betten neben-einander standen, und abends, wenn sie darin lagen, schloB der Кбп% die Ture zu und ver-riegelte sie. Wenn er aber am Morgen die Tiire aufschlofi, so sah er, dafi die Schulie zertanzt waren. und niemand lionnte herausbringen, wie das zugeganjen war. Da lieB der Konig aus-rufen, wer ausfindig machen konnte, wo sie in der Nacht tanzten, der solite sich eine davon zur Frau wahlen und nach seinem Tod Konig sein, wer sich aber meldete und nach drei Tagen und NSchten nichts herausbrachte, der hatte sein J^eben verwirkt. Nicht lange, so meldete sidi ein KBniggsohn und erbot sich, das Wagnis zu unter-nehmen. Er ward wohl aufgenommen und abends ft®'" ^'nimer gefiihrt, das an den Schlafsaal StieiS. Sein Bett war da aufgeschlagen. und er solite achthaben, wo sie hingingen und tanzten: und damit sie nichts heimlich treiben konnten oder zu anderen Ort hinausgingen, war auch die Saaltur offen gelassen. Dem Konigs-sohn aber del es wte uiei in die Augen und er schlief ein, und als er am Morgen aufwachte, waren alle zwoli zum Tanz gewesen, denn ihre Schuhe standen da und hatten Locher in den Sohlen. Den zweiten und dritten Abend ging's nidit anders, und da ward ihm sein Haupt ohne Barmherzigkeit abgeschlagen. Es kamen hernach noch viele und meldeten sich zu dem Wagesttick, sie mufiten aber alle ihr Leben lassen. Nun trug sich's zu, daB ein armer Soldat, der eine Wunde hatte und nicht mehr dienen konnte, sich auf dem Wege nach der Stadt befand, wo der Kdnig wohnte. Da begegnete ihm eine alte Frau, die fragte ihn, wo er hin wollte. „Ich weiB selber nicht recht", sprach er, und setzte Im Wti9R blnzo, „Idi hatte wohl Lust, ausfindig zu machen, wo die Konigstdchter ihre Schuhe zertanzten, und danach Konig zu werden." — „Das 1st so schwer nicht", sagte die Alte, „du muBt den Wein nicht trinken, der dir abends gebracht wird, und muBt tun, als warst du fest eingeschla-fen." Darauf gab sie ihm ein Mantelchen und sprach: „Wenn du das umhangst, so bist du un-sichtbar und kannst den zwolfen dann nach-schleichen." Wie der Soldat den guten Rat bekommen hatte, ward's Ernst bei ihm, so daB er ein Herz faBte, vor den Konig ging und sich als Freier meldete. Er ward so gut aufgenommen wie die anderen auch und es wurden ihm konigliche Kleider an-getan. Abends zur Schlafenszeit ward er in das Vorzimmer gefiihrt. und als er zu Bett gehen wollte, kam die alteste und bradite ihm einen Becher Wein; aber er hatte sich einen Schwamm unter das Kinn gebunden, lieB den Wein da hineinlaufen und trank keinen Tropfen. Dann legte er sidi nieder, und als er ein Weildien gelegen hatte, fing er zu sdinardien an, wie im tiefsten Sdilaf. Das horten die zwolf Konigstdchter, lachten, und die alteste spradi: „Der hatte auch sein Leben sparen кбппеп." Danach standen sie auf, čffneten SdirSnke, Kisten und Kasten, und holten prachtlge Kleider heraus; sie putzten sich vor den Spiegeln, sprangen herum und freuten sidi auf den Tanz. Nur die JUngste sagte: „Ich weiB nidit, Ihr freut eudi, aber mir ist es so wunderlidi zu Mute, gewiB widerfahrt uns ein UnglUds." — „Du bist eine Sdineegans", sagte die Alteste, „die sich immer fUrditet. Hast du vergessen, wieviel Konigssdhne sdion umsonst dagewesen sind? Dem Soldaten liatte idi nidit einmal brauchen einen Schlaf-trunk zu geben, der LUmmel ware doch nidit aufgewaAt:" Wie sle alle fertig waren, sahen sie erst nadi dem Soldaten, aber der hatte die Augen zugetan, rtthrte und regte sldi nldit, und sie glaubten nun, ganz sidier zu sein. Da ging die Alteste an Ihr Bett und klopfte daran, alsbald sank es in die Erde, und sie stiegen durch die Offnung hlnab, eine nadi der anderen, die Alteste ab, die geringfugigen Gebaudeschaden an richteten. voran. Der Soldat, der alfes mitangesehen hatte, zauderte nicht lange, hing sein Mantelchen um und stieg hinter der Jiingsten mit hlnab. Mitten auf der Treppe trat er ihr ein wenig aufs Kleid, da erschrak sie und rief: „Wer ist das? Wer halt mich am Kleid?" — „Sei nicht so einfiiltig", sagte die Alteste, „du bist an einem Haken han-gen geblieben." Da gingen sie vollends hinab, und wie sie unten waren, standen sie in einem wunder-prachtigen Baumgang, da waren alle Blatter von Silber und schimmerten und glanzten. Der Soldat dachte: „Du wirst dir ein Wahrzeichen mit-nehmen", und brach einen Zweig davon ab; da fuhr ein gewaltiger Krach aus dem Baum. Die JUngste rief wieder: „Es ist nicht richtig, habt ihr den Knall gehort?" Die Alteste aber sprach: „Das sind Freudenschtisse, well wir unsere Prin-zen bald erlGst haben." Sie kamen darauf in einen Baumgang, wo alle Blotter von Gold, und endlldi in einen dritten, wo sie klarer Diamant waren; von belden bradi er einen Zweig ab, wobei es jedesmal krachte, daB die JUngste vor Sđiređien zusammenfuhr, aber die Alteste blieb dabei, es waren Freudenschtisse. Sie gingen welter und kamen zu einem groGen Wasser, darauf standen zwolf Schifflein, und in jedem Schifflein safi ein schoner Prinz. Die hatten auf die zwolfe gewartet und jeder nahm eine zu sich, der Soldat aber setzte sich mlt der JUngsten ein. Da sprach der Prinz: „Idi weifi nidit, das Schiff ist heute viel schwerer, und ich muB aus alien KrSften rudern, wenn ich es fortbringen soli." — „Wovon solite das kommen", spradi die JUngste, „als vom warmen Wetter, es ist mir аиЉ so heifi zu Mut." Jenseits des Wassers aber stand ein sdiOnes, hell erieuchtetes SdiloB, woraus eine lustige Musik erschallte von Pauken und Trom-peten. Sie ruderten hlnUber, traten ein, und jeder Prinz tanzte mlt seiner Liebsten; der Soldat aber tanzte unsiditbar mlt, und wenn eine einen Becher Wein hielt, so trank er ihn aus, daB ei leer war, wenn sie ihn an den Mund bradite; und der JUngsten war audi angst darUber, aber Um die EInverlelbung Kanadas In die USf Dr. V. L. Ron, 31. Dezember. Nadi Mcldungeo tot Buenos Aires sollen In den Idtzten Tagen чм1 Grund der Besprcdiunscn in Washington Fortsdirltte in der Frage der formellen Angliederung Kanadas tn die Verelnigten Staaten eraielt worden sein Det Fragenkompic* wurde Im August 1940 mit der BU-dung del amerikanisdi-kanadisdien Verteidigunga-kommission aulgcworfen Teilabkommen. darunter vor allem da> von Kanada den Verelnigten Staaten gewahrte Redii aul einen Korridor zur Versorgung Alaskas. veranschaulldit die von Washington io diesem Sinnc gemachtcn Anstrengungen. Dsdilbutl von den EnglSndern besetzt jb. Vichy, 31. Dezember. Ler Verrat in FranzB-sisch-Nord- und Westafrika findet nun in Dsdilbutl seine Fortsetzung Die Bevolterung dieser kleinen isollertcn Kolonie hatte bisher dei englischen Hun-gerblockade getrotzt aber die franzosisdieo MilitSr* erlagen mehr und mehr der englisdirn und gaollistl-sdien Propaganda. Vor einigen Wodien sJion war der Gouverneur der Kolonie in Vichy eingetroffen und hatte darauf hlngewlen-n da6 die Offiziere von Franzoslsch-Somalllond sich mehr and mehr to de Gaulle bekennen und aus Ihrer Englandhorigkeit immer weniger Heh) madien Offenbar war damab sdion der Verrat zlemlldi offensichtlldi denn der Gouverneur kehrte oicht mehr auf seinen Posten zo-riick. Am 27 Dezember sch.lt' England nun zum ..GroB-angriff". Durch Flugbliitter die fiber Dschibuti ab-geworfen wurden. erfuhr die Bevolkerung. daB eng-lische und gaullisti.sche Truppen die Grenzen der Kolonie an mehreren Stellen liberschritten haben. Wl-derstand wurde offenbar nlrgend^ geleistet. In Dsdilbutl selbst landete der englisdie Oberbefehlshaber von Abesslnlen mlt einer Militarmission und nahm die ..Verhandlungen" mit General Dupont, dem stellvertretenden Gouverneur uuf Inzwischen 1st die Bahnstrecke Dschibuti—Adtf Abbebs und der groBte Tell der Kolonie besetzt worden. Damit lit der letzte Rest des franzoslsdien Imperiums verloren-gegangen. England hat einen neuer Sdiachzug im Riyalitatskampf mit den USA untemommen. Mangelersdielnungen In BrasIIIen ' eg. Buenos Aires, 31. Dezember. In Rio de Janeiro und San Paulo kam es trotz dem dort bestehenden Ausnahmezustande wegen sdiwerer Mangelersdielnungen tn der Versorgungslege Brosillens zu Kund-gebungen. Die Polizei nahm Massenverhaftnngen vor. Die lirasiltantsdien Zeltungen. die sich entweder in finanzieller Abhangigkeit von Washington befinden oder der nordamerikanisdhen Zensur onterliegea, werfen der Reglerung Vargw In vorslditlger Wtise vor. sie habe flir die Verwirklidinng der von den Verelnigten Staaten gegebenen Verspredien zn (orgen. Sle sprechen die Hoffnung aus, daB die USA be-edileunigt fiir die Beendigung des wlrtsdtaftlichen Notstandes Brasillens sorgen moditen. Die ediwer-sten Mangelersdielnungen zeigen sidi In Brasilien bei Hellmltteln, Textilien, Atustattungsgegeostaivden, Vieh ttsw. jenem englischen Plan zuvorsekommen der einen franzoslsdien Dreierrat vofdilng mit de Gaulle und Catroux an der Spltze Nach einer Besprechung mlt General Elf nhower wird Giraud zur Auslleferung dei restllcfaen franz3-sisdien Verwaltung in Nordafrika an die Nordameri-kaner sdireiten. Zu diesem Zweck werden die Mit-arbeiter Darlans in die Wiist* ge^dildt und von sei-ten Girauds ..Deleglerte" ..Is Vollstrecker'dee franzoslsdien Bankrolls emann werden. Unter Ihnen be-flndet sidi auch der franzosische Verbindungsmann zu dem nordamerikanlsdien Gesandten Murphy in Algier. Diese „Delegierten' werden nodi, solange es Murphy gestattet. der Ziviiverwaltung nnd der Wirtschaftsabteilung vorstehen. Die militarischen Angelcgenhelten blelben bfl Giraud, der sich unter der Aufslcht General Eisenhowers befindet. Die Londoner ..News Chronicle" sdireibt, daB die Zeit gekommen sei. wo die brltlsche Reglenmg on-verzliglich einen Ministerprasidcmcn fiir FranzSsiidi-Nordafrika emennen solite (I) die Alteste bradite sie immer zum Sdiweigen. Sie tanzten da bis drei Uhr am anderen Morgen, wo alle Schuhe durchgetanzt waren und tie aufhoren muBten. Die Prinzen fuhren sie Uber das Wasser wieder zurUdt und der Soldat setzte sich diesmal vorn hin zur Altesten. Am Ufer nahmen sie von ihren Prinzen Absdiied und ver-sprachen, in der folgenden Nadi t wieder zu kommen. Als sie an der Treppe waren, lief der Soldat voraus und legte sich in sein Bett, und ale die zwolf langsam und mUde heraufgetrippelt kamen, schnarchte er sdion wieder so laut, dafi sie': alle horen konnten, und sie sprachen: „Vor dem sind wir sidier." Da taten sie ihre sdiOnen Kleider aus, braditen sie weg, stellten die zertanzten Schuhe unter das Bett und legten sich nieder. Am anderen Morgen wollte der Soldat nldits sagen, sondern das wunderlidie Wesen noch.mit-ansehen, und ging die zwelte und drltte Nadit wieder mit. Da war alles wie das erste Mai, und sie tanzten, bis die Sdiuhe entzwei waren. Das drltte Mai aber nahm er zum Wahrzeichen einen Becher mlt. Als die Stunde gekommen war, wo er antworten solite, steckte er die drei Zweige und den Becher zu sich und ging vor den Kdnig; die zwolfe aber standen hinter der TUr und horch-ten, was er sagen wUrde. Als der KSnlg die Frage tat: „Wo haben meine zwolf Toditer ihre Schuhe in der Nadit zertanzt?" so antwortete er; „Mit zwolf Prinzen In einem unterlrdisdien Sdilofl", berlchtete, wie es zugegangen war, und holte die Wahrzeichen hervor. Da lieB der Kdnig seine Tochter kommen und fragte sie, ob der Soldat die Wahrhelt gesagt hStte, und da sie sahen, daS sie verraten waren und leugnen niAts half, so muBten sie alles eingestehen. Darauf fragte ihn der KSnIg, weldie er zur Frau haben wolle. Er antwortete: „Ich bin nldit raehr |ung, so giebt mir die Alteste." Da ward noch am selbigen Tage die Hochzeit gehalten und ihm das Reidi nadi des Konigs Tod versprochen. Aber die Prinzen wurden auf so viele Tage wieder verwUnsdit, als si* NWite mit den zwolfen gettnzt haben. stran 4. — Rtev. 1. KARAWANKEN BOTE Petelt'Sobota. 1.12. januarja 1948. Irels RBdfflBnnidort Vlgaun. (Krelslelter jc obiskal kmete.) Kmetje Iz občine Vigaun so Imeli veeelje, da ao lahko pozdravili v Sapusch svojega Krelslelterja. Na zborovanju so govorili o važnih vprašanjih. Kmetje so bili vidno zadovoljni z Izčrpnimi Izvajanji. Na koncu je eporočll OrtsbauemfUhrer lep uspeh zbirke WHW, ki jo je zbralo kmetijstvo. Wochelnor Mltterdorf, (Iz vaške kronike.) Pri zadnjem cestnem zbiranju po HJ se Je zbralo 629 RM, za prodane Igrače se je Izkupllo 176 RM, skupaj 705 RM. — Za božič Je NSV obdarovala 360 otrok. Malčki se nepopisno veselijo lepih igrač, pa tudi keksi so jim teknili. — Pred nedavnim so se odpravili k povlaienju pognojenega travnika v 2 uri oddaljen planinski travnik v Praprotnlzo poleg Uskownltze oče Johann Zwetek iz Wocheiner Mltterdorfa s sinovoma Josefom in Matthia-som. Pred planinsko stajo so našli nekakšen na nepojasnjen način tam puščenl razstrelilni predmet, kateri jim je pri pregledovanju nepričakovano eksplodiral ter težko poškodoval sina Josofa na levi roki In lažje na desni ter po obrazu, očeta pa je zadel izstrelek v desno nogo. S težavo so se spravili v dolino, kamor Je prišel poklicani rešilni gasilski avto iz Rad-mannadorfa ter porkodovanca odpeljal v bolnišnico v Gallenfels. Počaščenje vzgojitellev v Radmannsdorfu FUhrer Jc podelil v znak priznanja za 25-letno zvesto službovanje srebrni Rastni znak Schulratu Emstu K o 1 n 1 g u, Radmannadorf, meščanskemu učitelju Rudolfu Zhernetu, ACllng, Ferdinandu K e r n u, Vigaun, Romanu Christalnigu, Neumarktl, Hansu Pleik-n e r j u, Lees, Josefu Pollaku, Kronau, Maxu Welsenbachu, Wochelner-Feistrltz, Mariji Trlbuschevl, Neumarktl. V ta namen so se zbrali imenovani ob navzočnosti Krelslelterja nedavno v slavnostni dvorani Landratamta v Radmannsdorfu, da jim Landrat podeljena odlikovanja izroči. Landrat je poudaril v svojem nagovoru važnost dela nemškega vzgojitelja, predvsem na Gorenjskem, In se je zahvalil vsem odlikovan-cem imenom uprave za njihovo dosedanje delo. Krelslelter dr. Hochsteiner ee jim je zahvalil tudi Imenom stranke za njihovo vestno In vzgiedno delo za Veliko Nemčijo in na-So mladino. Kommissarischer Schulrat Koinig Je govoril Imenom odllkovancev In je obljubil že nadalje vestno In smotrno delovanje. Pod vodstvom meščanskega učitelja in Ortsgrup-penlelterja Pg. Petutschnlga Iz Rad-manttsdorfa je pel zbor učencev in pozdravil svečanost, ki se je končala z družabno zabavo. Prlznanle dclavcem pri vrtalni železniški stavbi v ABlingu Mala železniška vrhtalna sta-vba v Aailng-West (Blrnbaum) v svoji prejšnji sestavi ni več odgovarjala povečanim zahtevam nemških državnih železnic. Zato so Jo z neumornim delom preuredili In povečali ter je prevzela številna mizarska dela (napravo pisarniške oprave, opreme železniške restavracije Itd.), ključavničarska, livarska In kleparska dela, kar vse Je Izvršilo lepo število uslužbenstva 83 mož naravnost vzorno. Nedavno je bil Izročen pri obratnem apelu, zvezanem s priprosto božlč-nlco, čedni novi prostor za uslužbence, katerega so sami v prostem času zgradili In opremili za svoj namen. Potem ko je otvorll D-enst-stellenlelter Pg. K 8 p p k e svečanost In je posebno zaslužnim uslužbencem izročil pomenljiva darila Relcha, je govoril, obenem kot zastopnik zadržanega Krelsobmanna DAF, Orts-gruppenlefter ABlInga Pg. dr. Klein. Orisal je velika socialna dela in načrte NSDAP In v njenem okrilju DAF ter je praktično primerjal položaj delavstva v Jugoslaviji z onim v nemžkem Relchu. Izrekel Je kot že na pred- idočl bolžčDlci možem nemAklh železnic, Id so vzgiedno In V tovarlSkem eodelovanju a kon> strukterjl In delavci KIG Izvršili Čudovita dejanja pri dvakratni postavitvi železniškega mostu pri Scheraunltz in pri odstranitvi siceršnjih železniških škod, posebno tudi po železniški nesreči v Krelsu Lienz, vsem priznanje Krelslelterja In svoje posebno priznanje. Po sklepnih besedah BetriebsfUhrerja dipl. Ing. Pg. Dultlngerja In počastitvi FUhrerja se je uslužbenstvo še dalj časa tovarl&ko zabavalo ob godbi in petju. Rod&inska kronika Iz Gorenjske Kreis Radmannsdorf Wooholner Mltterdorf. V mesecu decembru so umrli; Matth&us Saloker Iz Goriusche 58, Franzlsika Schwan Iz Studorfa 39, Martin Schwan Iz Woch. Mltterdorfa 51 In Katharine Langua iz Goriusche 18; rojeni pa so bili: Franz Arch v Woch. Mitterdorfu 66, Johanna Smukawetz, Јегека 13, Johann Scholer, Alt-kammer 56 In Maria Mikel, Kopriunlk 21. — Celoletna statistika beleži: 12 porok, 49 smrtnih primerov in 47 rojstev. Poroke ¥ Krelsu Steln Johann Waitpef.tsch In Kosa Bokalltech, Wo-dltz; Hans Bergmeister In Flora PlOb, Stedn: Josef Ultschcr, Steln ,in Maria Werchounlk, Komenda; Johann Golob in Maria Iskra, Steln; Friedrlch Kokal, Kralnburg, In Maria Zehrer, Moršlutech; .Tosef Jaworschek In Angela Schmon, Mor&utsch; Matthias Podbeuschek In Franzleka Lewetz, Glogowltz; Johann Sore in Rosa Flerin, Steln; Johann Pustotnik, Glogowltz, in Angela Kos, VVaatsch; Paul Trobeu-schek in Maria Stele, Steln; Michael Sawerl in Franzlsdta Serschen, Steln; Ludwlg Weael In Paula Peterka, Moriutsch; Ladislaus Ale-schowetz In Agatha Hrlber, Jauchen; Johann Swetlln la Franzlska Sojer, Jaucjien; Johann Preklet In Justine Gradlschek, Stelner Feist-rltz; Franz Malesch, Komenda, In Katharina Globotachnig, Zlrklach; Ludwlg Juchant In Anna Liper, Komenda; Franz Novak In Paula Motachnlk. Steln; Cyrlll Urschltsch In Maria PauUn, Stelner Feistritz; Viktor Grllz, St. Polten, In Josef a Wosel, Llttal; Anton Jemetz in Johanna Rutschgal, Podgorltz; Franz Ber-wer In Johanna Plrsch, Steln; Franz Janesch In Julia Jagodltz, Lusttal; Albln Justin In Rosalia Slmlk, Schwarzendorf; Franz Podgor-schek In Johanna Rosulnlk, Woditz; Ignaz Ber-guach, Komenda, In Johanna Korltnlk, Zlrklach; Emll Kornitsch, Landskron, in Johanna Wldmer, Holm; Franz Gubanz In Johanna Schumer, Woditz, Matthžue Zehrer, Feldkir-chen. In Maria Selz, Kressnltz; Franz Stebe in Anna Stebe, Komenda; Viktor Medwed in Ludmllla Spelaer, Weinthal; Franz Zelchen, Klagenfurt ,in Vida Plesnltscher, Holm; Joeef Rouschek In Michaela Laurlnz, Lusttal; Anton Sawerl In Paula Kastelitz, St. Martin bet Llttal: Anton Lewetz, Mannsburg, in Ludmllla Motschnlk, Glogowltz; Johann Hauser In Johanna Podbeuschek, Glogowltz; Stanislaus Karo In Helene Anna Maria Tomann, Mo-r&utsch; Felix Pogatschcr in Maria Theresia Horn, Schwarzendorf. dm ^rcnnpuH^i deb Tag#* V žarišču dneva 405 mladih Gorenjik v Karnfmi Earntnerska mladinska skupina dela na kulturnem polju Hauszinssteuer-Abgeltung Im Famllle:" unterhalt Odpla£e\«nje hišnega fiajenuiliukega davlu pri vzdrževanju rodbine Berlin, 31. Dexcmbor. Durch elnen gptnfto-sanien ErlaB dee Roichslnnen- und Kelcha-flnanzminlsters werden die Auswlrkungen der Hauszlnssteuerdiirlchon auf den FomlUen-unt^rhalt geregelt. Der HauselgentUmer, der eln Abgcltungsdarlehen autnlmmt, wlrd durch die BerUck-slchtigung der vollen Xilgungsbe-trage des Abtellungsifcu-lehcne Im Famllleiv. unterhiUt jahi'llch um den (ctllgton Tell dee Darlehenii entluetct. Um elite Oleichstellung bolder Uruppen zu errelche*, wlrd fUr die Faile der Banibgeltung mit cl.^encn Mltteln mlt Wlrkiing ab 1. Junner angeordnet, dafi In die Bedarfnberechnun^ des Famlllcnuntcrhalts als eln Bet rag von vler Prozent Jahrlloh des flir die Entrlchtung des Abgehungsbctrage« aufgewendeten Elgeiikapitals elrausetzen 1st, und zwar elnerlcl, ob das Haus е1л Elgenhelm, eln vermletetes oder verpachtetts Gebftude Oder eln dem Betrleb oRunmpelstllzchen<, Igrala Je godba, skupno ao peli, igrali so lepe Igre In so plesali, ter so se vsega tega udeleževali vsi z veseljem. Od tedaj dalje se Je sem In tja pisalo veliko prijaznih pisem, navdušenih zahval In povabil; In brhke pevke Iz Slrnltza so dobile poleg tega od tovarišev orožnIStva, ki so bili povabljeni, prisrčne besede zahvale. Posebno se Jim Je dopadlo ,da so smele priti, da so gledalci povsod sodelovali, da sta doSla Krelslelter In župan In da je večer prinesel ono, po čemur hrepeni vsako vojaško srce, namreč bu- шог In kilrntnersko dobrodu nost. Kakor ee zaključi vsako pismo, se zaključi tudi to a prošnjo za skorajšnje svidenje. če so prinesla naša dekleta mladinskih skupin veselo razpoloženje in del domačega kulturnega življenja na Gorenjsko, naj bi njihove mlade tovarišlce od tam tudi spoznale deželo, na katere zemlji raste to narodno blago In ta običaj. Zato so mladineke skupine Kamt-na nove tovariSice povabile za teden dni v svoje doline. S petjem so jih pričakovale In pozdravile, s petjem so se drugega dne poslovile. V skupnih sprehodih so spoznale pokrajino, vedno ena mlada Gorenjka med dvema kUrntnerskima dekletoma — so si ogledale naše kulturne spomenike In gradove ter so sUSale povesU In pravljice naše dežele. Zvečer so se vse zbrale na predbožlčnl večer. Skupne božične pesmi, Igre, glasba. Izreki, pesnitve in pravljice — v svečano okrašenih prostorih — so Izpolnile to nemiko slavje. Nato je prinesel Božiček z veliko ljubeznijo Izbrana mala darila, ki jih je razdelil ali pa izžrebaL V siju eveč božičnega venca so spoznala gorenjeka dekleta smisel nemćkega božiča kot germanskega praznika zinuikcga sončnega obrata, če sar so se prisrčno udeleževale. V Grelfenburgu In Lendorfu so se prireditve udeleževale tudi dekleta Relchsarbeltsdlensta. 405 mladih žen In deklet Iz 28 gorenjskih Ortsg^upp so doživele v teh dneh svojega k&rntnerskega obiska poleg malih in osebnih radosti veliko in vseobsegajočo misel naše skupnosti In so spoznale iz običajev, zgodovine In pokrajinske slike zvezo svoje krvi z nemškim narodom. Hrali Stgin Littai. (Zaslužena zmaga nogometašev Iz Llttal.) V prijateljskem srečanju je Igralo moštvo nogometašev iz Kralnburga proti onemu Iz LIttal-a. V krasni borbi so si Llttalčanl pridobili zmago s 3:2, čeprav se je Krainburgarjem posrečilo, da so v polčasu vodil 2:0. Za revanžno tekmo v Kralnburgu je na obeh straneh veliko zanimanje. Dve smrtni obsodbi na Goreniskem Kazenski oddelek ćefa c.vilne uprave v zasedenih ozemljih KSmtna In Kraln je ai-let-nega Johanna D a k a r j a Iz Laufena In 44-letnega Franza Mumija Iz Mltterdorfa na Gorenjskem zaradi hudodelstva ropa obsodilo kot nasilna zločinca na smrt. Oba že velikokrat 8 težkimi kaznimi predkaznovana fant* sta v novembru 1942. v obilni Vigaun na Gorenjskem, oborožena z ostro nabasano vojaško puSKo. Izvršila vsega skupaj štiri roparske napade na v samoti stoječe kmečke hiše, pretila prebivalcem z ustrelltvljo in uplenila denar, živila In žganje. Po neustrašenem dejanju nekega kmeta Iz Laache je uspelo oba nasilna zločinca prijeti in jih dovesti do pravične kazni. Odpustitev gorenjske mladine Iz službe na kmetlb V veliki eejnl dvorani mestne hiše V Vll-lachu so se te dni sestaU mladeniči in dekleta. Iz Gorenjske, ki so odslužili v Altgauu kmečko službo, na prirejenem slavju. Po pozdravnem nagovoru HauptgefolgschaftsfUhrerJa Este-r e r j a ee je zahvalil Landrat dr. E1 c h i n • g e r Imenom Krelslelterja za dovršeno delo in je izrazil upanje, da bodo ti mladeniči ia dekleta, ki so sedaj živeli med Nemci, v evojl ožji domovini povečali razumevanje za nemško delovanje. Ob koncu so prejeli val mladeniči In dekleta listine o odsluženem delu na kmetih. Ob koncu svečanosti je povzel FUhrer der Befehlastelle Oberkrain mladeniče in dekleta zopet v območje tega službenega urada. r" Dipi. Opt ker €. Jkronf K I n ^ n t II r t. KnhnhnfHtraBi- 1.5 Ernst Wiehert: MU ШС UcmvwoMt' Porotna sodišča so sicer povsod pristojna za sojenje težjih in najtežjih zločincev, vendar se v praksi teh sodnih dvorov le redkokdaj primerijo resnično zanimive kazenske zadeve. Ne mislimo tukaj na zani-• manje, ki ga ima pravnik, kadar je v dvomu, če so pri kakšnem zločinskem dejanju dane vse okolnosti, zbog katerih je nastopila kaznivost po tem ali onem paragrafu ' i zakona, ampak na ono večstransko zelo ne-; navadno zanimanje, ki ga je širše občinstvo vsekdar kazalo in še kaže za kazensko sodstvo in ki torej tudi opravičuje, da ga izkoristi drama ali novela. Moti se pa, kdor domneva, da vpliva na to zanimanje visokost kazenskega merila in po tem odmerjena teža zločina ali posebna malopridnost zločinca ali pa nevarnost, ki preti družbi od strani takega človeka. V bistvu sta le dva razloga, ki vselej napravita iz sodne i razprave zanimiv prizor: na eni strani, ako 86 nepričakovano zasuče stvar in pojasni v temo zavito dejanje tako, da se razkrinka krivec, ki si je že domišljal, da je na varnem, in se mu prisodi zaslužena pravična kazen, ali pa se jasno dokaže nedolžnost navidezno težko obremenjenega obtoženca; na drugi strani pa — kadar pri dejanskem stanu samem ni nobenih zapletljajev — da se dožene duševno stanje človeka, ki je mogel zabloditi do tega dejanja. Zanimivost in pomilovanje sta gonilni sili, na ka-jterl človek misli v prostoru za poslušalce* Takšne vrste je bila stvar, o kateri je nekega poletnega dne razpravljalo porotno sodišče v K., kjer sem sojenju prisostvoval tudi jaz osebno. Po oklicu stvari kajpada človek ne bi pričakoval kaj posebnega od nje: Marie Zwinger je bila obtožena navadnega požiga, in iz okolnosti, da je bilo za isti dan razpisano še več drugih razprav, se je moglo sklepati, da so se nadejali hitrega konca te zadeve. Toda že prvi nastop obtoženke je vzbujal pozornost, in uganke, ki jih je potem zastavila, so bile izredno težko razrešljive. Videl sem na zatožni klopi že mnogo zločincev in nikdar nisem opustil opazovati njih vedenje, toda nastopanje take posebne vrste se mi še ni primerilo. Marie Zwinger je očividno komaj čakala, /da bi sodni sluga odprl zaprti prostor pred porotniki in državnim pravdnikom, je šla pred njim, sama odprla vrata in vstopila s samozavestno gotovostjo, kakor da bi hotela reči: Tukaj sem —! kaj hočete od mene? Zato se pa tudi, visoko vzravnana, po prostrani dvorani ni ozirala z onim plašnim in spra-ševalnim pogledom, ki ga imajo sicer obtoženci v tem momentu, ampak z neko pre-važnostjo, kakor da občuti zadoščenje, da se lahko pokaže na tem prostoru. In vendar v njenem vedenju ni bilo nič predrznega ali izzivajočega; povzročila ga je lahko ravno tako zavest krivde kakor nedolžnosti. Bila je kakih trideset let stara, morda tudi še mlajša. Obraz je bil brezbarven in ker je bil suh, jo je človek lahko imel za starejšo. Črni, redki lasje so ji na obeh straneh pokrivali visoko in proti sencem robato upadajoče čelo; ozke obrvi nad mod- no očesno kostjo, dolg in koničast, nekoliko upognjen nos, drobne, skoraj brezbarvne ustnice, oglata brada, vse to je dalo obrazu nekaj ostrega, rezkega; črne, vdrte oči so gledale brez zadrege naravnost naprej in se tu in tam, kakor od vesele razburjenosti, zabliskale. To ji je dalo nekaj skrivnostnega, in ta značaj se je potem razodeval v celi mršavi postavi. Bila je vsekakor prav nenavadne prikazen. Na predsednikova običajna vprašanja v svrho ugotovitve njenih osebnih razmer je odgovarjala mirno in razločno; ko pa je predsednik nato hotel sestt^viti porotno sodišče in porotnike zapriseči, ga je prekinila in rekla nekam naglo in razburjeno: > Gospod predsednik, nikarte nadlegovati gospode zaradi mene, to niti malo ne bo potrebno.« Predsednik ji je naznanil, da se brez sodelovanja porotnikov mogoče tudi takrat ne bo moglo razpravljati, če bi ona, kar on domneva, hotela priznati. Zdelo se je, da jo to plaši. Po i^pisnikarju prebrana obtožnica je vsebovala bore malo zanimivega. Marie Zwinger je bila služila na kmetih kot dekla pri nekem posestniku in je baje ponoči zažgala njegovo hišo. Prič za to dejanje ni bilo; sprva nje niti sumili niso. šele ko se je bila ama obdolžila tega dejanja, so poizvedovali še nadalje v tej smeri in vsaj toliko dognali, da so bile njene navedbe v več točkah resnične in da so vsaj nekoliko po indicijih dokazovale resničnost njenega priznanja. Brez tega priznanja težko da bi se bila sploh vložila obtožnica, in dognani nagibi dejanja so morali biti nenavadno Blebi, ker ga je baje povzročila neka žaljiva izjava njenega gospodarja, glede katerega Marie sicer ni imela nobenega povoda, da bi se pritoževala. Človek bi bil lahko mislil, da gre tukaj za enega izmed onih neredkih primero", v katerih priganja k dejanju z nerazumljivo silo zbujen zločinski nagon in v katerih se storilec pozneje kesa dejanja in ga prostovoljno prizna. Na predsednikovo vprašanje, ali se priznava za krivo, je odgovorila Marie Zwinger z glasnim >da«. Njegovemu pozivu, naj obrazlož' podrobnosti požiga, je ustregla brez pomisleka in z največjo popolnostjo. Podoba je bila, kakor da bi se bila zgodbe z večkratnim ponavljanjem naučila na pamet in jo sedaj pripovedovala, tako pre-udarjene so bile besede, tako jasno in pr^ gledno so se razvijali vsi mali prigodki, iz ktterih se je sestavljalo dejanje, tako gladko ji je tekel jezik pri govoru, ki ni zvenel kot priznanje krivde skesanega grešnika, ampak kot sporočilo, ki je bilo le v majhni zvezi z osebo, od katere se je tako rekoč odtrgalo in bilo tako urejeno, da ni bilo treba nobenega nadaljnjega povpraševanja: — Storil?- sem to in hočem to odgovarjati! Priznanje je bilo v vsakem oziru, kakor pravijo sodniki, »zadostno*, to je, vsebovalo je po svoji sestavi vse okolnosti, ki so dale storjenemu dejanju znak zloč'nstva, zbog katerega je bila vložena obtožba. Zato se ni zdelo potrebno, Se nadalje dokazovati krivdo, in državni pravdnik se je tudi takoj odpovedal razpravljanju pred porotriki, prepuščajoč nedvomno sodbo sodnemu dvoru. (Dalje prihodnjl^y Pftpk'Sobota. 1./2. .<апп(»гјр 1943. KARAWANKEN BOTE Stran 5. — ftlev. 1. Aus dem Krelse Hrafnburg Kralnhurg. (Boljši uspehi cestne zbirke.) Zadnja zbirka je znesla 9.422,77 Reichsniark. HiSne In cestne zbirke v Krain-burg^ so se od meseca septembra 194.2 dalje povečale od 50 do 90%. Tudi ta cestna zbirka je pokazala, da darežljlvost mesta z vsako zbirko ne pada, temveč postaja večja, dokaz za to, da zajema razumevanje za naloge domovine vedno širše kroge lu dobiva volja do zmage očiten Izraz. Salrach. (Iz vaškega življenja.) Ortagruppe NSKOV Salrach Ima sedaj 168 članov. Med temi je 16 vojnih poškodovancev 1* svetovne vojne 1&14—1918. Nadalje se oskrbuje 42 vojnih sirot in vdov. Geschafts-fUhrer je trgovec S e) t z Iz Dobratschewa, Itameradschaftsf Uhrer S a c k e 1 In Kassen-leiter M11 n e r. — Iz Salrach se je poslovil Zollsekretar Hannywald. Novo službeno mesto dobi v Klagenfurtu. 1лак an der Zaler. (Otvoritev doma Ж* uslužbence.> Pretekle dni je otvorlla tvrdka »fiešir« pni dom za uslužbenstvo v Kreleu Kralnburg. Celokupno uslužbenstvo z BetrlebsfUbrerjem In Treuha.nderjem tvrdke, Kmetltschen na čelu, se je zbralo v prijaznem prostoru, ki so ga krasili stenski reki In kateri prostor so priredili Iz stare stojnice. Potem ko je vie pozdravil BetrlebsfUhrer, je Izrekel pg, N » c h 1 b a veselje, da je to sedaj šo četrti obrat na Gorenjskem, kateri je v prirediti prostorov za uslužbenstvo na vzgleden način izpolnil zahtevo Reichskommlsaarja fUr die Festlgrung Deutschen Volkstums (državnega komisarja za utrditev nemške narodnosti). Za nJim Je opisal dr. Friedl locialno-polltlčn« ukrepe na Gorenjskem in je izročil BetriebefUhrerju ključe doma za uslužbence. Nato se Je vršila vesela božičnica. Kmečki razgovori Kmetje eo se na raznih krajih Gorenjske vprvič zbrali, kar naj da priliko za razgovor med govorniki Reichsn&hrstanda in posameznim kmetom. Po nazornem pregledu kme6kega položaja, ki ga Je prinesla vojna, posebno z ozirom na odgovornost in dolžnost vsakega posameznega kmeta v boju za končno zmago, se Je razvil živahen, medsebojen razgovor, v katerem so govorniki dali vsakomur na njegovo prošnjo obširno pojaanllo. V splošnem žele večkrat takih zborovanj. Val kmetje so bili očitno veseli in zadovoljni zaradi tega, da Jim Je na tak naUn bila dana prilika, Iznesti svoje skrbi. Pri teh razgovorih pa so zlasti obravnavali povečanje proizvodnje mleka. Gorenjski kmet mora na tem področju storiti več kot doslej. Za bodoče se mora omogočiti zadostna preskrba gorenjskega prebivalstva z mlekom. Kmetje so Imeli za to tudi popolno razumevanje In se bodo potrudili, da povečajo potrebno pridobivanje mleka. :fpnrini poroccpglcc Razvoi in napredek šporla na Gorenjskem Pogled nazaj na šporine dogodke v lelu 1942 (Nadaljevanje In konec.) prugorazredna moštva so ee v preteklem j«tu borila za pokal, ki ga je razpisala AQlln-Sportgemelnachaft. S tem je bila dana možnost razvoja tudi nlžjerazrednlm klubom ^ je za to tekmovanje vladalo na Gorenjskem veliko zanimanje. Poleg Šestih moštev Iz Go-renj^e sta ee tega tekmovanja za pokal udeležili dve moštvi Iz K&rntna, In sicer DTB Ferlach in TuS Feldklrchen. Takoj v prlCetku tekmovanja ee je pokazala nadmoč dveh vodilnih klubov. In sicer ABUnga In Kralnburga, ki sta • svojima drugima moćtvlma prevzela vodstvo tabele. Nobeno od teh moštev do zadnje tekme, ko sta igrali med bilo nobene tekme In je Šele zadnja tekma med njima odločila jeeenekega prvaka. S tesno zmago v zadnji minuti si je Kralnburg II. pri-beril ta naslov. Za tretje In četrto-mesto sta se tudi v zadnji tekmi borila Laak In St. Velt, v kateri je zmagal Laak tesno in si zaalgural 3. mesto. Peto In Šesto mesto Imata oba kamt-nerska kluba Feldklrchen In Ferlach, dočim je 7. mesto zavzelo moštvo Zwischenw&sserna, nn repku pa je obtičalo tretje a&llnsško moštvo (Oldboy). Poleg vseh moštev, ki so sodelovala v obeh prvenstvih, je bilo na Gorenjskem še moštvo Veidesa, ki pa je igralo le par prijateljskih tekem. Mladina Gorenjske je bila združena v štirih društvih, in sicer v Kralnburgu, ABllngu, Laa-кц In Veldeeu in je odigrala tekom leta par prijateljskih tekem. V splošnem je bil nogomet zelo aktiven In se beleži v tem letu znaten podvig. Boks Po koristi In zanimanju se vsekakor prišteva boks med prve športe, kljub temu, da je to РПа najtežjih panog športa In je preprostemu ljudstvu Se več ali manj nepoznan. Na Gorenjskem goje ta šport predvsem v ABlin-gu, zadnji čas pa delno tudi v Kralnburgu. ABllnški boksarji kot zastopniki Gorenjce v tej panogi 80 poznani daleč naokoli In so slavili tekom leta nešteto lepih uspehov. Poleg številnih borb v ABllngu, ki so jih ABllngerjl delno dobili, delno zgubili, so neštetokrat nastopali v raznih mestih Relcha. v Wlenu, Wr. Neustadtu, BrUnnu, Leobnu, Klagenfurtu, Vil-lachu, Spittalu itd. Priborili eo al tudi dva naslova Gaumelstrov In enega Bereichsmelstra. Dvakrat je bil Bokeklub Florldsdorf iz Wle-na od ABlIngerjev visoko poražen, enkrat v ABllngu In drugič v Wlenu, obakrat z 10:2. O kvaliteti aOlInških boksarjev priča tudi imenovanje ABlIngerjev v Ostmark-reprezentanco za borbo proti državni reprezentanci. Na številnih turnirjih v KKmtnu so ostali vedno aBllnškl boksarji zmagovalci. V Kralnburgu je boke še v razvoju. Imajo pa nekaj talentiranih moči, katerih najboljši nastopajo zaenkrat kot gostje za ABlIng, kjer Imajo večjo možnost razvoja in priliko videti In akusltl lepe borbe. Vsekakor je bil v preteklem letu opažen v boksarskem športu viden In zelo zadovoljiv napredek. Lahka atletika Gojitev lahke atletike podpira in vzdržuje Bkoro vsako športno društvo, po svojem obsegu eno bolj, drugo manj. Zopet prednjačl-jo športni centri Gorenjske, ABlIng in Kralnburg, delno pa tudi Laak in Veldcs. Izvedeni so bili v preteklem letu razni klubski mitingi, udeležili pa so se gorenjski lahkoatletl tudi nekaterih prireditev v Klagenfurtu, predvsem Gaumeisterschafta in mitinga Deutscher Tur-nerbunda v Klagenfurtu, kjer so dosegli večje število prvih mest. K temu so pripomogli tudi nekateri Elnsatz-ljudje, ki so vstopili v gorenjske športne vrste. Rezultat lahkoatleta risten, zdrav to borben šport je ravno namizni tenis, ki je v zadnjem času pridobil nešteto pripadnikov. Skoro vsa društva na Gorenjskem ee več ali manj pečajo s tem športom, dočim zastopa vrhunski šport samo ABllng, Njihovi Igrači v Ktlmtnu sploh nimajo konkurence In so na Karntner Gaumelsterachaft zasedli vsa prva mesta. Poznani so Sirom cele države in so v številnih dvobojih z najboljšimi zastopniki iz Wlena, Innsbrucka, Graza, Badna, Zeltwega, Klagenfurta itd., slavili skoro same zmage. Dosegli so v pre-stollcl tega športa, v Wlenu, kakor tudi v daljnem Heppenheimu v osrčju starega Relcha na velikih turnirjih častna prva mesta in s tem doprinesli ime Gorenjske do poznanstva daleč naokoli. Dvakrat je moral celo državni prvak pred ABllngerjl položiti orožje, kar je vsekakor Izreden uspeh, ki priča o kvaliteti In stopnji gorenjskih igračev, katere se brez dvoma in po pisanju številnih časopisov prišteva med prve Igralce v državi. Njihovi uspehi so dobro poznani Sirom cele države in je ravno v tej panogi prišla Gorenjska 00 poznanstva in veljave od vseh športov najbolj. Le malo je panog ?porta, ki bi se v enem lotu povzdignile do take višine, kot ravno namizni tenis na Gorenjskem. Kolesarjenje Kolesarski šport Je na Gorenjskem bolj malo razvit. Kazen par vozačev Iz ABUnga in Kralnburga, ki so nastopili v preteklem letu na dveh domačih prireditvah In nekaterih prireditvah v Klagenfurtu In Wlenu, nimamo na Gorenjskem pravega naraščaja, pripisati pa je temu pomanjkanje športnih sredstev, ki jih ravno kolesarski šport precej zahteva. Vrednost gorenjskih vozačev je povprečna, tudi delavnost v preteklem letu je bila povprečna. Telovadba Radi pomanjkanja pravih prostorov, ki so za telovadbo osnovni pogoji, se telovadba nI mogla dosti razviti kljub dobremu naraščaju, ki ga Ima Gorenjska. Skoro vsako športno društvo se je deloma pečalo tudi s telovadbo, ni pa bilo nlkakih telovadnih tekem ali nastopov, razen dveh v Klagenfurtu, katerih so se udeležili samo nekateri aBllnškl telovadci. Kllnarja v deseteroboju z 6296 točkami ee prišteva med ргл'е štiri atlete v celem Relchu. Delovanje lahkoatletskih sekcij na Gorenjskem pa v preteklem letu ni povsem zadovoljivo. Namizni tenis K eni najaktivnejših In najuspešnejših panog Športa na Gorenjskem se prišteva tudi namizni tenis. Kljub temu, da je ta šport prvotno veljal kot manjvreden šport, je bilo v zadnjem času dovolj dokazano, kako lep, ko- Zimski šport Radi zapore emučanja v preteklem letu je celotno smučarsko delovanje počivalo, tem bolj pa se je povzdignilo drsanje. V ABllngu je bilo ustanovljeno tudi prvo hokejsko moštvo Oberkralna, ki je že parkrat uspešno nastopilo. Kljub zelo težki preskrbi moštva s potrebno opremo so ABllngerjl z uvedenjem te nove vrste Športa napravili zelo koristno delo za napredek drsalnega Športa, ki Ima možnost lepega razvoja. Umetno drsanje pa je bilo delno tudi v Veldesu la Kralnburgu. Poletne Igre K poletnim Igram prištevamo med drugim tudi rokomet (Handball) In koSarko (Korb-ball). Obe vrsti Športa so Gorenjci prvikrat videli pri Ktlrntnerjih. V ABllngu so zopet kot prvi obe novi panogi sprejeli, In sicer rokomet za moške in košarko za ženske. Tako rokomet kot koSarka sta se v ABllngu že precej udomačila In je bilo Izvedenih celo že več nastopov v KSrntnu, poleg številnih domačih prireditev. Posebno ženske so pokazale v ko-Sarkl izredno nadarjenost In so pri Gaumei-sterschaftu dosegle nadvse častno drugo mesto v konkurenci že več let obstoječih kdint-nersklh moštev. S tem, da so v ABllngu uvedli zopet dva novi,. Se nepoznani športni panogi, Je bil narejen lep korak k razvoju Športa na Gorenjskem. Priporočljivo bi bilo, da bi tudi osta l klubi razen ABUnga pokazali tako delavnost na športnem polju, kot jo Je v preteklem letu ravno ABllng. s čemur bi koristili ne le sebi samemu, temveč celotnemu prebivalstvu na Gorenjskem. VSV I : ASSLING II - 7:2 (3:2) Na športnem IgriSču v Llndu se je na Štefanovo odigrala prijateljska nogometna tekma med zgoraj omenjenima nasprotnikoma. Pred 400 gledalci se je pojavilo na igrlSču skoro kompletno dru^o mo tvo A Bllnga, ki Je v pokalnem tekmovanje Igralo vodilno vlogo. VSV pa Je postavil v borbo vse, kar sploh kaj pomeni v nogometnem športu v Vlllachu. Po začetnem udarcu Villacheijev so gostje takoj prevzeli vodstvo In nevarno ogrožali vrata Vlllacherjev. vendar Je desno krilo Vlllacha izrabilo napako aBllnSke obrambe In postavilo Vlllach v vodstvo 1:0. Kmalu za tem Je sledil Iz prostega strela In gneče pred golom drugI gol za VSV. Gostje eo kljub temu bili stalno v napadu In z lepim golom kmalu zmanjšali na 2:1, pet minut za tem pa so celo rezultat Izenačili. Lepa Igra, ki Je vladala do Izenačenja rezultata, se je tedaj, razvila v trdo, deloma surovo Igro, v kateri so telesno nadmočnl Vil-lacherjl gladko nadvladall Slbke ABllngerje. Po smoli aSllnSkega vratarja so ponovno piiSU Vlllacherjl v vodstvo, ki so ga obdržali do odmora. Po odmoru pa so gostje znatno popustili, ker je več Igralcev radi blesur samo Se statl-ralo. Radi tega vlgranl Vlllacherjl niso Imeli več težkega dela prebiti se skozi aBlinSko obrambo In zabiti nadaljnje Stlrl gole in s tem postaviti končni rezultat. Hillcr-Inyend |е dosegi« Irojnl uspeli zbirke Povečanje za 279.000 RM napram prejšnjemu letu Po HJ Izvršena četrta državna cestna zbirka Je v Gauu K&rnten zelo lepo uspela. Doslej javljajo uspeh 438 624,75 RM. Napram prejšnjemu letu se Je zbirka povečala za okoli 279.000 RM, katere uspeh se je trikratno povišal napram prejšnjemu letu. Ta vsota se bo pa še povečala. Ker vsebuje samo deloma dohodke Iz božičnega trga. Mladina KSrtna se je v službi WHW vzorno obnesla In je s svojim uspehom daleko pre-■ kosila vse dosedanje zbirke. V naslednjem podajamo po vrstnem redu uspehe posameznih Krelsov: Kvota na osebo RM v Rpf St. Velt 66.801,75 119,78 Splttal 51.362,69 93,18 Klagenfurt 93.000,— 83,55 Vlllach 60.038,58 <7,04 LleiLZ 23.081,31 72,45 Hermagor 12.481,75 67,43 Wolfsberg 30.930,01 62,36 VClkermarkt 29 821,69 60,08 Radmannsdorf 31.495,57 43,63 Kralnburg 28.021,40 37,04 Steln 21 000,— R3 V Krelsu Wolfsberg je Ortsgruppe E 11 w e g napram prejšnjem letu svoj uspeh skoro po-šestorlla, mali kraji Lading, Marla-Rojach, St. Margarethen In St. Stefan so ga pa potrojlll. Ortsgruppe Unterdrauburg je zbrala lep znesek 4201,27 RM, ki odgovarja kvoti na osebo približno 97,79 Rpf. V Krelsu VSlkermarkt Je zbral Bleiburg 2.204 RM, s čimur je doacgel svoj dosedanji najboljši uspeh. Dr F. ,J. Lukas Aunechneidcn! Aufbcwahren! ^Dent^eh methodi^eh mtd praUtiSoh 137. STUNDE L5sung der Aufgabe. 1. Der Kranke ist elner Labung bediirftig. 2. Wii sind unserer Eltern eingedenk. 3. Er ist jeder Untat ffihig. , 4. Die Kinder sind des Lebens froh. 5. Wir mlissen eines Gewitters gew&rtig sein. ' 1st dieser Bergsteiger des Weges ^undig. i. Ale er tat, war er seiner Sinne nicht laiichtig. 8. Er glaubte des Ausganges des Prozes-ges sicher гц eein. 9. Er war der Arbeit mlide. 10. War um war dieser Mensch des Lebens Uberdriissig? Wichtige Worter in gebriiuchilcher Satzverbindung , 1. Mein Freund ist gegen 20 Jahre alt, gegen mich ist er also noch eehr jung. 2. Ich kann Ihnen die Ware nup gegen eine Empfangsbestatigung ausliefQp^ 3. Die Russen warden im Gegenangriff weiter zurllckgeschlagen. 4. Franz ist genau das Oegenblld von Karl. 8. Ich bin zu jedem Gegendienst geme bereit 6. Anstatt fureinander haben die beiden gegeneinander gearbeitet. 7. Hier lege ich meine Forderung vor und ich bitte Sie nun, mir ihre Gegen-forderung zu nennen. 8. Dem von der Schlange Gebessenen wurde sofort ein wirksames Gegenglft eingespritzt. 9. Wir sind una ja einig, aber was wird die Gegenseite dazu sagen. 10. Ich glaube wir haben una gegenseitig nichts vorzuwerfen. 11. Sie brauchen stch liber meine Un-freundlichkeit nicht zu wundem, sie beruht au8 Gegenseitigkeit. 12. Bei diesem Gegenwinde kommen wir nur langsam vorwarts. 13. Die Englander, die Bolschewisten und die Amerikaner sind unsere Gegner. 14. Die Gegnentchaft zwischen diesen beiden Herren besteht schon seit langer Zeit. 15. Ich bin Uberzeugt, daQ er dies nur aua Gehclssigkeit gegen mich gemacht hat. 16. Das Geb&use der Schnecken besteht zum GroBteil aus Kalk. 17. Ich kann diesen Brief nicht entziffem, well er in einer Geheimschrift geschrie-ben ist. 18. Was geht hier vor »ich? Nichts Be-eonderei. 19. Es ist Zeit, gehen wir an die Arbeit. 20. Dieser Rock ist viel zu lang, er geht mir bis zum Knie. 21. Die Fenstcr dieser Zimmer gehen aal die StraBe. 22. Werden wir morgen mittag schon in Klagenfurt sein ? Ich glaube nicht, dali dies gehen wird. 23. Gehen wir lieber fort von hier. mir kommt es nicht ganz geheuer vor 24. Man hort das Oeheul der hungrigen Wolfe kilometerweit. 25. Was sind Sie? Ich bin FriseurgehUfe. Und Ihre Schwester? Meine ScL wester ist Friseurgeliilfin. 26. Das Gehirn ist das Zentrum des menschlichen Denkens. 27. Eine Gehimerechiltterung und eine GehlrnhautentzUndung sind meist schr gefahrlich. 28. Woran ist dieser Mann gestorben? An Gehirnsohlag. 29. Er kaufte sich mit seinem im Ausland ersparten Gelde ein Gehdft und wurde in Deutschland Bauer. SO. Das angeschossene Tier flilchtete ins dichte GehKlz, wo es von den Jagd-hunden aufgespiirt wurde. Wfirter; aufspUren (etwas) — izslediti (kaj), zavohati Gegenangriff (m) — protinapad, nasprotni napad Gegenbild (s) — nasprotna slika, nasprotje Gegendienst (m) — protiusluga gegeneinander — Aden proti drugemu Gegenforderung (w) — nasprotna terjatev Gegengift (s) — protistrup Gegenscite (w) — nasprotna stran gegenseitig — drug drugemu, vzajemen Gegenseitigkeit (w) — vzajemnost Gcgenwind (m) — nasprotni veter Gegner (m) — nasprotnik Gegnerschaft (w) — nasprotstvo Gehassigkeit (w) — sovražnost Gehiiuse (s) — hišica (polževa hišica) Geheimschrift (w) — tajnopis Geheul (s) — tuljenje, stokanje Gehilft (m) — pomočnik Gehirn (s) — možgani GehirnerschUtterung (w) — pretres možganov GehirnhautentzUndung (w) — vnetje možganske mrene Gehirnschlag (m) — kap GehBft (s) — dvorec (kmečki) Geholz (a) — hosta, les Redewendungen: gegen 20 Jahre alt sein — okoli 20 let star biti gegen mich ist er jung — v primeri z menoj je še mlad Was geht hier vor sich? — kaj se tu godi? an die Arbeit gehen — dela se lotiti der Rock geht bis zum Knie — krilo ji sega do kolen die Fenster gehen auf die StraBe — okna so obrnjena proti cesti wird das gehen ? — дИ bo šlo ? es kommt mir nicht geheuer vor — ne zdi se mi varno stran в. — štev. 1. Xithtspiele Ailaemeine Him reuhane 6.ni.a.H.-Zwei(istelle Veldes A S S L I N G 1. I. um 20 Uhr 2. I. um 16 und 20 Uhr 3. I. um 14.30, 17 und 20 Uhr 4. I. um 20 Uhr Traummusik FUr Jugendltche nlcht zugelaesen! 5. I. um 30 Uhr e. I. um 20 Uhr Die Kellnerin Anna F4lr Jugendlichp nlrht xngelassen! DOMSCHALE 2. I. um 19.30 Uhr 3. I. um 14.30, 17 und 19 Uhr Anuschka FUr Jug-endllche nlcht sufelassen! 6. I. um 19.30 Uhr 7. I. um 19.30 Uhr Die Fahrt ins freie Leben FUr Jugendllche nlcht xugelaRsen! KRAINBURG 29. ХП. um 19.30 Uhr 30. XII. um 17 und 19.30 Uhr 31. ХП. um 19.30 Uhr lA in Oberbayern FUr Jugendliche nlcht zugelaesen! 1. I. um 17 und 19.30 Uhr 2. I. um 17 und 19.30 Uhr 3. I. um 14, 17 und 19.30 Uhr 4. I. um 19.30 Uhr Die lileine Besidenz Jugendliche ab 14 Jahren zugelassen! 6. I. um 19.30 Uhr 6. I. um 17 und 19.30 Uhr 7. L um 19.30 Uhr Ehe man Ehemann wird FUr Jugendliche nlcht zugelannen! L A A K 5. I. um 19.15 Uhr e. I. um 18 und 20.30 Uhr 7. I. um 19.15 Uhr Visi Lftrm um Nixi FUr Jugendliche nlcht zugelassen! L 1 T T A I 2. I. um 19.30 Uhr 3. I. um 16 und 19.30 Uhr Wir tanzcn um die Welt FUr Jugendliche zugelaeeen! 6. I. um 19.30 Uhr 7. I. um 10.90 Uhr Anuschiia FUr Jugendliche nlcht zugciaesen! NEUMARKTL 1. I. um 19 Uhr 2. I. um 19 Uhr 3. I. um 14, 16.30 und 19 Uhr Herzcnsfreud und Herzensleid Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelaeeen! 6. I. um 19 Uhr 7. I. um 19 Uhr Die Reise nach Tilsit FUr Jugendliche nlcht zugelaseen! MIESS Sametag, 2, L Sonntag, 3. I. Die Hochzeitsnacht FUr Jugendliche nlcht zugelaeeen! RADMANNSDORF 2. I. um 20 Uhr 3. I. um 16 und 20 Uhr Liebe ist zollfrei FUr Jugendliche nlcht sugelassen! e. I. um 20 Uhr 7. I. um 20 Uhr Eine Nacht im Mai FUr Jugendliche nlcht zugelassen! S A I R A C H 2. I. um 19.30 Uhr 3. L um 15.30 und 19.30 Uhr Der liebe Augustin FUr Jugendliche nlcht zugelassen! JtHUN DARMOL-WERK DtAiLSCHMIIHiAU CHEM.PHARW>FABRIK WIENS? SCHWARZENBACH 2. I. um 20 Uhr 3.1, um 16 und 20 Uhr Traummusik FUr Jugendliche nlcht zugplassen! STEIN 2. I. um 18 und 20.30 Uhr 5. I. um 15.30, 18 und 20.30 Uhr Leichte Kavallerie FUr JugendUche nlcht zugelassen! 6. I. um 20 Uhr 7. I. um 20 Uhr Wetterleuchten um Barbara FUr Jugendliche zugelassen! ST. v E I T 2. I. um 19 Uhr 3. I. um 16 und 19 Uhr Liebe ist zollfrei FUr Jugendliche nlcht cngelaseen! VELDES Samstag, 2. L Sonntag, 3. I. HeiBes Blnt FUr Jugendliche zugelassen! Mlttwoch, 6. I. Donnerstag, 7. I. Das Vogellied FUr Jugendliche nlcht zugelassen! WART 31. ХП. um 19 Uhr 1. I. um 14, 16.80 und 19 Uhr Bal par6 FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 2. I. um 16.30 und 19 Uhr 3. L um 14, 16.30 und 19 Uhr Operetta FUr Jugendliche nlcht zugelassen! WOCHEINER-TAL Samstag, 2. I. Sonntag, 3. I. Der liebe Augustin PUr Jugendliche nlcht EUgelassen! Zu jedem Film die Deutsche Wochenschau S%mp& DBERSOJAHRE schon pAegen v!#l# Houifrauen #in blich ste kupuje Mu-sikhaus Hergeth, Klagenfurt, Burg-gatte 28. 8631.7 Dobro ohranjeno kitaro ali klarinet, kupim Dopise na K. B. Krainbojrg pod „Veselje". 5308-7 Menlam Ženitve Gospodična v do bri službi s kompletno opravo in nekaj premoženja se želi poročiti z dobrosrčnim gospodom od 95 do 50 I. Samo resne ponudbe, če mogoče s sliko na K. B., Krainburg pod lavo in zvesto srce". 6902-21 Pouk Ugleden posett-nik iiče tdesno in duševno zdravo ženico, modro gospodinjo in zvesto tovarišito. Posebnost: ni odločujoče premo-žen je — pa tudi zunanjo lepoto izpopolnjuje šele strokovna usposobljenost, plemenitost srca tn dosedanje neoporečno zttdr-l žanje. Dekle 5 temile lastnostmi naj pošlje brez strahu podrobne podatke na K. B. Krainburg pod „Zadoščenje za življenje", 6277-21 Dopisi Temnolaso gospodično v snež-kah, s temno-rdečim plaščem in enakim klobukom, ki je v Krainburgu v ponedeljek 21. dec, ob 11, uri šla v Leder-warenhandlung Golob Paule, v roki z vrvico pleteno ročno torbo, v kateri je imela dve žarnici in od tam v NS.-Gau-verlag-Drucke-rei, kjer je kupila papir zavit v rolo, vljudno naprošam za cenjeni naslov. Želim z njo resnega znanja. Dopis na K. Bote Krainburg pod ,Tajna ljubezen*. Osamljena uradnica tridesetih let mirnega značaja želi spoznati resnega gospoda do 40 let. Samo resne dopise na K. B. pod „Iskreno rijateljstvo ^7-21 Ločenec srednjih let želi poročiti gospodično, ločenko ali vdovo brez otrok, visoke postave, do 80 let, ki poseduje gostilno ali trgovino. Le resne ponudbe t sliko m opisom poslati na K.B.Kra.in-burg, pod „Srečno 1943". 6269-21 21-letna, inteligentna gospodična, ljubiteljica športa in glasbe, želi dopisovati z inteligentnim gospodom, srednjih let, ev. tudi v nemščini potom K. B. — Krainburg, pod šifro „Krik bolesti". 6300-20 Gospodiina z očali, temniir ks kombinirani temnorjavi obleki z enako-barvnim klobukom In zeleno-sivim pkščefti na pas, ki Je potovala v soboto 19. dec. 2 lOtim vlakom iz Krainburga v NeumarktI, in je v kupeju ii-tak knjigo ter se vrnila v ponedeljek 21. dec, s prvim vlakom proti Krainburgu in potovala proti AClingu, prosi gospod, ki se je pieljal v soboto iz Kraiin-burga do Naklas v istem kupeju,' za njen cenjeni naslov. Dopis na B. pod ,Strogo zaupno", Kraiinourg. 6281-20 Sl-letni mkde-nič, miren, želi spoznati v svr-ho poznejše že-nltve dobrosrčno dekle v starosti 22